slovenska ZDAJ SOLZE VSTRAN! OKODJE V DLAN! DOM ZNOVA-VSTATI MORA, OJ DOM KRASAN, TAKO PROSTRAN, DA BO ZA VSE PROSTORA... Simon Gregorčič HtVHM LETNIK XXXIX -VOLUME XXXIX UKTOhK k 1988 ST.10 NO.10 SEDEMDESET LET JUGOSLOVANSKE DRŽAVE. ki jo je podpisala z takoj s prvo izglasovano Ob koncu letošnjega leta bo jugoslovanska državna skupnost obhajala svoj sedemdeseti rojstni dan, sedemdeset let svojega burnega in viharnega obstoja. Burnega zato, ker vje že od prvega trenutka svojega državnega življenja bila postavljena na trhle temelje upravnega centralizma in narodnega edinstva. Upravni centralizem je bil edini način uprave, ki so ga poznali srbski politiki ker so paČ vedno imeli enotno državo, vladano iz enega samega sredisca, v njej so namreč živeli le Srbi, prebivalstvo istega jezika, iste kulture, iste vere. Zato so si tudi novo nastalo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev - Makedoncev takrat se niso priznavali za poseben narod- imeli le za povečano Srbijo. Izvirni greh upravnega centralizma in z njim narodnega unitarizma je ves cas obstoja Jugoslavije bil poglavitni vzrok večine, Če ne vseh notranjih težav prve in tudi druge Jugoslavije. Ze prva jugoslovanska ustava je bila rojena s tem jugoslovanskim izvirnim grehom. Krfska deklaracija, tedanja kraljevina Srbija Jugoslovanskim odborom, je v beograjskem parlamentu Vidovdansko ustavo, bila prelomljena. Na Krfu so se namreč dogovorili, da mora ustava biti izglasovana s kvalificirano dvotretjinsko večino. Za vidovdansko u-stavo je 28. junija 1921. glasovalo nekaj manj kot 22X vseh izvoljenih državnih poslancev^ jned njmi le^ll Hrvatov Zmagalo je stališče Nikole Pasica, država je bila razdeljena na 30 majhnih samoupravnih oblasti,odpravljene so bile nekdanje zgodovinske pokrajine.Slovenija je bila razcepljena na dve oblasti,ljubljansko in mariborsko z dvema velikima županoma na celu.Oblasti so imele le malo samoupravnih pristojnosti, saj je n.pr. navadnega 1judskosolskega učitelja v zakotni vasi na Goričkem - v Prekmurju -ali v napol pozabljenemu naselju v notranjskih hribih moral nastaviti sam prosvetni minister v Beogradu. Slovenci so tako iz kolikortoliko svo bodne oz. avtonomne avstrijske Slovenije prišli v popolno podrejenost beograjski vladi. Niso prišli v upravno in narodnostno avtonomne pokrajine organizirano kraljevino SHS, ampak v popolnoma centralizirano Veliko Srbijo. Edini srbski politik, ki je predvidel nevarne posledice vidovdanske ustave za državo, je bil Stojan Protic, ki je takoj naslednjega dne,29,junij a 1921.Čez celo stran beograjskega dnevnika "Balkan" z mastnimi črkami zapisal: "Revizija Vidovdanske ustave!"Neprimernost oz.škodljivost vidovdanske ustave je Protic utemeljeval z zgodovinsko posebnostjo, različnimi tradicijami, različnimi kulturami,posebno, Srbom nerazumljivo miselnostjo in končno še različno versko pripadnostjo Slovencev in Hrvatov Bil je prepričan, da je nesmiselno in skrajno škodljivo oklepati z birokratskim obročem narode v državi, ki je šele komaj nastala.Tu so brezsmiselna vsa povelja, grožnje in nasilje.Trdil je, da bi vsaka pokrajina morala imetij svojo avtonomijo. Upravna razdelitev države je zelo konservativna ljudska iznajdba. Do- kaz za to so angleške grofije, ki so danes skoraj povsem take, kot so bile pred šestimi stoletji. Protic je bil nasprotnik federativne ureditve nove države, ker je poznal sovražno stališče velike večine srbskega naroda do te obli ke. Tudi dr. Ante Trumbič, predsednik londonskega Jugoslovanskega odbora je bil za enotno državo. Po Proticevem mnenju v onem trenutku federacija^ni bila izvedljiva zaradi velike pomesanosti Hrvatov in Srbov. Slovenci in Hrvati so s simpatijo razpravljali o Proticevem načrtu ustave in so sredi februarja 1921 Proticu formalno dali vedeti, da Slovenci, Hrvati in jugoslovanska muslimanska organizacija Protičev predlog sprejemajo kot podlago razgovorov in pogajanj za novo ustavo. Nikola Pasic in večina srbskih politikov so to ponudbo hitro in demonstrativno odbili. Isti Nikola PašiČ je sicer 9. novembra 1918 pod pritiskom srbske opozicije in Jugoslovanskega odbora sprejel ne le federativno ureditev nove države, ampak celo konfederacijo. Konfederativna ureditev nove državne skupnosti je bila še najbližja političnim načrtom dr. Antona Korošca in njegove SLS, ker je slovenskemu narodu ustavno zagotavljala najobširnejso mero narodne neodvisnosti; nobena konfederacija namreč ni - po mednarodnem pravu-popolna državna skupnost, ker država po pogodbi odstopi del svoje suverenosti novi, pogodbeni skupnosti. Svoji izvirni državni samostojnosti se odreče le v zadevah ki niso bistvene važnosti za neoviran razvoj naroda kot celote. Na ta način organizirana skupnost dveh ali več suverenih držav, po mednarodnem pravu ni država, ampak je le priložnostna skupnost dveh samostojnih držav, lahko sosednjih, kar najpogosteje pride v postev. Vsaka takih pogodbeno povezanih držav urejuje svoje zadeve, katerih ni pogodbeno odstopila v skupno pristojnost popolnoma neodvisno od druge. Njeni, po lastni ustavi sprejeti zakoni ne potrebujejo priznanja ali odobrenja nobene druge izven njenega ozemlja le Žeče oblasti.Skratka: JE SUVERENA, v nasprotju s tem nobena federacija ali "zvezna" država s še tako širokimi avtonomijami sestavnih delov NI SUVERENA. Veljavnost njenih zakonov je - tudi na lastnem o-zemlju - vezana na priznanje oz. odobritev osrednje vlade. Takemu predlogu osnutka prve jugoslovanske ustave se je uprl Stojan Protic. Ni mu šlo v glavo, da bi n.pr. beograjski Srb moral na prehodu v Zemun pokazati svoj srbski potni list. Zgodilo se je torej, da Srbi leta 1918. niso niti znali, niti hoteli organizirati nove države na trdnih temeljih. Leta 1941. pa iste države niso znali o-hraniti vsaj take kot so jo ob njenem rojstvu po svoji volji ustvarili. V tem dejstvu je njihova zgodovinska krivda za nagel razkroj monarhične Jugoslavije in s tem tudi večji del soodgovornosti za vse, kar je onemu razpadu sledilo, posredno tudi za vse, kar se z Jugoslavijo dogaja danes. Vkljub vsem nerazrešenim, celo naraščajočim gospodarskim in .^l^sti ^ z njih Dalje .2 UTRJUJMO SLOVENSKO IDENTITETO IN SUVERENOST» Današnji svetovni politični položaj slovenskim političnim zdomcem ni neznanka. Gorbacov obisk v Beogradu in grožnje bivšega jugoslovanskega obrambnega ministra sta v zrcalu političnih dejstev jasni. Kremeljska in beograj ska nomenklatura sta si edini in vodita is-sto politiko: z vojsko preprečujeta,da bi narodi doživeli svobodo. Obe, prav tako kot rdeči režimi na Poljskem, Cesko-slovaskem, Madžarskem,v baltij-skih državah, Ukrajini i.t.d. in v Srednji Ameriki, vzdržujeta oblast z nasiljem, t.j. z voj sko. Bolsevizem popušča le v deželah, koder se mu narodi efektivno in pasivno zoperstavljajo Efektivno n.pr. v Afga nistanu in v Srednji Ameriki, pasivno na Poljskem, na Baltiku in v Jugoslaviji. Gorbacev je podpisal z USA pogodbo, po kateri se bodo sovjetske sile v devetih mesecih umaknile iz Afganistana. V tem času bo Kre-melj se nadalje" čistil deželo" vseh njemu ne-zazel.jenih Afganistan-cev in kabulski režim okrepil z orožjem.Dolgoletna vojna,od 1979, je povzročila 1.200000 afganistanskih žrtev, 5 milijonov se jih je 'umaknilo v Pakistan in Iran, od koder vodijo z ameriško pomočjo se dalje boj proti kabulski vladi. Prav tako bijejo boj za svobodo narodi v De str .2 feu«^) >y sloognskA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates $12.00 per year $1.00 single issue Advertising 1 column x 1*$4.20 Onned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada. Lastnik in izdajateijSlovenska Narodna Zveza v Kanadi f>46 Euclid Ave ..Toronto; ON M6G 2T5 Edited by Editorial Board L'rejuje konzorcij Slovenske Države Zastopnika konzorcija SD: Martin Duh Ludvik Jamnik Calle 105, No. 4311 79 vvauon Ave. Villa Ballester, Argentina Toronto. ON M6S 4E2 Canada Letna naročnina znaža: Za Kanado in ZDA 15.dol, za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države 12.dol.US. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nuino. da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja cesar jih sedanja ustava Stremijo po cim večji poli- SEDEMDESET LET: Nadaljevanje s str.i izhajajočim političnim krizam, Jugoslavija do danes se ni razpadla na svoje sestavne dele. Vse dosedanje krize, tudi sedanja okrog ustavnih popravkov so imele in imajo en sam temeljni vzrok: po eni strani težnje in dejansko prizadevanje srbskih, danes komunističnih, v preteklosti nekomunističnih ali protikomu-nističnih voditeljev srbskega naroda po vedno večji upravni centralizaciji in narodnostni ^izenačenosti, skratka, stara or. že od začetka skupne države srbska težnja, ne po državi SHS, ampak po Veliki Srbiji.Po drugi strani nasprotujejo tem težnjam in prizadevanjem prav tako stalni napori, nesrbskih narodov, zlasti Slovencev in Hrvatov, po poedinim narodnostim pripadajočih pristojnostih obdržati v lastnih, rokah ali jih celo razširiti, do upravicuj e. tiČni, gospodarski in kulturni neodvisnosti^ vod državnega in obenem srbskega sredisca v Beogradu. Slovenci so danes te težnje krstili z imenom: TEZE ZA USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE. Nobena jugoslovanska ustava ni bila dolgo v veljavi, ker po eni strani srbskim politikom , večinoma velesrbsko usmerjenim zaradi dozdevne prevelike decentralizacije ni bila po volji, po drugi strani pa nesrbskim narodom, zlasti Slovencem in Hrvatom ni dala pravic, ki jim kot zgodovinskim narodom pripadajo..Tudi^ v ustavah Jugoslavije, kot socialistične zvezne republike, te pravice niso prišle dovolj do izraza. Sicer so po I. poglavju Temeljnih načel ustave iz leta 1974. poedine zvezne jugoslovanske republike državno in nacionalno suverene, prav tako po Čl.3 ustave same,Vendar ta njihova v ustavi zagotovljena pravica dejansko ni izvajana, ker po isti ustavi vse politično delovanje spada v pristojnost edine stranke ZK^J,ki se/ je tudi po ustavi postavila na celo države kot avantgarda delavskega razreda in ima edino ona pravico dokončno določati daljnoseznost ustavnih določil. Partijska tolmačenja ustavnih pravic pa so obstala na upravnem centralizmu in narodnostnem unitarizmu,tam kjer je pričela šestjanuarska Aleksandrova diktatura, le da danes pod drugačnimi nazivi in v drugačni obliki. ^ Zaradi ponavljajočih istih vzrokov iste jugoslovanske krize so do sedaj bile v socialistični Jugoslaviji razglašene kar štiri ustave, zgrajene na vedno istem jugoslovanskem izvirnem grehu: v slehrni dosedanji ustavi sicer vedno previdneje izraženem in zakritem srbskem upravnem centralizmu in narodnostnem u-nitarizmu. V dnu vseh jugoslovanskih kriz in teŽav, gospodarskih in političnih, še vedno lezi isto velesrbstvo kot v Vidovdanski ustavi. Zdi se, da dosedanji popravki v ustavi iz leta 1974. posameznim republikam priznavajo sicer nekaj več pravic, predvsem večjo decentralizacijo, med tem ko drugi pomenijo nove poskuse omejiti to "formalno" obstoječo "narodno in državno suverenost", ki se zunaj Jugoslavije zelo prijetno predstavlja kot dokaz večje demokratičnosti jugoslovanskega enopartijskega političnega sistema, znotraj meja pa na prekanjene načine skusa čim veČ v sedanji ustavi že uzakonjenih republiških pristojnosti pridržati osred' nji vladi . Slovenska partija se v javnih razpravah sicer vedno strinja z dosedaj skoraj enoglasno splošno odklonitvijo večine ustavnih sprememb v Sloveniji; le nekatere člane CK nekoliko bode v oci odsotnost v Tezah kakršnekoli omembe Jugoslavije in komunizma, je vendar splošno mnenje v Sloveniji, - in tudi med slovenskimi zdomci po vseh kontinentih - da bodo pri odločilnem glasovanju v zvezni skupseini končno soglasno sprejeli vse predlagane spremembe ustave, brez ozira na okolnost, da so nekatere med njimi grob in neprikrito zanikanje v ustavi formalno priznane slovenske državne in narodne suverenosti. Zakaj? Iz kakšnega razloga? Odgovor je slehernemu Slovencu, kjerkoli živi, pgvsem jasen in neizpodbiten: KOMUNISTIČNA PARTIJA SE BOJI IZGUBITI OBLAST,NEOMEJENO OBLAST, do katere je prišla preko laži, prevare z "narodnoosvobodilno borbo", s krvjo cele divizije zvijačno vrnjenih in še nekaj tednov po splosnem premirju brezobzirno, brez sodbe pomorjenih slovenskih domobrancev. Komunistična partija hoče v nedogled uživati z domobransko krvjo in krvjo lastnih brezobzirno in zvijačno žrtvovanih slovenskih ljudi prepojene sadove, dokler se bo le dalo. V Tezah za ustavo republike Slovenije so slovenski izobrazenci, večinoma komunisti, najjasneje izrazili ideale, ki so se zanje borili in pred 43 leti umrli slovenski domobranci. Njihova kri ni bila prelita zaman, ampak je eden izmed temeljev bodoče slovenske svobode. Za sedemdeseto obletnico nastanka Jugoslavije bi želeli le, da se v reformirani ustavi ne bi nadaljeval z Vidovdan-sko ustavo rojen izvirni velikosrbski greh upravnega centralizma in narodnostnega edinstva. Kakorkoli se imenuje o-blast, ki danes vlada Jugoslaviji, naj vendar ze odpre oci resnici in vrne vsakemu^, jugoslovanskemu narodu, kar mu po Človeški in božji pravici gre: NARODNO IN DRŽAVNO SUVERENOST Slovenske komuniste, predvsem one, ki imajo danes v rokah usodo svojega slovenskega naroda pozivamo, naj se v odločilnih trenutkih spomnijo, da so se rodili kot Slovenci, da se njihova kri nikdar ne bo spremenila v jugoslovansko, da zvestoba njihovi partiji stoji globoko spodaj pod zvestobo slovenskemu narodu. V zvestobi svojemu idealu - svobodni in suvereni Sloveniji - so nam vsem svetal zgled ne le slovenski domobranci, ampak tudi vsi oni, ki so v onih letih v dobri veri umrli za slovensko svobodo. Tine Duh Predlog za nov znak ZKJ (zelo prosto po Miloševiču): fRtfcXUtfto Nadaljevanje s str 1 >f Srednji Ameriki.Mir bo v teh deželah zavladal sele takrat, ko bosta velesili prekinili o-oborozevanje nasrotnih narodnih skupin in ko bodo narodi spoznali resnico, da jih lahko resi le narodna enotnost, resnična suverenost, popolna politična neodvisnost, sloneča na principu o samoodločbi narodov. Zdomci se zavedamo,da so narodi, ki izgubljajo narodno identiteto, v nevarnosti,da prej ali slej izginejo.Ta nevarnost je zlasti vidna v sovjetskih republikah na rus kem severu, mnogo manj na Poljskem, kjer se narod načrtno upira sovjetizacij i in rusi-fikacij i. V Sloveniji ugotavljamo zadnja leta velik premik miselnosti slo-venske mladine. Nastopi književnikov, n.pr. v zadnjem času knjiga pisatelja Majcena,razprave številnih izobra zencev in nastop bivšega univerzitetnega profesorja Bučarja v evropskem parlamentu, nam dajejo upanje, da se v slovenskem narodu - celo med komunistično mladino - poraja gibanje, ki oživlja v srcih mladih rodov oblikovanje slovenske narodne identitete z zahtevo slovenske suverenosti, politične svobode in demokratičnega udejstvovan ja. Tega psihološkega preobrata ne bo mogla zatreti nobena vojska, se manj pa grožnje njenega ostrejsega nastopa,ki je se viden danes. Pravica do sove renosti je namreč postala slovenskemu narodu etična zahteva.Veci na slovenskega naroda se danes ze zaveda, da je narodna suverenost pogo.j narodne svobode, rasti in napredka na vseh področjih narodne ga življenja. Tega ne more preprečiti nobeno nasilj e. Slovenski narod pa bo ta cilj dosegel le v edinosti in skupnem prizadevanju vseh Slovencev v domovini,v za mejstvu in v zdomstvu. -erne. M E J M K. NOVEJŠI SLOVENSKI ZGODOVINI Spodbudna znamenja na trnjevi slovenski poti v nepretrgani borbi za slovensko ozemelj sko združitev, osebno in narodno svobodo, samostojnost, mednarodno priznano državo Slovenijo: - PROGRAM Zedinjene Slovenije 1848, - PREŠERNOVA zavrnitev ilirizma, - LJUDSKI tabori 1860- 1870, - MAJNIŠKA deklaracija 1917, - "IZJAVA" slovenskih kulturnih delavcev, 49 po številu, z izjemo vidnega pesnika Otona Zupančiča, zahtevajoč avtonomijo slovenskega ozemlja, leta 1921, - "SLOVENSKA declaracija"tudi "punktacije" imenovana, leta 1932. Na tem mestu bi bila lahko omenjena tudi leta 1941 ustanovljena O.F., če je nebi v Moskvi izšolano komunistično vodstvo zapeljalo v internacionalno Stalinistično mrežo, ki je s svojo revolucijo, pod krinko NOB povzročila slovenskemu narodu nepopisno škodo in žrtve. Zato slovensko komunistično medvojno in povojno nesmiselno strahovanje in pobijanje ne moremo šteti v novejši slovenski zgodovini med ostale slovenske resnično vzpodbudne mejnike. Častna izjema pri tej negativni oceni so pa tisti idealisti, ki so se hoteli boriti le proti fašizmu in nacizmu, sovražnikoma slovenskega naroda, in reševati notranji politični in gospodarski ustroj z glasovnicami na voliščih, ne pa s puškami, naperjenimi proti lastnim bratom, na moriščih. Manj poznani ali manj priznani, a po skromnem našem s lo- mnenju tudi važni v borbi za vensko samostojnost, so pa bili se naslenji mejn iki: - PRISEGA slovenske dijaške mladine, Slovenske dijaške zveze, na Slomškovem grobu v Mariboru, leta 1939. - USTANOVITEV slovenske vojske - domobran' cev,- ki predstavljajo spontani množični upor proti mednarodnemu komunističnemu nasilju, med zadnjo svetovno vojno. Gverilske partizanske enote so sicer v začetku imele slovensko poveljstvo (čeprav kape z rdečo zvezdo!),pa so ga bili kmalu prisiljeni zamenjati z srbo-hrvaščino. Ta je ostala uradni jezik vsa štiri desetletja (z vsemi znanimi krilaticami) in doživela končno splosno ogorčenje vseh zavednih Slovencev na znanem procesu, ko so v slovenski Ljubljani sodili Slovencem protiustavno v srbohrvaščini. - PRVA "Slovenska izjava" junija 1943, ki je postavila za politični cilj slovenskega naroda lastno državo z ozemljem, ki nam narodnostno, gospodarsko in varnostno pripada.Prvo "Slovensko izjavo" je kljub okupatorjem in komunistični tiraniji podpisalo kakih 200 razumnikov,javnih delavcev, županov in drugih vidnejših Slovencev. - Slovenski ljudski blok, ustanovljen poleti 1944, je misel o neodvisni slovenski državi v bistvu prevzel, ter jo po končani vojni ponesel v svobodni svet, - Akcijski odbor za samostojno in suvereno slovensko državo, usanovljen v začetku Dalje na str. 4 H9HHHH .....¡I, Koga ste videli prej, Cindy ali njen družabnik? "Večina časa, moja nemožnost je samo del mojega življenje ki jaz ravnam z njim. Jaz sem popolnoma sposobna in lahko uporabim druge možnosti da napravim nekaj, ker nemorem uporabiti moje oči." Cindy se opiše kot vesela in zadovoljna oseba ki je ponosna v svojo samostojnost. Ona najde svojo službo in druge zanimive stvari, na primer petje na cerkvenem zboru, jo drži zaposlena. Kakor 937,000 druge odrasle ljudje v Ontariju, Cindy ima nemožnosti, ampak Ona ne bo dovolila da bi njene vidne nemožnosti ustavile njo. Torej, zakaj bi mi? Imate Vi odprti pogled? Zu ungleški plakat pi'site na: Ontario Office for Disabled Persons, 700 Bay Street, 16th Floor. Toronto, Ontario MSG IZ6 Orficc lor Disabled Persons Kcmo Mancini, Minister Ontario Za prevod odgovarja agencija biti Član hranilnice je v korist tebi in v pomoč prijatelju SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA V TORONTU Vam nudi vrsto bančnih uslug. Pogoji za raznovrstna posojila so zelo ugodni. Obresti na hranilne vloge so konkurenčne. premisli - postani član uradne ure 646 euclid avenue ponedeljek - sreda torek, četrtek, petek sobota 747 brown's line torek četrtek, petek sobota tel. 532-4746 10 a.m. - 4 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m. tel. 252-6527 5 p.m. 1 p.m. 9 a.m. - 8 p.m. - 8 p.m. - 12 noon N a d 8 i, i evan.i s SL] iti4b, je s številnimi spomenicami seznanjal zavezniške vlade in Združene narode z novimi slovenskimi narodnimi težnjami in cilji. DRUGA "Slovenska izjava" iz 1. 1950, katero so podpisali številni Slovenci po vsem svetu , .j e bila na pobudo prof. dr.C. Zebota v imenu " Akcijskega odbora za samostojno in suvereno slovensko državo" v obliki prve knjige "Izjav" izročena ameriškemu "Odboru za svobodno Evropo" Uvod v to knjigo pravi med drugim: To izjavo so podpisali slovenski politični emigrantje, ki hočejo, da bo bodoc^ nost njihove domovine, bodočnost svobodnega ljudstva, ki si bo samo krojilo svojo usodo pod lastno narodno vlado v okviru široke zveze svobodnih in enakopravnih narodov Srednje Evrope. Iz tega vzroka podpisniki ne odklanjajo le sedanjega totalitarnega režima nad Slovenijo, temveč so nasprotni vsakemu pri silnemu nadaljevanju Jugoslavije po o-svobod itvi." ^ * ^ * S/ o ^ * Namesto običajnega proslavljanja 29. oktobra, dneva slovenske neodvisnosti, bomo letos obhajali ta dan s sv. mašo, ki se bo brala v cerkvi Marije Pomagaj Manning Ave. v Torontu, za božjo pomoči pri reševanju težke stiske,ki jo doživlja danes slovenski narod, V SOBOTO, lO. DECEMBRA 1988 OB 9. URI ZJUTRAJ Pridružimo se molitvam slovenskih vernikov, ki molijo v isti namen po ljubljanskih in drugih cerkvah Slovenije. 25. junija 1950 je izšla v Chicagu, Z.D. prva številka časopisa "Slovenska Država", ki je nasledila "Slovensko pra-vigo" z utemeljitvijo: LASTNA SLOVENSKA DRŽAVNOST JE NASA PRAVICA!!! SLOVENCI, pokažimo enotnost in v duhu združeni po celem svetu prosimo Marijo Pomagaj na Brezjah za uresničenje naših narodnih pravic in zahtev. «i SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE, ustanovljeno 6. in 7. avgusta 1955 v Torontu, Kanada, z znanimi "sklepi" torontskega posveta, ki obsegajo 12 točk.Prva točka pravi: "Slovensko državno gibanje je pokret, ki hoče priboriti slovenskemu narodu uresničenje njegove naravne pravice do last-le državnosti in to v nič manjšem obsegu kot jo bodo uživali drugi svobodni evropski narodi." Letos obhajamo tudi stirideset-letnico prihoda prvih slovenskih političnih emigrantov v^Kanado.Zato 0 I se bomo Bogu pri tej maši zahvalili tudi za^milost, da nam je naklonil zavetišče v tej svobodni, demokratski deželi. SLOVENSKI PREPOROD 1988. Zgodovina bo pričala, da je to leto bilo prelomnica v odločnosti Slovencev braniti svoje narodne pravice. Množične demonstracije v Ljubljani, spomenice in izjave slovenskih izobražencev, kulturnikov, pisateljev, cerkvenih in verskih predstavnikov za mir in pravičnost, pisanje mladinskih revij, ki zahtevajo pluralistično družbo in še posebej znano vseljudsko čutenje da bi se Slovenci radi svoje pridnosti in sposobnosti v Evropski skupnosti počutili udobno. Iz tega prepričanja je privrela tudi junaška, vse pogostejša zahteva po SUVERENI SLOVENSKI DRŽAVI, ka tere odmev je dosegel celo zasedanje evropskega Parlamenta v Strassburgu. Nova mentaliteta mednarodnega sodelovanja, ki ga narekuje nujnost gospodarskega razvoja, sili Slovence, da se z vso res-nosjto poglobijo v študijo te alternative . Vsak narod v Evropi hoče isto mero osnov ne državne samostojnosti, kot jo bodo u-Živali v novem okviru drygi narodi. TUDI SLOVENCI NE ZAHTEVAMO NIC VEČ, NIC MANJ, z edinim pristavkom, da se zavedamo, da je svoboda narodov in njih miroljubno so' delovanje lažje izvedljivo v širših zvez nih tvorbah, kot pa v ožjih. In to dvoje je jedro "T0R0NTSKIH SKLEPOV".TO je tudi Slovensko državno gibanje. Tako pred 33 leti, tako danes, v letu 1988! (Informacije povzete iz arhiva Slovenskega Državnega Gibanja) SLOVENSKO - KANADSKI SVET. 1918 — 1948 — 1988 ŽUPNIJSKA HRANILNICA ta POSOJILNICA "SLOVENIJA" Vam nudi ri •vtomoMa. potovanj. fttudH M. Vatf prihranki p» aa obraatuiaio po nafvitii motni stopnji. rosLuim sc naSe slovenske finančne ustanove! URADNE UDE ■a *ll Maaaiag An. T Tora* - ircdt čatrtafc - pata Sobota_ m 7M lr«*e'i Um. Tarala Torafc - sraga_ ¿•trtah - petah_ Sobota_ Tal.: SJI-M73 tOt.m. — 3 p.m. lOa.m. — 8 p.m lOa.m. — 1 p.m. Tal.: 255-1742 10t.n. — 3 p.m. 1 p.m. — 8 p.m. tOa.m. — 1 p.m. Tat: MMWS2 » HaiMnau prt »». CragoriJ« V Vsak potafe od 4h do 8h miw Sobota od 10 a.m. do l.p.m. t> rt Od prijatelja in dolgoletnega naročnika smo pred kratkim prejeli priložen, za naso zgodovino nadvse važen dokument, s spremnim pismom. Pošiljatelju se za to njegovo gesto iskreno zahvaljujemo, našim bralcem pa posredujemo ta edinstveni dokument v naravni velikosti, da ga bodo lahko dali v okvir v svojih domovih. Vaše c. L veličanstvo! (čncvc k. k. Utrtjcßät t i i r . • ;t." ■J XJ najtidjim razg-lasu 25 malica travna t. 1 u 4tim §. je usejn narodam avstrijanskiga cesarstva obljubljeno, de se jih narodnost fn ^jezik' ne itnala prit.iskavati. Prepričani, de naša "narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci rastreseni ostanejo in če se jih jezik u šole in u kanclije ne uvede, prepričani dalje, de zjedinjenje slovenskih krajev z nemškp jvezo ne sanjo našo narodnost n nevarnost bi pripravilo, ampak tudi celo cesarstvo oslabilo, smo mi podpisani Slovenci na svetli prestol Yašiga c. k. veličanstva sledeče prošnje položili: ®urcf> patent oom 25. Äptii I. 3. §• 4 n>irb allen ffiolfs« (Aromen ber 6(leereicf)ifc^en SWonardjie bie Unüerlefclidpfeit i^rer 9iationali(dt unb Sprache geroaijrlcifiet. £a nun rcic untec« ¿eignete Slowenen überzeugt ftnb, baf? bie (S-ntroicfeiung unferec Nationalität unb «Spruche nidjt mi^tt^j ift, njenn ber flo»e* nifd;c 23ol?6(lamm im 3ufianbe ber 3er|lü(iHunfl anb bie flo» oenifd)C Sprache oon <2d)uie unb 2£mt auögefdjloften bleibt, ba mir ferner überäfugt finb, bajj bie Qinwleibung bet f(o»f nifrfjeii ©ebietbti;eile in ben beutfcfyen 83uub nid;t pur unfere iftationiütät gejuijrben, '-fonberu auc^ bie"öaniS..2Rönard)ii (d)tt)dd)en tvürbe, fo reagen. rote,ei, an. bea jStufen beä beneti 2i;rone8 (Euerer f. f. SDiajefMt fofgenbe ^Bitten nieber- J:'4«.W se u treh-guhernijaju JJakJj^*1^^-«¡»^feiui'g9 " ' teržaški rastreseni slovenski narod u eno kraljestvo " — - ■— pod irnenam „Slovenija" z svojim deželnim zboram sklenil; 2. de bi se slovenski jezik u gole in u kanclije uvedel; in 3. de se Slovenija'.z nemško zvezo ne zjedini. ben Subemicn Saifcad), (IpÄkunb iErteff*-iu~3iintm~Jt& nigreidje „<2iot>enien" mit "einem befonbcten $rotinjiat« 2anbtage Bereinigt; 2. bap bie floDenifdje <2>prad;e in Sesule unb 2fmt etnge= füfyrt; unb - ' bap <2lot>enien bem beutfdjen SBunbe nid;t einoerteibt werbe. : "¿¿Jrti/í/e/ofó^ ^ She Os ■ ) 1843. ^ v -v. '1 R 1 J 1 1 (Jezeči Me* Štev ce/ ' s ' ■ } ' ' J^ffß^fr^y ¿M: r r . ^ S "v t ft: r / l di. Ila Ima slovenski jezik * Slovenji popolnama (iste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode trduj naši volji priptiscno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice (^kaiielije | upeljati. Verni pravica nam kaže, da imnjo vsi narodi enake pravice. Komu od nas bi na misel padlo, fnvoritl, da suMmrli Kv ropejci pravico, vbugr zamorce v Afriki kakor živino lovili in v daljno služnost peljati. Ciovrk, božja podoba, nitua nikdar služen drugiga človeka bili. Toljko bulj gerdo ravna, božjo podobo in botjo voljo z nogami l.ire listi narod, klrri druge narode, zapopndek toljko osobj zatira in v jekleni jarm brilkr služnosti vprega. Dolguje na»u »aruduosl nemško zatiranje terlo, alj časi krivic so minuli, zato Urjamu aa nas trene pravice. ** kar potrebo našiga jezik it zadene, je brez dvombe gotovo, da ga ne moremo dalje pogrešovati; da smo brez njega kakor nesrečnež, kteriga oči žalostna tema obdaje, da ne vidi sonca in lepe narave. 3. Da bode naaa Slovenja obstujui del Austrijanskiga ne nemškiga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode Cesar z našimi poročniki dal. Naš Cesar nam je vstavo dovolil. Nič se ne more brez dovoljenja naših poročnikov in Cesarja aUritL Nemci nas hočejo, brez da bi nas bili vprašali, v svojo oblast vpeStiti. Zakaj pa Nemci našiga cesarstva tako silyo, se z drugimi Nemci tako zjedinltl, da bi Smeli eniga paglarajja. en zikit? — Nemci tako le pravijo: Veliki del prebivavcov Austrijanskiga cesarstva je slavjanskl. Ako zdaj %r storimo, da se ne samo mi, ampak tudi It Slavjani nemškimu zboru podveržemo, bode Austrijansko cesarstvu kmalo Slavjausko; ako se pa vsi nemškimu zboru podveržemo, nas bode Nemcov zedinjenih, veliko »fč kakor Slavjanov, in zopet jih bodemo zatirali. Zakaj drugi Nemci «maj Austrijanskiga cesarstva tako silijo, vse Austrijanske dežele pod svojo oblast dobili T 1. Kdor nemške norice bere, mu ie znano, da se jih iz Nemškiga vsako leto veliko v Ameriko preseli, ker v nemških deželah je že toljko ljudi, da jih ne morejo več reuiti. Zdavnej že so bile nemške vošila, take nemške naseljovavce namesto v Ameriko v dežele preko Donave poslati, da bi 5f. njih oblast po takimu naselovanjtt do černign morja razširili, inTerst, kteriga imenujejo glavo Nrauine, vgulovili. To vgolovjjenje, mislijo, jim ne bode odšlo, če bodo vse Austrijanske dežele od nemškiga zbora v Krankfurtu postave dobivale. Nemci bodo našo Slovcnjo naselili, in naše mile brate Slo-»race zaterli. Ker v braniti bi se našim poročnikam ne bilo mogoče; koga bi tako majiino število, kakor b«de njih, proti toljkim, kakor bode Nemcov, zamoglo? 8. Zopet bi nam bilo prepovedano v milih glasili našiga ljubiga jezika peti, — zopet bi mogli » šolah slovenski mladenči z nemarno čas zgubovati — dokler bi Slovencov ne končali alj v Nemce ne •prrobernili; zopet bi bili slovenski kmetji po neznanih postavah sojeni in kaznovani, zopet bi mogli pisma podkritevati, ktcrili bi ne razumeli, in si pravde na vrat nakopavati i. t. d. 4. Naš Cesar bi mogel biti nemškimu cesarju, nemškimu zboru podveržen. Kaj bi bilo t njegovo sovrrnite, kaj z njegovo močjo? On bi ue imel svoje vojske, on bi ne mogel postav dajati, ampak la Krankfurta bi mu bile nasiljene. Čimu ie tega potreba * Alj ni Austrijansko cesarstvo za-se zadosti moeao? Slavjani v temu ne dvomijo; alj Nemci jili hočejo v nemški jarm v prest i. Hočejo zdaj cesarja postaviti nemške edinosti in nemške moči; pa zdai iz Hastadta Pavarske vojšake preganjajo. Nemci pra-vijo, da »c »tura Auslnja na njih operati, da bode zantugla obstati, In glejte.! nas cesar zdaj voisake Nemram k pomoči pošilja. Čujtc! Nemci so toljko vpili od nemške edinosti in nemške moči!— Dani 8lez-vig-Holštajnerj« v vojski pobivajo, alj Nemca jim ni bilo k pomoči! Kakošno pomoč bi imeli še le mi Slav- iani od njih pričakovati, ako svojim nemškim bratam na islezvig-Holštnjnskimu le z upitjem pomagajo; .adar pa čas pride za delati, druge narode k delu kličejo? Na Dunaju se bere v novicah in po ulicah ubito: pojte Ogri, pojte Austrijani! Iiolšujncara pomagat! O neizreklive neumnost tistih, kteri pravijo, Austrijanski Cesar mera od Nemcov rešitve iskati!!! Mi pa rečemo: Austrijanski Cesar nej v svojih deželah rešitve išc, in zmiraj jo bode našel, ml nismo obupali. Ncmči hočejo ze zdaj od nas pomoč, kaj pa ko bi jim Bus alj Francoz na vrat prišel? — Zgodba kaže, kako so jo Nemci pod Napoleonam vozili, in kdo jih je rešil? Nikdar ne bodo Austrijani takimu ljudstvu podložni; ako pa nemško ljudstvo edinosti hoče, kakor pravi iz ljubezni do svojih rojakov, »ej se našimu Cesarju podverže. Ako se Busov In Francozov Nemci bojijo, naj z nami, kakor z svobodnim naroda», se sklenejo, da bodemo eden drugimu proti vsakimu sovražnika pomagali; alj njim podložni ■e bodemo nikdar. Alj Ncmci na Laškim pomagajo? Alj Nemci, kteri Slovencov se po imenu ne poznajo, fcotf vedo, kaj nam je potrebno m koristno, kakor mi, da bi šli v Frankfurt postav iskat? Na noge, Slovenci, zdaj je čas našimu narodu cenjeno velavnost zadobiti; podpirajmo eden dra-C«ga; sjrdinjena moč bode vsimu se serčno vbranila. Podpirajte nas, vsi ln vse za Slovenj«; ml sami y Bir» take težke naloge ne moramo izpeljati. Prosimo pomoči! V Btcu (na Dunaju) SO. mali ga travna 1848. _ Natisnil Jomtf Blatnik t Lj« UjsaL ui . r p ¡ X o 3 ti g jj /i-a iiq >1 bo , V j B rov suH ^nßfn ? í i V » jb 'iuD 9C 03Ö risv lud . í jSS J O j Is Iskreni rodoljubi! kteri ljudstva lastnosti in potrebe poznate, zedinite se, prevdarite korist in blagor naše mile Slovenje, in pridite kmalo, dokler je še čas od vsih Slovencov na Dunaj k dobrimu Očetu Ferdinandu; upati smemo, smemo gotovi biti, de nas bode vse Slovence Krajnce, Štajarce, Korošce in Primorce - spo-znaje naše — potrebe uslišal in dolgo s silo ločene brate SkleVarvajmo se dalje, de nas ne bodo zopet nemški der-žavni vezi (deutscher Bund) pritisnili. Kar je skoz veliko let v Avstrii se slavniga godilo in napravilo, je od Slovanov prišlo, Slovani zdaj tudi svojo kri na Laškim prelivajo, zgodba pa krivična, ktere list Nemci v rokah deržč, le Nemcam vse pripiše! Temu se mora pomagati! Ozrimo se na Nemško politiko, ktera se zmiraj bolj očitno pokaže. Prusovski kralj je Pózno iz svoje oblasti spustil, o temu: da se bodo Poljci sami Rušam branili, Nemci pa za njih herbtam stali. Nemci vedó, de je veiiki del Avstrije Slovanski, pa ga hočejo ki nemški der-žavni vezi potegniti, de bi hrabri vojšaki Slovanski še dalje za nemško slavo se bojevali. Bratje! slavo, zgodbe spomin, skorej narodnost smo zgubili, le jezik je še ostal, in ta je že tudi v nevarnosti. V serce nam posebno zdej doné krepke besede našiga slavniga Koseskiga: Gani se! komur je mar zahvale prihodnjiga vnuka, Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodú! Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno íélo Z umgm orožite se, ne bojte '.e znoja na iélu! • ' " Urno tedaj kresavnike v dlan, zedinite iskre Dajte zasvetiti luí, množite, širite plam. n; r 9 Mnogo ledine je Je, mnogo je križama rok. Ganite jih.otrebite mah domovine do jedra. Dvignii!; íe'éno zaklad slcvenskiga diana in uma Biti slovenske kervi bodi Slovenca ponos! Mi':Stmrajc. pravdoslovcc. A.. Globočnik. pravdoslovcc. *) Pričijoči sostavek smo iz Dunaja prejeli, ko so bile Novice za pre-tiklo sredo že natisnjene. Nadjamo se, de tudi danes prepozno ne pride. Sicer pa danainji list na znanje da. de tudi mi K r a j n c i ne spimo, ampak de se poganjamo za slovenske pravice. feravno ne tako glasno, kakor nekteri ¿ele. pa vun-der enako g o r e ¿ e kakor drugi. Vredništvo *) Izgovor, de naš jezik Se ni za kuncelije. je prazin izgovor, in zumore le od t a c i h priti, kteri ga ne umejo govoriti, in nimajo volje se ga učili. Pisatelj. Poziv skupine slovenskih intelektualcev na Dunaju, objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah. 12. aprila 1848. Do danes objavljeno že večkrat v historični literaturi. USODNO LETO 1848 IN ZAMUJENI CAS Zamisel zedinjene Slovenije, ki je v sloven-bila revolucionarnem letu 1848 zajel v v*y sko izobrazenstvo in mescanstvo je kmalu zatrta pod Bachovo diktaturo, toda čez kako desetletje je znova prišla na dan na narodnih taborih, ki so zajeli vse slovensko ozemlje in privabljali na tisoče množic. Taborsko gibanje je resno ogražalo takratno nemskutarstvo, ki je prevevalo avstrijsko oblast, zato je tabore po nekaj letih prepovedala. S tem je izginila s političnega odra tudi zamisel o zedinjeni in suvereni Sloveniji, kakor je bila prvotno zamišljena. Zaradi hudega političnega pritis-ka velenemstva si je slovensko izobrazen stvo^iskalo širšega zavezništva,predvsem pri Cehih, odkoder je na slovenska tla zaneslo panslavizem, in se pri Hrvatih, odkode^e prišel ilirizem oz.jugosloven-stvo . Vsa ta desetletja po omenjenem revolucionarnem letu je Raevskij, poslanik Rusije na Dunaju, s stiki in večjimi ali manjšimi podporami ze usmerj al^ideje ste' vilnih avstroslovanskih izobražencev,tudi slovenskih, kakor izhaja iz gradiva, katerega je objavila ruska zgodovinarka Curkina (1975). In pisatelj Fran Levstik je svoje članke po obisku pri knezu v Beogradu pisal že v spakedrani "jugoslo-(kar slovenski javnosti zamol- ca. V tej luči ga prikazujejo Še danes. Toda liberalno, panslavistično usmerjeno časopisje ni FiCglo izhajati samo od sebe. Za izhajanje je bil potreben denar in ta je res pritekal: ruski rublji so priromali menda vse do Ljubljane in Trsta, kakor je pisal list Slovenec. Obzorniki Slovanski svet in Slovan ter se nekateri so izhajali s podporami iz Moskve, Ali so prihajali tudi ze dinarji iz stare Srbije, ni mogoče jasno ugotoviti, ker je njen arhiv v Beogradu za javnost se vedno zaprt. Da se je slovenstvo leta 1848 prebudilo v novo stvarnost in razvilo potem sodobne oblike narodne zavesti, je bil sicer izreden dogodek. Usodno^pa je bilo po tem letu to, da je nasa javnost morala sprejemati poslej nenehno neke odreševalne modele, ki so bili posneti po tujih idiologijah, v katere so stap-ljali slovensko identiteto: ne le v pan-slovanstvo in jugoslavenarstvo, tudi v nemskutarstvo, ki se je zlasti na Koroškem z uspehom ponujalo kot alternativa nasproti panslovanskemu jiorenju. Koroško slovenstvo se je ponemcevalo, kar niti ni čudno, saj ^e bilo v nenehnem stoletnem stikuiz nemstvom z njim bolj povezano kakor pa s panslovanstvom in jugoslave- Slovenec se je raje Koroški za ponemcenje kot za pojugoslo- ki mu je ostajalo slej ko prej vanšcini cujejo). krščanskem Plemenito zamisel Slomška o zedinjenju z Vzhodom po vzoru svetih bra tov Cirila in Metoda so iztirili v pan-slovansko idejo, v cirilmetodovstvo, s katerim so spodrinili vsakršno česčenje domačih svetnikov, apostola Karantanije sv. Modesta,ali sv. Herne in sv. Domicija na. vKar se zdaleč ni mogel biti namen Slomška, se manj pa obeh svetih bratov. In pri tem smo se danes, ko se pokristj anj enje Slovencev, oz.Karantan-cev prikazuje kot zasuznjenje po nemstvu Pogledi slovenskega izobrazenstva so bili preusmerjeni na vzhod, na "lux ex Oriente". Prvotna Karantanija naj bi bila le nekakšen odsev ali poskus neke državnosti. Zatem, da smo Slovenci padli ./ v pod nemško gospodstvo, v suženjstvo, seveda s pokristijanjenjem, ki ni prišlo v duhu blagega misijonstva, temveč bolj ali manj nasilno. Iz tega^zgodovinskega suženjstva ga je treba končno rešiti, mu oskrbeti pravo narodno Cerkev, katere^iz rocilo naj bi ohranilo le vzhodno krscan-stvo, pravoslavje. Prepojitev slovenske krscanske misli s panslavizmom in vzhodnim misijanstvom je pomenila idejno zmago panslavisticnih liberalcev in t.i.narodnjakov nad slovenskim katoliškim taborom. Odslej se je vsa slovenska napredna miselnost usmerjala po vzhodnjaških poteh. Mislec in fi' lozof Mahnic, ki je ostro nasprotoval liberalizmu in panslovanstvu in zlasti še propagandi za pravoslavje, je bil izbran za grešnega kozla, na katerega se je zlivala po časopisju liberalna gnojni- narstvom odločil vanj enj e tuj e. Zakulisni krogi, ki so podpirali panslovansko gibanje, so poskrbeli,da prava slovenska identiteta nikoli ni prišla do izraza. Ostajala je nekako nedorečena, na ravni folklore. Pokristja-njenje je bilo , kot omenjeno, prikazano kot zasuznjenje, ustflličevanje koroških vojvod kot nakaksna folklorna predstava namesto kot ustavnopravno dejanje. Po u-nitarizmu uzurpirano slovensko zgodovinopisje je tajilo gbstoj slovenskega prava v Karantaniji. Ze zgodovinar Fr. Kos je navajal (Gradivo III), da viri govore o nekem slovenskem pravu (institutio scla-veniva), toda tega ni poglabljal. Kakor tudi nobeden za njim, razen zgodovinarja J.Mala po prvi vojni,^ ki je vodil ostro polemiko z unitaristicnim zgodovinarjem Hauptmanom, in po njem z B. Grafenauer-jem, ki sta zanikala obstoj vsakrsnega prava v Karantaniji, kjer naj bi nad menda zasuznjenim slovenskim narodom veljala samo "lex Bagoariorum" (bavarsko pravo). Kdo ne pozna znamenite knjižice z naslovom "Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918", ki jo je v začetku 70-ih izdal slovenski zdomski zgodovinar France Dolinar v Buenos Airesu? In kaj boremo v njej? - Ob koncu prve svetovne vojne je bil celo kulturni odsekyt.i.narodne vlade v Ljubljani prepričan, da naj slovenski jezik ostane "za sedaj" v rabi, ker je edini,ki ga ljudstvo pozna. Prihodnost pa da pomeni pojugoslovanje-nje. Zakulisne sile, od unitaristov do pan slovanskih romantikov, pa nemskutarjev, odkritih in prikritih, so vse do danes preprečevale, da bi se razjasnila resnica o slovenski politični in narodni zgodovini. Šolske knjige in programe so prepojili z idejo hlapcev in dekel, opiraje se na Cankarja, ki pa je opisoval le stanje kapitalistične dobe na prelomu stoletja, ne pa slovenske zgodovine. Pisanje proti slovenskemu narodu in proti njegovi zavesti je prinašalo karijero, zavzemanje za slovenstvo pa zivotarjenje. Celo slovenska akademija je morala unitaristu Hauptmannu za njegovo 80- letnico (1967) izdati poseben zbornik v počastitev. Počastitev valca zgodovine, ki je prav z metodami, povzetimi po nfmskntar ¡-. Dalje na str. 10 ponareje-divj askimi OC ! M J C i. VITT /i 1939 1 K 4 j Gor n j F o br' r ■ t'- I <■ ; » za svetovno Kumuiii. ticno gibanje najtežje obdobje. Prvi datum označi nemško sovjetsko pogodbe med Stalinom in Hitlerjem o nenapadanju in o razdelitvi Poljske in Baltijskih na' rodov.Bal tijski narodi v SZ javno zahtevajo podrobnosti in odpravo posledic tega sramotnega dogovora. Dogovor je dal možnost Hitlerju tvegati svetovno vojnos ker je imel hrbet na vzhodu zasiguran.Sta' lin je upal, da se bodo zapadne sile iz črpale v taki vojni, kar bi dalo velike možnosti komunistom. Za evropske komuniste^ je bila dilema težka, ker so morali obsojati zapad ne pa nemške diktature s katero so celo morali sodelovati. Mauri ce Thores, vodja francoske KP je v tem obdobju dezerti-ral, njegovi tovari-si so sabotirali voj.' no produkcijo. Za slovenske komu niste je to bilo obdobje sodelovanja z Nemci- okupatorj i.Po nuj ali so se celo v njihove službe (Jože Vilfan in drugi!),to je doba anti-imperi-jalisticne fronte,na perjena proti zaveznikom.Pri tem si vel' j a zapomniti, da je Slovenija v tem casj ze bila okupirana! Da je SKP šlo izključno za Sovjete, ne pa za kako NOB, najbolj razkrije datum njihovih akcij, V J ki so začele sele po 22. juniju! Zadnje čase se poskusa lažno postaviti ustanovitev kamuflazne OF pred gornji datum, vendar brez uspeha, ker vsi razpoložljivi dokumenti govore drugače. (dn o t o nihče ni zakulisij, Nada I ievan,ie s s t r . 9 zguuuv iiidi ju L eiskei ju, odmerjal Slovencem sramotno vlogo hlapčevstva, in Ka-rantanijo ^e za tisto obdobje, ko naj bi bila po splosnem mnenju se svobodna, postavil pod vlado Hrvatov. No, in takšen človek si je " zasluzil" posebno priznanje ljubljanske SAZU, da ga je počastila z izdajo zbornika! Zal se pri nas v zdomstvu bavil posebej z odkrivanjem izza katerih so ponarejali ^podobo slovenske zgodovine za unitaristicne namene. Ob današnjem hotenju po slovenski se tako zdomska inteligenca, marksizmu in elitizmu zdre- v sirana izobrazenska garnitura v Sloveni-ji obnaša vsled tega zmedeno. Razni kulturni bardi, kakor recimo Zlobec, ter ministri, n.pr. Kmecel - da ne govorimo o politikih - vidijo identiteto slovenskega naroda po sto letih idejnega kas-triranja, hote ali ne, samo v kulturi.Qd Trubarja dalje- ker je bil protestant.Če bi bil katoličan,bi ga v prid lastne ka-rijere zamolčali. Predstavljati samo "kulturne" zahteve, pa je tudi pametno (človek nikoli ne ve?); ob toliko političnih zapornikih^in po travmah Golega otoka je politika se vedno nevarna. Po vsem tem se nam ni Čuditi, da Slo-venci svoje politične zgodovine "nimamo' Teko z^lo smo pac "kulturni"! V taksnem suverenost i kot tudi po zastrašenem vzdušju, v večni skrbi ne le za karijero, temveč sploh za delovno mesto, imajo zakulisne sile kaj lahko delo. Uklonijo si lahko, kadar hočejo, tudi znanost, ki prihaja z ljubljanske univerze in jo obrnejo v protislovensko smer.Naivna javnost pa mora seveda znanstvenim ugotovitvam verjeti. Od nekdanje zamisli zedinjene Sloveni je^ ni ostala po vse,m tem niti skorja vec,.y Razni katoliški naprednjaki in krscanski socialisti vedno uporabni za priprego, morajo nenehno razkrivati slovenski klerikalizem. Kruta zamenjava za nekdanje mladostno romantične sanje o Sloveniji.Tako se mora danes razprodaja- ce se hoče ti izobrazenstvo, s,lovensko preživljati. Nadrobnejša raziskava zavožene slovenske misli po 1848 bi prinesla gradiva za celo knj igo.Slovencem so izkazili njihovo preteklost, politično in kulturno resničnost. Vprašanje je, ali si jo bomo znali spet odkriti? Ali pa nas je mednarodna družba že tako pritegnila, da svetu smotrna manipulacij. se po toliki propagandi o tretjem in neuvrščenih(dokaj ja)cutimo predvsem del sveta m ne vec Slovence? V resnici pa bi pred svetom nekaj pomenili samo kot del Slovenij Tiste Slovenije, katere zamisel je bil ze 1848, a je ostala nedore naj avlj ena cena. a je Frank A. Laurin NAZNANILO Te dni izide težko pričakovana knjiga prof. dr. Cirila Zebota NEMINLJIVA SLOVENIJA Ce.z 500 strani obsegajoča knjiga je prvi povojni primer nemaijk-sisticnega prikaza novejše slovenske zgodovine, začenši z Majnisko deklaracijo v prvi svetovni vojni (30. maja 1917). v * /v* -J Po čudnem naključju je tiskanje zaključka^lebotove knjige ravno se ujelo presenetljivo izjavo, ki jo je dal ameriškemu dnevniku (THE WALL STREET JOURNAL, 7. sept. 1988) dr. Janez Stanovnik, predsednik Predsedstva SR Slovenije. V njej je ta najvišji ustavni predstavnik današnje slovenske republike^poudarjeno zatrdil, da Slovenija ze prehaja iz povojne "orwelljanske družbe" -- katere "celotni strukturi se je uprla slovenska mladina" -- v "jeffersonsko demokracijo kot vladavino ljudstva, prek ljudstva in za ljudstvo". Če se bo ta neverjetna napoved iz Ljubljane izkazala za resnično, bo z njo označen začetek povsem nove slovenske dobe, ko bo slovenski narod v svoji slovenski državi končno demokratično vladal samega sebe. / v v .. Ker je bil prof. Zebot neposredni udeleženec in priča mnogih dogajanj, ki so predmet NEMINLJIVE SLOVENIJE, je znaten del knjige obdelal v okvirih svojih doživetij, ki pa jih je skrbno spopolnil z dokumentäričnim gradivom in z natančno pomensko analizo. Knjiga pa se ne odlikuje le po svoji izredni vsebini, temveč je tudi privlačno čitlj iva. NEMINLJIVA SLOVENIJA izide pri Mohorjevi v Celovcu, kjer jo je moč naročiti po letalski pošti. Cena knjige (z vračunano poštnino) znaŽa $20 za broširani izvod v kartonskih platnicah ir» $30 za trdo vezani s slikovitim ovitkom. Sledeča narocilnica ✓ t/ v omogoča takojšnjo nabavo, knjige. Odrezite jo, izpolnite in podpišite ter po letalski pošti odposljite na Mohorjevo v Celovec.' Po potrebi napravite fotokopije narocilnice za svoje prijatelje in znance. (Za naročnike iz Kanade znaša cena 25 Kan. $ za broširani izvod in 35 Kan. $ za trdovezani.) ---------------------------------_-------------------------------------- NAROCILNICA Datum: Mohorjeva knjigarna Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt (Ktn) A U S T R I A (Europe) ,, v ✓ S priloženim denarnim nakazilom ($ ........) naročam po letalskivposti (en, dva .......) izvod (a, ov) knjige prof. dr. Cirila Zebota NEMINLJIVA SLOVENIJA. Podpis: Tocen in čitljiv naslov: DRŽAVA SLOVENIJA? Revija Time (nov.7. 1988) prinaša med svetovnimi novicami kratko poročilo o Jugoslaviji, predvsem o Sloveniji. Tako-le piše:" Zaenkrat še ne korakajo po ulicah,toda 2 milijona Slovencev je začelo govoriti o secesiji od Jugoslavije. Celo nekateri komunisti-reformisti govorijo o tem. Razlogi zato so naraščajoči srbski nacionalizem in neučinkovita zvezna vlada. Neki ljubljanski novinar je dejal:"Ved-no več Slovencev začenja verjeti, da smo obsojeni na smrt skupno z drugimi,Če ostanemo v Jugoslaviji". Vprašanje samostojnosti Slovenije je samo še vprašanje generacij kandidat za člana predsedstva SRS MLADINA, 7.oktobra 1988. SLOVENSKA IZJAVA Vskladu z naravnim hotenjem slovenskega naroda po svobodni narodni bodočnosti postavlja ta . izjava sledeče zahteve za dosego tega cilja: Združena Republika Slovenija, prosta vsake zunanje nadvlade in notranjega samodrštva. Kantonalna zveza Republike Slovenije s Svobodni tržaškim ozemljem, ki bo končala prepire za ta nedeljivi prostor na severo-vzhodnem Jadranu in s tem omogočila, da bosta Trst in njegovo naravno zaledje — Slovenija — obnovila svojo skupno gospodarsko vlogo v srednje-vzhodni Evropi. Avtonomno članstvo te republike v taki zvezno urejeni Evropi kakor jo bodo prizadeti narodi vzajem-sprejeli kot najbolj primerno, da služi njih svobodi in blagostanju ter skupni Varnosti pred komunizmom in kakršnimkoli totalitarnim ali imperialističnim sistemom. Besedilo Slovenske Izjave 1950 ne vsebuje novega programa. V bistvu samo obnavlja slovenske narodno-politič-ne točke, ob katerih se je borbena Slovenija spontano ze-dinila ob začetku trojne okupacije 1941, ki je grozila Slovenijo uničiti, ako bi nazi-fašistične sile Osi bile zmagovite, in ki je namesto te največje tragedije, ki bi nas bila mogla zadeti, pahnila Slovenijo v suženjstvo komunistične strahovlade. To drugo zlo, ki je padlo na nas, je toliko, manjše od prvotno grozečega, ker nas kot naroda ni uničilo in ker nam ostaja upanje na svobodno življenje. Iz arhiva Slovenskega Državnega Gibanja EUROSLOV - REALITY srl Cav. LEVSTIK V1NK0 Amministratore unico Sede Leealt in Roma: Via Statilia. Zt 00185 Roma Tel 06 7590382 Sede secondoria in Gorizia. Corso Italia. - 34170 Corizia Tel 0481 8211* Cod. Fisie • 07890350585 / Numero Partita IVA- 078*1:10585 Gorica,1.10.1 988 SPOROČILO SLOVENSKEMU TISKU V SVETU cilj: Skupni slovenski gospodarski prostor * v Podpisani sporoča,t. rojakom, da sem ustanovil družbo: EUROSLOV-REALITY, ali po nase EVROPSKA SLC-VENSKA STVARNOST; s sedežem v Rimu. EURO S LOV—REALITY, Via Statilia 23, Roma 001 85 Podružnica v Gorici:EUROSLOV-REALITY, c:o Palače Hotel, Corso Italia 63, 34070 Gorizia Namen ustpnovitve EUROSLOV-REALITY: a) Odkriti ves slovenski gospodarski potencial v svetu, se med sabo povezati in sodelovati. Vec o tem v glasilu "SODELOVANJE", ki bo glasilo slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov v svetu. b) Posredovati informacije za nakup his, stanovanj ali investicij v podjetja v zamejstvu, m Prir.orskem in Koroškem. c) Odpreti mali slovenski hotel "SLOVENIJA" v Rimu. K LV/pi Admini strator^iruz ^^ Levstik Vinko KNJIGE IN REV71 JE Marko Kremzar, STEBRI VZAJEMNOSTI, uporablja tudi Založila kreditna zadruga S.L.O.G.A. v Buenos Airesu, 1988, 197 strani. izraze "sodelovanje". Knjiga ima naslednje posvetilo: □b vstopu v svojo 35-letnico, za 40-letnico naše naselitve v Argentini in ob 70-letnici smrti očeta slovenskega zadružništva dr. Janeza Evangelista Kreka poklanja Kreditna zadruga SLOGA v Buenos Airesu knjigo dr. Marka Kremzarja "Stebri vzaj emnos11" svojim članom in vsem Slovencem po svetu in v domovini v razmišljanje. (16 strani) označi kot znač ilnost i Kremžarja poudarek ne omenja v način, ki V obsežnem uvodu Zor ko S - v ime ic najnovejšega dela dr na zahtevnosti, optimizem ("vzdušje iniciativnosti") ter poudarek na teoriji pred praksa. Omenja tudi kot neznačilno za gospodarstveni ka, da ni posvetil posebnega poglavja potrošniški družbi, reševanju gospodarske krize s pomočjo ustvarjanja novih potreb v človeku. Dr. Kremžar predstavlja bistvena v 24 sestavkih sistem solidarizma in ga prireja za sodobne in bodoče slovenske razmere. Deloma nakazuje tudi rešitve za prehod iz socialističnega v svobodno gospodarstvo, o čemer je Dišal že , v ^ obširneje v svojem delu Pot_____i z soc i a1 i zna■ Vzajemnost opredeli kot "skrb in odgovornost posameznih članov občestva drug za drugega, predvsem pa za svoje najpotrebnejše" (str. 55). V delu "solidarnost" in "so 1idarizem" (v Usenicnikovi opredelitvi: Solidar- nost... je harmonična sinteza egoizma in altruizma), ki pomenijo očitno bolj ali manj isto. Steber solidarizma je človek in srediscni problem družbene ureditve je vprašanje, "kako okrepiti tudi sredi sive povprečnosti sodobne družbe rast podjetnih, razgledanih, samostojnih in odgovornih oseb, ki bodo globoko razumele in čutile solidarnost" (str. 143). Zanimiv je poudarek na "razsežnost navpičnosti". Dr. Kremzar sicer nikjer Guardinija, toda prav to je ga je priporočal Guardini za premaganje y navideznih protislovij (prim.: R. Cuješ, Družbena filozofija za dobo socializacije. Slovenska pot. XI, 1966). Celotna koncepcija solidarizma bi bila mnogo močnejša, če bi bila izražena v takem "novem prijemu", ker bi izgubila prizvok kompromisa med individualizrnom in kolektivizmom. Dr. Kremzar tudi močno poudarja realizem, ker idealne družbe ni nikdar mogoče uresničiti (M. Djilas je skoval izra se ji je drugi strani pa ni podcenjevati moči idealov, ki nagibajo - kljub svoji neuresnic1 j ivosti - ljudi k nadpov- V prečnim naporom. Kot s svojimi drugimi deli Kremzar podari 1 tudi s _____ vzaj emnost^ slovenski skupnosti delo, ki ga je vredno resno premisliti in zaključke uveljaviti v lastnem življenju in delovanju. d reš "unperfect society"), ampak možno samo približevati. Na ) e dr . Stebri VELIK MOZAIK ZA ROMANOVO KATEDRALO Pokojni slovaski podjet nik Stephen Roman je da^ pobudo in je tudi največ prispeval za gradnjo veličastne katedrale Gospodovega Poveličanja v Markha-mu(0nt).Katedrala je simbol vere 30.000 Slovakov vzhodnega obreda v Kanadi in jo je blagoslovil papež Janez Pavel II.,ko je obiskal Kanado. Leta 1986 so ustoličili tri velike zvonove za njene tri stolpe. Zvonovi so bili vliti v Franciji. Letos pa je skof Mihael Rusnak blagoslovil velikanski mozaik (464 kv.m.), ki predstavlja Marijo z Detetom Jezu som. Mozaik, ki je sestavljen iz 5 milijonov koščkov zlate, rdeče in modre barve, je zamislil torontr ski umetnik Igor Suhachev izdelalo pa ga je podjetje Fabriano Favret iz I ta' lije. Zunanjost katedrale je posneta po vaški cerkvi v Novem Ruskovem iz vz--hodne Slovaške, odkoder je Roman izhajal. Katedra" la bo dokončana koncem prihodnjega poletja. (Canadian Scene #1266) M R Mir je postal abstrakt dvajsetega stoletja, stoletja krvi in nasilja. Pri iskanju miru smo postali skeptiki, ker smo se odpovedali miru, ki bi ga morali v sebi nositi. Ko je Kajn ubil svojega brata Abela, mu je Gospod dejal: " Kje je tvoj brat?" Odgovoril je: " Ne vem, mar sem jaz varuh svojega brata?' Danes celotno Človeštvo stoji pred istim vprašanjem: "Mar sem jaz varuh svojega brata?" Mir je postal abstrakt dvajsetega stoletja, stoletja krvi in nasilja. Kajn je ubil svojega brata Abela v kočevskem Rogu, v sibirskih gozdovih, na Kitajskem in v KampuČiji, v Vietnamu, v E1 Salvadorju in Nikaragvi, v Angoli in Mozambiqe-u ... Pa je dejal Gospod: " Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje! Zatorej bodi proklet, proč od zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvojih rok kri svojega brata ..." Mir je abstrakt dvajesetega stoletja, stoletja krvi in nasilja. > Sveča se ob sveči prižiga, za uničenje sveta je potrebna samo vžigalica ... Prižigajmo svečo ob sveči, iščimo vsaj svoj mir, da bomo svetu prinesli pokojnost, da bo naša daritev daritev našega trpečega naroda Bogu prijetna. Otmar Mauser Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corsollalia 63 34 170 Gorlzia-Gorica. Italy; Tel.: »4S1-82I66; Telex 461154 PAL GO I V nede1j o,23.oktobra je pri fari Marije Pomagaj bil uradno nameščen za župnika g.Tine Batic Slovesni obred je v navzočnosti vec duhovnikov opravil to-rontski nadškof, dr. Alojzij AmbroziČ. Po maši je bilo v dvorani kosilo in kratek program. Novo - nastavljenemu župniku želimo, da bi mu Bog pomagal u-resniciti vse ob ljube, želje in načrte pri opravljanju plemenitega poslanstva. MLADI KANADČANI SLOVENSKEGA RODU SE UVELJAVLJAJO Marcel Urbane,CA, sin našega dopisnika Dr. Petra Urbanca, je po dolgoletni praksi odprl lastno pisarno za knjigovodstvo, davčne prijave in načrtovanje in finančne nasvete, Čest itamo! JUDY BRUNSEK,director of promotions at McClelland £ Stewart,has been named publisher of Quill $ Quire,the monthly book-industry trade magazine. Brunsek has been with M § S for three years;before that she worked with Prentice-Hall Canada.She starts her job at Q 5 Q at the beginning of December, when the fall book season cools down. Q § Q's acting publisher-editor,Peter Lebensold,said that Brunsek's knowledge of and high profile in the Canadian publishing industry were important elements in her hiring. MARCEL URBAN C Chartered Accountant Čestitke Ilibijani Cujec k imenovanju za docenta kardiologije na univerzi Saskatoon. Njeni v Bovcu in Kanadi. Ani-Mariji tuje« čestitamo za odlično opravljeno diplomo znanstvenega inženirja telekomunikacijske elektronike. Hkrati pričakujemo, da bo tudi uspešna v podiplomskem študiju. Njeni v Bovcu in Kanadi Čestitke Tomažu Cujm za cumla-udatio —rnaximae, ta teden opravljeni magisterij iz mikologije. ki kot štipendist prezidenta USA začne prihodnji mesec z delom za doktorat na univerzi v Kaliforniji. Njegi vi v Bovcu in Kanadi Moji spomini na pok. Vladimirja Maukota! VClevelandu, 17.junija 1988. Tega gospoda se spominjam še iz Ljubljane, ker je stanoval pri moji sorodnici.Bila sva skupaj tudi v Italiji, kot begunca v taborišču. Tam je bil vedno zaposlen s kakim delom. Njegovo ime je zaslovelo, ko je postal urednik"Slovenske države" v Torontu. Ta časopisje prihajal več let na moj naslov, čeravno nisem redno plačeval na-, ročnine.Čtivo tega časopisa mi je postalo vedno bolj priljubljeno. Vest mi je narekovala, da sem postal redni naročnik tega časopi-sa"Slovenska država". Mi Slovenci nismo bili nikoli popolni gospodarji v svoji lastni domovini. Zelja mnogih Slovencev je, da bi se o tem bolj točno in nepristransko pisalo. Vsak želi biti sam gospodar v svoji hiši, a nam Slovencem je bila ta možnost odvzeta. Zakaj ne bi vsi Slovenci delali po svojih zmožnostih na tem, da bi imeli svojo lastno državo na svoji zemlji, kjer žive. Le v tem slučaju si bomo lahko v svetu med drugimi enaki. Biti svoboden človek, to je po moje največja sreča, ki si jo more kedo misliti. Naš Vladimir Mauko je za to srečo in svobodo našega naroda neprestano delal. Bilje pravi idealist. Ni imel dovolj finančnih sredstev, a je delil časopis brezplačno med naše slovenske lju-di.Takega dela so zmožni le idealisti.Ko sem zvedel, daje Vladi- mir Mauko umrl, sem si mislil: Kje so naši Maukoti,da bi to njegovo delo nadaljevali. On je umrl, a njegovo delo bo ostalo za vedno med nami. Jože Vrtačnik Opomba uredništva: Zahvaljujemo se za preproste a prisrčne besede g.Vrtačnika, ki seje spomnil našega bivšega urednika. Morda bodo te iskrene besede brali še tisti uredniki revij in časopisov v zamejstvu in zdomstvu, ki so njegovo smrt nepoklicno prezrli ali celo zamolčali. od doma LAHKO JE ŽIVETI OD DANES DO JUTRI, ČE SI SI NAGRABIL ŽE VČERAJ. Na sončni strani Alp so vsak dan daljil dnevi. In nosovi. VSI SMO NA ISTEM, TODA VSEENO SO NEKATERI NA BOLJŠEM. Vidim, da nekateri resnično poskuiajo Izničiti nate revolucionarne tradicije. Zda) so ukinili celo Goli otok. DILEMA SOCIALIZMA: ALI ŽIVLJENJE PRED SMRTJO? JE Javnost nI vznemirjena, nost se krohota. Jav- A.M.Slomšek govori: "V Evropi je več jezikov. Med vsemi jeziki mora nam Slovencem biti najljubši naš materin jezik Moji bratje in sestre! Kot Slovenec vam hočem iz materi ■ ne ljubezni v slovenskem jeziku govoriti nove besede, kakor je Sveti Duh dal govoriti apostolom nove božje be-: sede. In Slovenci so vselej radi poslušali božjo besedo." GRADIMO SOCIALIZEM S ČLOVEŠKIM OBRAZOM. TA JE PA VSE DALJŠI. Nič čudnega, da se ladja potaplja, ko pa Je na njej toliko podgan. NAŠI SINDIKATI SO V BISTVU NEODVISNI. OD DELAVCEV. Z zelo dobrim alorlzmom si lahko skuhat rlčet. ŠLI SMO ŠE NAPREJ OD MARXA: PRI NAS Z DRŽAVO ODMIRA TU-bl LJUDSTVO. po PAVLIHU V - r