NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
KNJIŽNICE V LETU 1991

(Posnetek po vprašalniku)

Silva Novljan

september 1992

M

SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
KNJIŽNICE V LETU 1991

(Posnetek po vprašalniku)

Silva Novljan

september 1992

ff <ol50l£

5 laffVBi o<f

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

027.3(497.12)'199r
31:027.3(497.121*1991*

NOVLJAN, Silva

Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1991 : (posnetek
vprašalniku) / Silva Novljan. - Ljubljana : Narodna in
univerzitetna knjižnica, 1992

31348224

VSEBINA

str.

1. Uvod 3

2. Organiziranost knjižnične mreže 4

3. Pogoji dela 6

3. 1 Prostor 6

3. 2 Oprema 7

3. 3 Knjižnično gradivo 8

3. 3. 1 Temeljna zaloga 8

3. 3. 2 Prirast 10

3. 3. 3 Odpis 13

3. 4 Strokovna ureditev 13

3. 5 Knjižnični delavci 14

3. 6 Dohodek knjižnice 15

4. Uporabniki 17

4.1 Člani 17

4. 2 Obiskovalci 18

4. 3 Izposoja 19

4. 4 Prireditve 20

5. Zaključek 22

6. Viri: Tabelarični prikazi I — XVI

1

Zahvala

Pri izdelavi poročila so sodelovali:

• delavci splošnoizobraževalnih knjižnic, ki so izpolnili vprašalnike,

• Milan Babič, ki je računalniško obdelal podatke,

• Dare Balažič z računalniškim oblikovanjem besedila s pomočjo pro¬
gramskega paketa LATEX,

• Majda Amon z vnosom besedila v računalnik,

• NUK z razmnoževanjem in vezavo publikacije.

Vsem iskrena hvala!

Vnaprej pa hvala tudi tistim, ki bodo poslali pripombe in predloge za boljšo
izdelavo poročila in za rešitev problemov.

Silva Novljan

2

Poglavje 1
Uvod

Prikaz stanja razvoja in dela splošnoizobraževalnih knjižnic (SIK) je izdelan
na osnovi podatkov, ki jih je 60 SIK poslalo republiški matični službi v
NUK z vprašalnikom Podatki o pogojih dela in delu splošnoizobraževalne
knjižnice v letu 1991.

Zbrane podatke je računalniško obdelal Marjan Babič. Pri tem so mu
povzročale težave nepravilno izpolnjene rubrike in pomanjkljivo navajanje
podatkov. Nekateri podatki so opremljeni z zvezdico, ki opozarja, da je
podatek približen, a vseeno služi za oceno. To oceno smo pri primerja¬
vah upoštevali, med drugim tudi zato, da bi opozorili, da določena dela v
knjižnici še zmeraj nimajo v stroki dogovorjene enote za merjenje (npr. štetje
informacij, štetje enot pri neknjižnem gradivu i. p.).

3

Poglavje 2

Organiziranost knjižnične mreže

Ta ostaja v letu 1991 v grobem nespremenjena. Še zmeraj imamo 60 SIK,
ki pokrivajo 62 občin in umestitev knjižnic na tipe po številu prebivalcev se
ni spremenila.

Spreminja pa se mreža izposojevališč, enot v samih občinah, kar je v skladu
s prilagajanjem delovanja knjižnice potrebam okolja. V letu 1991 so imele
knjižnice 225 stalnih izposojevališč, 6 manj kot v letu 90, a vseeno pri¬
lagojeno standardu, ki zahteva stalno izposojevališče v krajih z nad 1500
prebivalci, teh pa je 124. Povečalo pa se je število izposojevališč kolekcij
potujoče knjižnice za 57 in jih je tako 236. Prav tako se je povečalo tudi
število bibliobusnih izposojevališč. Teh je 395, 19 več kot v prejšnjem letu.
Skupaj je bilo v Sloveniji 916 izposojevalnih mest, 78 več kot v letu 1990.
Kljub povečanju pa še zmeraj v 78 krajih knjiga ni dostopna.

Med 60 knjižnicami je še 25 knjižnic nesamostojnih, kar pomeni v primerjavi
z letom poprej, daje v letu 1991 5 knjižnic doseglo samostojnost, in sicer v
krajih Grosuplje, Kamnik, Ormož, Radlje, Slovenj Gradec.

Odprtost osrednjih izposojevalnih mest se je povečala, saj doseže 40 do 60
urno tedensko odprtost 55 knjižnic. Manj so odprte knjižnice v Črnomlju
(39 ur), Dravogradu (23 ur), Izoli (36 ur), Metliki (38 ur), Sevnici (30 ur).
10 sek tedensko na prebivalca pa so bile odprte knjižnice v 32 krajih ali v 5
več kot v letu 1990.

V knjižnični mreži pa je bilo poskrbljeno tudi za narodnostne manjšine.
Knjižnici v Murski Soboti in Lendavi imata organizirano delo za madžarsko
manjšino, kjer pride na prebivalca madžarske narodnosti okoli 5 knjig v
madžarskem jeziku in izbor 32 oz. 45 naslovov periodike. To je tem prebi¬
valcem dostopno s pomočjo svetovanja v madžarskem jeziku. Za poslovanje
v jeziku manjšine skrbijo tudi knjižnice v Izoli, Kopru in Piranu, kjer je
prebivalcem italijanske narodnosti na voljo okoli 8 do 46 naslovov periodike,
število italijanskih knjig na prebivalca pa tudi presega standard, za kar skrbi
predvsem knjižnica v Kopru. Samo število še ne zagotavlja ustreznega zado¬
voljevanja potreb, zato usmerjajo knjižnice (npr. v Kopru) svojo pozornost

4

tudi na kvaliteto, s čimer prispevajo k urbanizaciji in izobrazbi manjšine. S
tem pa vplivajo na pretok relevantnih informacij med sosednjima kulturama
in prispevajo k skupni koristi vseh prebivalcev.

Brez pomoči Slovenije bi težko delovali slovenski knjižnici v Trstu in Celovcu,
ki sta osrednji za slovensko manjšino v Italiji in Avstriji. Če s knjižničnim
gradivom oz. knjižnim, predvsem s pomočjo obveznega izvoda, zadovoljujeta
številčni normativ, pa jima kadrovske in materialne težave ne omogočajo raz¬
viti dejavnost v obsegu, ki bi bil primerljiv z dejavnostjo knjižnic v matični
državi.

5

Poglavje 3
Pogoji dela

3. 1 Prostor

Vse osrednje knjižnice so imele skupaj z izposojevališči ob koncu leta 47.288
m 2  prostora, 2187 m 2  več kot leta 1990. Prostor so povečale knjižnice v
krajih: Domžale (50 m 2 ), Gornja Radgona (10 m 2 ), Grosuplje (88 m 2 ),
Kamnik (1020 m 2 ), s tem je knjižnica dosegla prostorski standard, Laško
(87 m 2 ), Lj. -Bežigrad (39 m 2 ), Lj. -Šiška (169 m 2 ), Lj. -Vič (214 m 2 ),
Logatec (6 m 2 ), Novo mesto (200 m 2 ), Radovljica (40 m 2 ), Ribnica (20 m 2 ),
Trebnje (69 m 2 ), Vrhnika (75 m 2 ).

K osmim knjižnicam, ki so v letu 1990 dosegle prostorski standard povprečne
skupne površine na 1.000 prebivalcev, seje s povečavo kvadrature pridružila
samo knjižnica v Kamniku. Še zmeraj pa 28 knjižnic dosega ta standard
le 50 %, 23 pa v razponu od 50 % do 100 %. Nekaterim knjižnicam se je
prostor celo zmanjšal, Lendava (98 m 2 ), Lj. -Moste (81 m 2 ), Ljutomer (45
m 2 ), Metlika (40 m 2 ), skupaj za 264 m 2 .

Povprečje potrebne prostorske površine za celo Slovenijo je nižje (ker smo
upoštevali 28 m 2  na 1000 prebivalcev), 55.916 m 2  namesto 73.171 m 2 , kolikor
je seštevek po standardu potrebnega prostora za vsako posamezno knjižnico,
pa še tu so dosegle knjižnice le 23,68 m 2  na 1000 prebivalcev.

Prostorska stiska se izraža tudi v čitalnicah. Vse knjižnice, razen knjižnica
v Dravogradu, navajajo sedeže in večina teh sedežev (2711 od 3894) stoji v
čitalnicah ali v čitalniških kotičkih. Teh je več kot samostojnih, ločeno od
izposoje oblikovanih čitalniških prostorov. Knjižnice navajajo 142 čitalnic
oz. čitalniških kotičkov (brez knjižnic v Izoli, Zagorju in na Vrhniki, ki jih
številčno niso navedle). Čitalniški kotički so tako tudi v 83 izposojevališčih,
še zmeraj pa je 142 izposojevališč brez njih.

Po številu sedežev na prebivalca presega ta standard kar 48 knjižnic. Knjižnice
navajajo od 1 do 242 sedežev. Sedežev je dovolj, niso pa enakomerno poraz¬
deljeni po knjižnicah, pa tudi prostorskim standardom so neustrezno posta¬
vljeni. Knjižnice navajajo 675 sedežev več ko prejšnje leto, pri čemer lahko

6

sklepamo, da se je čitalniška površina povečala za 2025 m 2  (3 m 2  za 1 sedež
v časopisni čitalnici). To pa ne drži, saj je skoraj tolikšna skupno povečana
površina za knjižnice.

3. 2 Oprema

Računalniško opremo navaja 46 knjižnic (12 več kot leto pred tem). V šestih
knjižnicah pa so v letu 91 kupili še programsko opremo (37 knjižnic jo ima
sedaj) in komunikacijsko opremo, ki jo ima s tem 17 knjižnic.

Računalniško opremo uporablja pri izposoji 15 knjižnic in 5 od teh tudi
za posredovanje informacij o knjižničnem gradivu v drugih knjižnicah. 11
knjižnic uporablja računalnik pri nabavi, največ knjižnic (29) pa uporablja
računalnik pri katalogizaciji. Kljub temu računalniška oprema ni v celoti
izrabljena, le redke so knjižnice, ki jo uporabljajo za več opravil. Nekatere
navajajo pri uporabi še administrativna dela in računovodska (12), 5 knjižnic
pa uporablja računalnik le pri inventarizaciji gradiva.

11 knjižnic sodeluje pri vzajemnem katalogu, pri čemer vnašajo zapise o
knjižničnem gradivu (predvsem monografije in nekaj neknjižnega gradiva),
jih pa tudi kopirajo in slednjega je največ. Največji pa so računalniški
vnosi zapisov o lokalnih zbirkah knjižničnega gradiva, pa vseeno vsi skupaj
predstavljajo približno le 6 % temeljne zaloge knjižničnega gradiva vseh
knjižnic.

Mehanografska in tehnična opremljenost je v večini knjižnic zadovoljiva. Vse
knjižnice imajo telefone in pisalne stroje, večina tudi računske stroje. Pri
tem velja omeniti, da bodo morale knjižnice pridobiti dodatne telefonske
številke, če se bodo hotele učinkoviteje vključiti v izmenjavo informacij in
povečati njihovo dostopnost. Skoraj vse knjižnice, ki imajo neknjižno gra¬
divo, so poskrbele tudi za njegovo uporabo v knjižnici. V 42-tih knjižnicah
je 56 TV sprejemnikov in v 41 knjižnicah 54 video rekorderjev, 41 knjižnic
ima pa tudi zbirko videokaset.

Podobno je s ploščami in kasetami. V 40-tih knjižnicah lahko obiskovalci
poslušajo govorne ali glasbene kasete, celo na več mestih oz. tudi v izposo-
jevališčih, ne samo v osrednji knjižnici, 42 knjižnic pa ima med knjižničnim
gradivom tudi to gradivo.

17 knjižnic zbira klasične gramofonske plošče, 9 pa tudi že CD, štiri od
slednjih pa imajo samo CD. Temu ustrezno je nabavljena tudi oprema.

7

31 knjižnic ima 44 kopirnih strojev. Brez njih so manj razvite knjižnice v
manjših krajih, pa tudi nesamostojne, ki uporabljajo kopirni stroj zavoda,
s katerim so združene.

Ostala tehnična oprema je skromnejša. Diaprojektor navaja 13 knjižnic,
čeprav pa samo 7 knjižnic navaja med neknjižnim gradivom tudi diapozitive
oz. diafilme. Episkop imajo 3 knjižnice, enako je z grafoskopom. 6 knjižnic
navaja mikročitalce, 3 tudi fotoaparate, 1 knjižnica videokamero. Čeprav
v samem statističnem prikazu knjižnic ni podatkov o izrabi te opreme, je
že njena prisotnost zagotovilo o večji dostopnosti neknjižnega gradiva za
prebivalce, kot je to dostopno prebivalcem v krajih Ajdovščina, Dravograd,
Laško, Ljutomer, Ribnica, Sevnica, Sl. Konjice, Sl. Gradec, Šentjur, kjer so
knjižnice brez te opreme.

3. 3 Knjižnično gradivo
3. 3. 1 Temeljna zaloga

Vse knjižnice so imele ob koncu leta 5.428.456 enot knjižničnega gradiva.
Med tem gradivom je 91,65 %  izvodov knjig in brošur (od teh je 10,43 %
knjig v tujih jezikih), 2,70 % periodike (od tega 82,00 % v slovenskem in
18,00 % v drugih jezikih ; 8 knjižnic periodike ne hrani) in 5,65 %  neknjižnega
gradiva.

Po standardu naj bi imele knjižnice 3 knjige na prebivalca. S temeljno zalogo
4.975.224 izvodov dosegajo vse knjižnice skupaj 83,04 % standarda, oz. na
prebivalca Slovenije prideta 2,49 knjige. Standard se je izboljšal za 0,05
knjige na prebivalca v primerjavi z letom 1990, a dodajamo kar takoj, da
zaradi premajhnega odpisa, ne pa zaradi povečanega prirasta.

Standard dosega 11 knjižnic. Prejšnjim desetim knjižnicam seje pridružila
še knjižnica iz Logatca. Kar 6 knjižnic pa dosega standard manj kot 50
% (Dravograd, Gornja Radgona, Lj. -Šiška, Sevnica, Šmarje, Žalec). Če h
knjigam pridružimo še periodiko in neknjižno gradivo, se doseganje stan¬
darda malo izboljša, vendar še ni dosežen, saj prideta na prebivalca 2,72
enot knjižničnega gradiva.

Op. : Od skupaj 5.121.149 izvodov knjižnega gradiva (monografij in perio¬
dike) je 666.196 izvodov za mladino ali 13,01 %, med neknjižnim gradivom
pa 7,22 %  izvodov. Podatka o deležu izvodov knjižničnega gradiva za mla¬
dino v temeljni zalogi sta le ilustracija, ker 26 knjižnic ne vodi evidence

8

knjižnega gradiva, 17 knjižnic pa nima evidence tudi za neknjižno gradivo.

Temeljna zaloga knjižničnega gradiva je verjetno celo nekoliko večja, ker
vsem knjižnicam še ni uspelo v celoti obdelati neknjižnega gradiva. Navaja
ga 58 knjižnic, brez vsega sta le knjižnici na Jesenicah in v Trbovljah. 22
knjižnic ima manj kot 500 enot, 26 knjižnic pa več. Razpon med slednjimi je
500 do 168.626 enot, pri čemer imajo največ neknjižnega gradiva knjižnice,
ki dobivajo obvezni izvod in z njim tudi drobni tisk in drugo neknjižno
tiskano gradivo. Prav pri obdelavi tega imajo te knjižnice največ težav,
zato podatkov o njem nekatere ne navajajo. Knjižnice z več kot 500 enotami
neknjižnega gradiva bi lahko oblikovale ločene oddelke oz. posebne zbirke z
ustrezno kadrovsko zasedbo, ki bi to gradivo napravila dostopnejše.

Podatki o številu in vrstah neknjižnega gradiva niso natančni, a so kljub
temu zgovorna ilustracija posodabljanja knjižnic in dostopnosti različnih vi¬
rov informacij. Večina gradiva posojajo knjižnice na dom (v večini primerov
se beleži le ta izposoja), vse gradivo pa je za uporabnike “berljivo” tudi v
knjižnici, saj smo pri analizi opreme opazili, da so knjižnice hkrati z gradi¬
vom nabavile tudi reprodukcijsko opremo.

Po številu in vrstah tiskanega neknjižnega gradiva prednjačijo knjižnice, ki
dobe obvezni izvod (drobni tisk, rokopisi, razglednice, reprodukcije, zemlje¬
vidi ...), druge so dale prednost nabavi ostalim vrstam neknjižnega gradiva.
Med slednjim prednjačijo kasete, kjer so na prvem mestu govorne, nato šele
glasbene. Med govornimi je največ kaset z leposlovno vsebino za mladino.
Sledijo jim kasete za učenje tujih jezikov. Več kot poučnih kaset pa je kaset z
glasbeno vsebino. Naslovi govornih kaset se pojavljajo v več izvodih, naslovi
glasbenih kaset pa le redkeje.

Kasete navaja 40 knjižnic, in sicer v razponu od 33 do 6072 izvodov (največ
knjižnica Lj. -Moste). Skoro polovico manjše kot pri kasetah je število izvo¬
dov pri videokasetah (groba ocena 32.000 kaset, 17.000 videokaset). Video¬
kasete navaja 41 knjižnic v razponu od 4 do 2752 izvodov (največ knjižnica v
Domžalah). Število izvodov se v večini primerov ujema s številom naslovov.
Na tretjem mestu med netiskanim gradivom so gramofonske plošče, klasične
in CD. Klasične navaja 17 knjižnic (skupaj 6208 izvodov) v razponu od 9
do 1267 (največ knjižnica v Mariboru). CD zbira 9 knjižnic in jih je sku¬
paj že 5494, pri čemer ima največjo zbirko knjižnica v Lj. -Vič (1900). Pri
CD ploščah se naslov pojavlja tudi v več izvodih, ker se izposojajo na dom,
medtem ko se pri klasičnih to zgodi le v primeru, če je knjižnica nabavila
isti naslov še za svoje enote oz. izposojevališča. Med knjižnim gradivom so

9

z notnim gradivom, ki ga navaja 10 knjižnic, dobro oskrbljene knjižnice V
Kopru, Novi Gorici, Ptuju. Zemljevide navaja tudi več kot polovica knjižnic,
manj pa jih zbira plakate in reprodukcije. Igrače navaja 15 knjižnic (sku¬
paj 3120 enot) v razponu od 5 do 1530, največja zbirka teh je knjižnica v
Mariboru in Lj. -Moste. Originalna likovna dela (slike in grafike) navaja 11
knjižnic v razponu od 4 do 362 (največ knjižnica v Novi Gorici), skupaj 864
enot. Strokovno obdelano je to gradivo le v knjižnici v Lj. -Centru, ki ga
tudi izposoja na dom.

Več kot deset vrst neknjižnega gradiva dobi uporabnik v knjižnicah Krško
(13), Lj. -Center (12), Domžale (11). Od pet do deset vrst v dvajsetih osta¬
lih knjižnicah, druge pa imajo manjši izbor.

3. 3. 2 Prirast

V letu 1991 so pridobile knjižnice 290.856 izvodov knjižničnega gradiva.
Med njim je bilo največ knjig, 251.630 ali 86,52 %.  Sledi periodika z 12.955
enotami ali 4,45 %, nato pa neknjižno gradivo s 26.274 enotami ali 9,03 %
celotnega prirasta knjižničnega gradiva.

Prirast je bil v primerjavi z letom 1990 manjši za 16.225 enot knjižničnega
gradiva. Močno se je zmanjšal prirast knjig (21.272 izvodov manj), povečal
pa se je prirast periodike (3648 izvodov več) in neknjižnega gradiva (1397
več), čeprav 3 knjižnice niso nabavile nobenega izvoda neknjižnega gradiva.
Tako je prišlo v letu 1991 na 1000 prebivalcev 126 knjig, ne pa 200 kot zah¬
teva standard, in to predstavlja tudi 17 knjig manj kot leto poprej. Normativ
so dosegle le tri knjižnice, kar 18 knjižnic pa je doseglo normativ manj kot
50 %. Prirast se je zmanjšal kljub temu, da se je povečal prostor knjižnic, da
so te odprle nova izposojevališča, da se je povečala izposoja, da so porasle
potrebe prebivalcev (tudi zaradi znižanja njihove življenske ravni) itd.

Delež knjižničnega gradiva za mlade uporabnike, ki naj bi predstavljal v pov¬
prečju 25 do 30 % temeljne knjižne zaloge, lahko ocenjujemo le po prirastu,
ker podatkov o deležu le-tega v temeljni zalogi večina knjižnic nima. Med
prirastom knjig je bilo 175.789 enot za odrasle in 75.841 enot za mladino.
Razmerje je 69,86 % : 30,14 %. Ustreznemu razmerju knjig pa ne ustreza
razmerje prirasta periodike, kar je razumljivo glede na ponudbo, vendar ne¬
razumljivo, če knjižnice, kljub temu, da imajo oddelek za mladino, nimajo
nabavljene nobene mladinske periodike. Taki sta dve.

Nekatere knjižnice so imele povečan prirast neknjižnega gradiva, med njimi

10

izstopajo knjižnice v Ljubljani z izvodi od 1003 do 2966, Domžale 1812,
Novo mesto 2534 izvodov, pri čemer so knjižnice navajale le gradivo, ki so
ga obdelale, vsaj inventarizirale.

Podatki o številu nabavljenih naslovov kažejo, da se knjižnice odzivajo na
število prebivalcev, več je teh, v več izvodih nastopa naslov. Razmerje med
knjižnicami v številu izvodov na en naslov sega od 1,13 do 4,93 (11,97?).
Pri prirastu so knjižnice glede na razpoložljiva sredstva krčile bolj izvode
kot naslove. Izbor slednjih, če ne upoštevamo knjižnic z obveznim izvodom
in nabavo literature v tujih jezikih, je približno enak v vseh knjižnicah, še
posebno na področju knjig v slovenskem jeziku.

Dostopnost naslova nekega knjižnega gradiva je še zmeraj vprašljiva. Naslov,
nabavljen v enem izvodu, je navadno v osrednji knjižnici občine, ta pa nima
vedno najboljših povezav za kroženje gradiva s svojimi izposojevališči.

V večini primerov poskrbe knjižnice za dostopnost najbolj iskanih naslovov
z nabavo le-teh za vsa izposojevališča. Vprašljivo je analiziranje dostopnosti
naslovov, ker je vprašljivo štetje teh naslovov, ki, kakor kaže tabela, še zme¬
raj ni usklajeno med knjižnicami. Nekatere štejejo naslov po dogovoru, en
naslov v občini, ne glede na pojavljanje le-tega v enotah oz. izposojevališčih
v občini, druge štejejo vse naslove. To se je zgodilo verjetno pri knjižnicah
Lj.-Šiška in Novo mesto, ki izstopata po številu naslovov.

Standardi določajo, da mora biti letni dotok periodičnega tiska 5 naslo¬
vov na vsakih 1.000 prebivalcev. Ta normativ dosega 14 knjižnic. Kar 12
knjižnic pa dosega ta standard le do 50 % ; razmerje sega od 0,16 naslova
na 1000 prebivalcev do 2,44. Ta podatek še dodatno dokazuje, da število
čitalniških stolov še ne pomeni ustrezno razvite čitalnice, z vsem uporabni¬
kom dostopnim dnevnoinformativnim tiskom in drugo poljudnoznanstveno
in znanstveno periodiko.

Knjižnice v krajih Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Metlika, Sevnica,
Slovenske Konjice, Trbovlje niso dosegle niti 40 naslovov tekoče periodike,
ki jih določa standard za najmanjšo knjižnico.

Prirast naslovov neknjižnega gradiva dokazuje, da v večini primerov knjižnice
nabavijo en izvod naslova (37 knjižnic) ali malo več, redkeje pa dva izvoda.

S prirastom lahko ugotovimo, če knjižnice (vsaj pri letnem prirastu) upoštevajo
priporočilo standarda, da naj bo razmerje med naslovom knjižničnega gra¬
diva 60 proti 40 v korist strokovne literature. Vse knjižnice se temu razmerju
zelo približajo, 38 knjižnic pa je nabavilo 60 in več odstotkov strokovnega

11

ter 40 in manj odstotkov leposlovnega gradiva. Vse knjižnice so nabavile
gradivo vseh strokovnih skupin UDK, pri čemer je po številu izvodov 20 %
leposlovja za mladino, 27 %  leposlovja za odrasle, 53 % izvodov pa sodi med
strokovno knjižnično gradivo. Tu si po vrstnem redu količine izvodov sledijo
skupine 6, 7, 3, 9, 5, 82P, 0, 1, 80 in 2.

Prirast izvodov knjižničnega gradiva po UDK (za gradivo, ki so ga knjižnice
klasificirale):

Pregled prirasta po načinu nabave je v lanskem letu vodilo 59 knjižnic, zato
je skupna vsota izvodov nabavljenega gradiva pri tem prikazu malo manjša.

Od skupnih 283.811 izvodov, sodi 239.941 izvodov v nakup ali 84,54 %,
26.713 izvodov v obvezni izvod ali 9,41 %, s katerim je temeljno zalogo
obogatilo 8 knjižnic. Za te knjižnice predstavlja obvezni izvod 64,33 %  nji¬
hovega nakupa (41.524 izvodov). Največ gradiva iz obveznega izvoda so
strokovno obdelali in uvrstili med temeljno gradivo v Novem mestu (5.804
izvodov ali 85,64 % nakupa), sledi knjižnica na Ravnah (3774 izvodov ali
141,93 %  nakupa), Ptuj (3773 izvodov ali 74,24 % nakupa), Kranj (3155
izvodov ali 48,38 % nakupa), Celje (2868 izvodov ali 44,91 %  nakupa), Nova

12

gorica (2694 izvodov ali 60, 46 % nakupa), Koper (2478 izvodov ali 80,01 %
nakupa in Murska Sobota (2167 izvodov ali 33,10 % nakupa). Z zameno so
knjižnice pridobile 1.077 izvodov ali 0,38 % celotne nabave, več pa z darovi
16.080 izvodov ali 5,66 %. Pri zadnjem prednjači knjižnica v Lj. -Šiški, ki
je dobila 5.114 enot darov ali 42,53 % njenega nakupa.

3. 3. 3 Odpis

Knjižnice so lani odpisale 75.421 enot knjižničnega gradiva, in sicer 62.205
izvodov knjig ali 1,25 % temeljne zaloge knjig. Odpisale so 10.085 enot peri¬
odike ali 6,91 % in 3.146 enot neknjižnega gradiva ali 1,03 %. Celoten odpis
knjižničnega gradiva ne dosega standarda (3 do 5 % temeljne zaloge), saj
so knjižnice odpisale le 1,39 %  gradiva. Več kot 3 %  temeljne zaloge odpisa
knjižničnega gradiva je imelo 5 knjižnic in pri treh je bila ta količina posle¬
dica prejšnjega zanemarjenega izločanja oz. odpisovanja. Knjižnice zaradi
kadrovske stiske, pa tudi zaradi pomanjkanja temeljne zaloge še zmeraj zelo
težko odpisujejo. Navadno je med odpisanim gradivom le močno iztrošeno
gradivo, ki ga je moč nadomestiti ali pa pogrešati.

3. 4 Strokovna ureditev

Vse knjižnice so urejene po prostorskem pristopu, kjer je gradivo postavljeno
po skupinah UDK.

Večji delež temeljne zaloge knjižničnega gradiva je strokovno obdelan, vsaj
inventariziran. Pri tem si knjižnice pomagajo tudi z listki centralne kata¬
logizacije. Nanje je bilo naročenih 53 knjižnic, ki so skupaj prejemale 197
setov (8 K setov, 48 B setov, 131 A setov, 8 Š setov in 2 U seta). Knjižno
gradivo je skoro v celoti tudi katalogizirano (razen knjižnice v Sevnici), vse¬
binsko obdelano (razen knjižnic v Izoli, Ljutomeru, Logatcu, Radovljici,
Ribnici, Sevnici, ki nimajo UDK kataloga). Večina knjižnic ima oblikovan
tudi pomožen naslovni katalog, razen knjižnic v Črnomlju, Gornji Radgoni,
Lenartu, Novem mestu in Sevnici, ki je tudi edina brez vseh katalogov.

Prepis katalogizacije tuje literature pa pošilja v centralni katalog 8 knjižnic,
pri čemer pa večina knjižnic ne sporoča podatke o izločenem gradivu.

13

3. 5 Knjižnični delavci

V knjižnicah je bilo zaposlenih ob koncu leta 682,5 vseh knjižničnih delavcev,
29,5 več kot leto poprej. Med njimi je bilo 530,3 strokovnih delavcev, od
katerih je imelo 428 opravljen strokovni izpit ali 80,70 %. Strokovni izpit je
imelo tudi 44 vodij knjižnic oz. direktorjev.

V primerjavi s prejšnjim letom se je število strokovnih delavcev zmanjšalo
za 7,7 delavcev, povečalo pa se je število upravnotehničnih delavcev in ma¬
nipulantov za 37,2 delavca (prerazporeditev delavcev), skupaj je bilo teh
152,2.

Izobrazbena struktura strokovnih delavcev:

Visoko izobrazbo ima 21 % delavcev, višjo 48 %  in srednjo 31 % delavcev.
Razmerje med visoko in višje izobraženimi delavci ter srednje izobraženimi
je 69 % : 31 % kar pomeni, da je standard, ki zahteva polovično razmerje,
presežen, celo izboljšal se je v korist visoko in višje izobraženih v primerjavi
z letom poprej za 3 %. Število tehnično-upravnih delavcev tudi ne presega
standardnega določila, saj pride na 1 tehničnega delavca 3,48 strokovnega
delavca, standard pa dopušča 1 tehničnega delavca na 3 strokovne delavce.

Zaposlitveni normativ IFLA, na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec, dosega
1 knjižnica. Sicer pa so v povprečju ta standard dosegle knjižnice le z 0,53
strokovnega delavca.

Po slovenskem standardu imajo knjižnice na 10.000 prebivalcev 2,75 stro¬
kovnega delavca. Ta normativ dosega 31 knjižnic.

Število delavcev smo primerjali tudi z izposojo. Tu smo k strokovnim de¬
lavcem prišteli še manipulante, skupaj torej 569,1 delavcev. 1 delavec je
izposodil 16.391 enot knjižničnega gradiva, ali 1641 več kot leta 1990. To
pomeni, da v knjižnicah ni zaposleno preveč, ampak celo premalo delavcev,

14

saj so le tri knjižnice izposodile 12.000 enot na enega delavca, vse ostale
pa več. Število delavcev se ni povečalo skladno s povečano izposojo. Večje
število delavcev pa potrebujejo knjižnice tudi zaradi neustreznih prostorov
(ločene enote, prostori v nadstropjih, nepregledna razporeditev ...), pa tudi
zaradi še zmeraj ne v celoti strokovno urejenega knjižničnega gradiva, kar
dokazuje premajhno izločanje, neustrezni katalogi. Uvajanje računalniškega
vodenja knjižnic pa ne pomeni prihranek pri kadru, ta hip celo večjo obre¬
menitev kadra z obdelavo, ker je v to vključeno tudi izobraževanje.

3. 0 Dohodek knjižnice

Skupni dohodek, ki ga knjižnice prikazujejo v vprašalnikih, je 403.662,447
SIT ali v povprečju 202 SIT na prebivalca, 1.203 SIT na člana. Dohodek
na prebivalca so knjižnice imele v razponu od 54 SIT (Metlika) do 333 SIT
(Celje). Več kot 300 SIT imata še knjižnici v Lj. -Centru in Postojni. Od
200 do 300 SIT na prebivalca imajo knjižnice v 14 krajih, od 100 do 200 SIT
knjižnice v 38 krajih, 6 knjižnic ima manj kot 100 SIT na prebivalca.

Knjižnice so v letu 91 ustvarile 30.097.758 SIT lastnega dohodka ali 7,45 %.
Ta znesek je v primerjavi z letom 90 za 2, 45 % večji. Povečanje je posledica
povečanega števila članov (5012 več odraslih, ki v večini primerov plačujejo
članarino), hkrati pa tudi povečanje cen storitev, kar pomeni, da postajajo
knjižnice vse dražje za obiskovalce. Kljub priporočilom mednarodnih stan¬
dardov in strokovnih služb ter združenj se v knjižnicah članarina povečuje, le
redke so knjižnice, ki sojo celo odpravile. Pojavlja pa se celo izposojnina za
nove vrste knjižničnega gradiva, kar je v nasprotju tudi z našimi standardi.
Največ lastnega dohodka od skupnega je ustvarila knjižnica v Ajdovščini,
29,1 %, najmanj pa knjižnici v Lenartu in na Jesenicah, 1,6 %.

Povejmo pri tej primerjavi še to, da je bil skupni dohodek na prebivalca v
vseh teh treh krajih približno enak, 138 SIT Jesenice, 145 SIT Lenart in 158
SIT Ajdovščina. Dohodek na člana pa je bil v Ajdovščini kar 1183 SIT, na
Jesenicah le 531 SIT in v Lenartu 500 SIT. Iz tega bi lahko sklepali med
drugim tudi to, da knjižnice, ki morajo, zato da obdržijo stanje razvoja, pre¬
tirano skrbeti za pridobivanje finančnih sredstev, ne morejo dobro opravljati
svojega strokovnega poslanstva - povečati dostopnost knjižničnega gradiva
in razširiti število članstva. Ajdovščina ima 13 % včlanjenih prebivalcev,
Jesenice 26 % in Lenart 29 %.

Če primerjamo porabo dohodka z izposojo knjižničnega gradiva, dobimo

15

povprečno ceno 1 izposojene enote knjižničnega gradiva - 43 SIT.

Povprečna cena ene kupljene enote gradiva je bila 428 SIT. Pri tem smo
upoštevali številko skupnega nakupa in denarni znesek, ki ga knjižnice na¬
vajajo za nakup knjižničnega gradiva. Če h kupljenemu gradivu prištejemo
še gradivo, pridobljeno z darom, zameno in obveznim izvodom, se cena enote
knjižničnega gradiva zniža na 353 SIT. Tudi na tem področju knjižnice same
prispevajo velik delež k oblikovanju temeljne zaloge, ki pa je še zmeraj pre¬
majhna.

Knjižnice navajajo, da so porabile pridobljeni dohodek v naslednjem zapo¬
redju: 53,08 %  za plače (razpon med knjižnicami je 26,9 do 113,8 %), 25,44
% za nakup knjižničnega gradiva (razpon sega od 10,4 % do 86,5 %), 22,46
% za materialne stroške (razpon sega od 3,3 %  do 45,5 %) in 13,29 % za
investicije.

Tudi ti podatki, čeprav so le ocene, dobro ilustrirajo različne stopnje razvoja
knjižnic.

16

Poglavje 4
Uporabniki

4. 1 Člani

V letu 1991 so imele knjižnice 335.539 članov. Včlanjenega je bilo cca 16.80
% prebivalstva Slovenije. Potrebno je vedeti, da je en prebivalec lahko član
več knjižnic in je zato tudi večkrat štet. K temu dodajamo še pojasnilo, da
čisto natančnega podatka o številu članov še zmeraj ne moremo posredovati,
ker je evidenca v nekaterih knjižnicah še zmeraj nepopolna, nekatere imajo
družinske izkaznice, pri tem pa ne navajajo vseh članov družine, nekatere
knjižnice štejejo med mlade člane tudi mladino od 15. do 18. leta starosti
in zato imajo nenadoma več mladih članov, kot je prebivalcev do 15. leta
starosti, ipd.

Med člani je bilo 182.326 odraslih prebivalcev (5012 več kot v letu 90) in
153.213 mladih do 15. leta starosti (17.009 več kot v letu 1990). Razmerje
med njimi je 54,34 %  odraslih in 45, 66 % mladih. Mlade populacije je
vključeno 34,03 %  in standard 50 % in več mladih prebivalcev med člani
knjižnice dosegajo le knjižnice v 23 krajih. Pri tem naj zapišemo še ilustra¬
tiven podatek, da 5 knjižnic še nima oddelka za mladino. V knjižnice pa je
vključeno 11,79 %  odrasle populacije.

Standard 20 % in več včlanjenih prebivalcev svojega okolja so dosegle knjižnice
v krajih Domžale, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Lenart, Lj. -Center (naj tu
opozorimo na poseben status te občine, ki presega zaradi majhnega števila
prebivalcev in zaradi visoke razvitosti pogojev dela in dela samega skoro vse
standarde), Lj. -Moste, Lj. -Šiška, Ljutomer, Mozirje, Postojna, Sl. Bistrica,
Škofja Loka, Velenje, Vrhnika; tako so se lanskim 11 krajem pridružili v letu
1991 še Lj. -Šiška, Postojna in Velenje.

Bodejo pa številke pri knjižnicah, ki so vključile manj kot 10 % svojih pre¬
bivalcev med članstvo in tega že leta ne presežejo. Te knjižnice bi morale
na novo načrtovati svoje delo in ga sistematično in vztrajno voditi k cilju.

Vse knjižnice vodijo le pregled članov po starosti, in sicer mladi do 15. leta
starosti in odrasli od 15. leta dalje. Podrobnejšo strukturno članstvo po

17

izobrazbi ali po poklicu pa vodijo knjižnice zelo različno. Najpopolnejšo
oz. najpodrobnejšo delitev imajo ljubljanske knjižnice s 13 kategorijami
(delavci NK, PK, POM — delavci z nepopolno srednjo izobrazbo — delavci
z višjo — visoko izobrazbo — svobodni poklici — kmetje — kmečke gospo¬
dinje, gospodinje — upokojenci — predšolski otroci — učenci — dijaki —
študenti), najmanj pa sta dve kategoriji, ki ju navajajo knjižnice.

33 knjižnic, ki podrobneje spremlja članstvo, navaja predšolske otroke (22
knjižnic), dijake (30 knjižnic), študente (30 knjižnic), zaposlene pa navajajo
vse, podrobneje pa jih delijo po stopnjah izobrazbe ali po poklicih le red¬
keje. Nekatere navajajo tudi nezaposlene, med njimi pa ločijo največkrat
upokojence, gospodinje, vojake in brezposelne.

Spremljanje strukture članov, vsaj izobrazbene in poklicne, bi moralo biti
popolnejše, če želijo knjižnice izvajati ustrezno nabavno politiko in privabiti
med svoje članstvo večje število prebivalcev.

4. 2 Obiskovalci

Knjižnice je lani obiskalo 4.408.458 obiskovalcev, ali 971.949 več kot lani.
Povečanje je posledica potreb prebivalcev, a hkrati tudi natančnejšega beleženja.
Slednje pa še zmeraj ni popolno, še posebno ne pri uporabi gradiva v
knjižnicah in pri prireditvah. Štetje obiskovalcev zaradi izposoje na dom
je edino natančno evidentirano, a med knjižnicami različno zaradi različnih
vrst gradiva, različnih izposojevalnih rokov, odprtosti, delovnih pogojev.

Med obiskovalci je bilo 3.350.656 obiskovalcev zaradi izposoje gradiva na
dom, in sicer 57,41 % odraslih in 42,58 %  mladih. Nekatere knjižnice so
beležile ali ocenile tudi obiskovalce, ki so knjižnično gradivo uporabljali v
knjižnici. Skupaj so jih navedle 846.289, in sicer cca 67,38 % odraslih in
31,44 % mladih. Razmerje je razumljivo, ker je za odrasle obiskovalce več
čitalniškega gradiva in so ti veliko pogostejši obiskovalci čitalnic kot mladi.
Vse več je v knjižnicah obiskovalcev, tudi knjižnično izobraženih, ki zmorejo
svoje potrebe po informaciji, znanju ... zadovoljiti sami in v knjižnici, ne da
bi si izposodili gradivo domov. Prostorska ureditev gradiva in razporeditev
opreme dovoljuje uporabnikom svobodno (pa tudi neevidentirano) uporabo
gradiva.

Med obiskovalci so seveda tudi nečlani, pogosti so še posebno pri prireditvah.
Obiskovalcev teh je bilo 189.411, in sicer cca 24,77 %  odraslih in cca 73,83
%  mladih, kar je v skladu s številom prireditev, ki so pogostejše za mlade

18

obiskovalce. Od skupnega števila 7096 prireditev je 3954 prireditev za mlade.

Obvezno pa so člani vsi, ki si izposodijo knjižnično gradivo na dom. Obisk
teh se je povečal za 103.113, kar je v skladu s povečanim članstvom. Vsak
član je obiskal knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom 9,99 krat in 13 krat,
če je prišel v knjižnico tudi zaradi drugih vzrokov.

4. 3 Izposoja

Tudi ta prikaz ni popoln, saj knjižnice veliko svojega dela ne morejo beležiti,
predvsem uporabe gradiva in drugih informacijskih virov v knjižnici. Pri
sami interpretaciji številk, mora bralec vedno upoštevati različnost splošnoizobraževalnih
knjižnic, ki je ne pogojuje samo razlika v doseženi razvojni stopnji, ampak

19

tudi okolje z različnimi potrebami in specifičnost posameznih tipov knjižnic,
npr. domoznanske in druge posebne zbirke predvsem v tipih I. in II. , ki se
obračajo počasneje itd.

V poprečju si je član izposodil 27,60 enot knjižničnega gradiva (2,60 več ko
lani), ob vsakem obisku poprečno 2,20 enot. Večino uporabnikovih potreb
so knjižnice zadovoljile z lastnim gradivom, saj je le 0,03 %  izposojenega
gradiva krožilo z medknjižnično izposojo. Od 7.440.319 izposojenih enot
knjižničnega gradiva sodi približno 26,20 % med neleposlovno knjižno gra¬
divo, 67,97 % med leposlovno in samo 6,8 % med neknjižno gradivo. To
razmerje ustreza tudi oblikovanemu temeljnemu fondu, v katerem je 94,35
% knjižnega gradiva.

Knjižno gradivo, izposojeno na dom, se je obrnilo 1,37 krat, neknjižno pa
1,39 krat.

Celotna temeljna zaloga se je obrnila 1,70 krat. Standard, 3 kratni obrat
temeljne zaloge, so dosegle knjižnice v krajih, ki imajo tudi blizu 20 %
včlanjenega prebivalstva, pogosto pa še premajhno temeljno zalogo. To so
knjižnice v Grosuplju, Kočevju, Lj. -Centru, Lj. -Vič, Lj. -Šiška. V 9-tih
knjižnicah se je obrnilo gradivo 2 krat, 1 krat pa v 33 knjižnicah. Manj kot
1 krat pa v knjižnicah Kamnik (zaprta), Koper, Lendava, Ljutomer, Mur¬
ska Sobota, Novo mesto, Ormož, Ptuj, Radlje, Ravne, Sevnica, Slovenske
Konjice, Trebnje, ki imajo posebne zbirke ali pa so slabo razvite.

Informacije, ki jih knjižnice posredujejo uporabnikom, beležijo knjižnice zelo
različno, neredno. Podatek je bolj ocena oz. opozorilo, da je poleg izposoje
knjižničnega gradiva v knjižnicah še za uporabnika pomembna količina dela,
ki ni evidentirana in vrednotena.

4. 4 Prireditve

To pomembno propagandno, izobraževalno, kulturno in razvedrilno dejav¬
nost so imele knjižnice v vseh krajih, razen v Sevnici, in sicer v razponu
od 8 (Jesenice) do 670 (Lj. -Moste) prireditev. Naj omenimo, da je imel 6
prireditev tudi ljubljanski bibliobus.

20

Knjižnice so imele povprečno 2 prireditvi na teden. Na eni prireditvi pa je
bilo v povprečju 28 obiskovalcev.

21

Poglavje 5
Zaključek

Če bi naše splošnoizobraževalne knjižnice ocenjevali z očmi Umberta Eca,
potem bi jim kot kvaliteto pripisali: prosto dostopnost do večine knjižničnega
gradiva in svobodno brskanje po knjižnih policah, ne pretirano stroga ali
omejevalna navodila pri uporabi gradiva in posluh za “izjeme” ter ohlapen
nadzor oz. zaupanje v uporabnika, pa še možnost kopiranja, ki povečuje
dostopnost do informacij in gradiva.

Poleg teh kvalitet, ki so značilne skoro za vse knjižnice, imajo še dodatne le
posamezne knjižnice. V poprečju pa imajo slovenske splošnoizobraževalne
knjižnice tudi kar veliko značilnosti Ecovega negativnega modela knjižnice:
nepopolne, pomanjkljive kataloge, v katerih ni vse knjižnično gradivo, ali z
listki o knjižnem gradivu, ki ga v knjižnici že več ni, neusklajenost vsebinske
obdelave z ureditvijo na knjižnih policah. Pot od kataloga do želene knjige
je zelo zamotana, pogosto je uporabnik ne zmore prebroditi sam, pri tem
pa je čakalna doba na strokovno pomoč dolga, saj se knjižničar zelo rad
ukvarja z “internimi” deli ali pa se mora včasih bolj kot z uporabniki. Urnik
dela ni zmeraj prilagojen prostemu času uporabnika, ampak imata v večini
primerov knjižničar in uporabnik isti delovni čas, o okrepčilu v knjižnici ni
govora, pogosto še o WC-ju ne.

Velika pomanjkljivost knjižnic, splošna in kronična, je pomanjkanje novosti,
neustrezen prirast knjižničnega gradiva, ne samo izvodov, ampak tudi naslo¬
vov, ker se gradivo nabavlja tudi v skladu s ceno, ali s predvidenim obratom
gradiva, v katerem v večini primerov ni vključena strokovna svetovalna vloga
knjižničarja. Če se gradivo ne nabavi, se pri tem pogosto ne upošteva niti
medknjižnična izposoja. Te je bilo izredno malo, knjižnice I. in II. skupine,
ki imajo največ gradiva, navajajo le 515 enot. Tako mora uporabnik kar sam
ubrati pot do celo več knjižnic, da pride do želenega gradiva. S tem pa mora
postati član vsake knjižnice. V resnici pa bi mu moralo članstvo v matični
knjižnici omogočiti dostop do kateregakoli gradiva v knjižnični informacijski
mreži. Ta nepovezanost knjižnic je hkrati tudi največja razvojna pomanj¬
kljivost, ki jo knjižnice načrtujejo odpraviti z računalniško obdelavo gradiva

22

in dostopnostjo do informacij, upajmo le, da tudi do primarnega gradiva.

Kvalitetno delo knjižnic je drago, kako pravzaprav ne vemo, ker med 60
knjižnicami ni niti ene, ki bi v vsem ustrezala standardom in bi, kot vzorec,
služila tudi za izračun stroškov. Daje veliko dražje, kot so prispevki države,
dokazuje lastni dohodek knjižnic, ki se povečuje. Knjižnice žele zadržati ra¬
zvojno stopnjo, žal pa spet najpogosteje na račun uporabnika in dostopnosti
gradiva. Pri tem pa nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da zgubijo knjižničarji
veliko dragocenega časa prav zato, da financerjem razlagajo svoj pomen v
družbi. Če bi imeli knjižničarji in knjižnice v družbi ustrezen status, bi bilo
pravzaprav ravno obratno!

23





TABELA I: Organizacijske enote

I

TABELA II: Prostor

II

TABELA III: Odprtost, katalogi

ITI

TABELA IV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva

IV

— Knjige, brošure —

— Periodika — Skupaj - Neknj. grad.- SKUPAJ
v slov. v tujih od tega za knjižnično

jeziku jezikih Skupaj za mlad. skupaj mladino gradivo

119.690 26.253 145.925 666.196 306.570 22.146 5.428.456

I

doseg.

61

64

160

74

57

63

42

36

57

88

129

75

84

73

84

82

157

138

55

61

60

86

82

57

273

51

48

53

69

101

57

65

73

79

123

128

57

89

115

80

56

84

220

63

27

84

63

55

51

50

82

47

95

68

63

86

67

107

69

38

TABELA V: Prirast izvodov

V

-- Knjige sk. izvodov -- - Periodika sk. izvodov - Neknj, g. Vsega

za za za za skupaj gradiva STANDARD l

TABELA VI: Prirast naslovov

VI

Knjige- -Periodika

skupaj

81

61

499

66

36

217

29

37

104

52

85

40

72

89

128

92

575

707

167

64

63

79

75

95

301

249

220

164

0

78

76

230

32

58

202

406

438

60

99

127

854

64

98

666

58

16

85

52

97

31

53

145

89

77

3

49

78

100

116

51

56

TABELA VII: Prirast po UDK

VII

TABELA VII Prirast po UDK (nadaljevanje)

* VIII

— 82 Leposlovje --

80 82(01/09) za mladino za odrasle 9 SKUPAJ

Kraj naslovi izvodi naslovi izvodi naslovi izvodi naslovi izvodi naslovi izvodi naslovi izvodi

1. Ajdovščina

2. Brežice

3. Celje

4. Cerknica

5. Črnomelj

6. Domžale

7. Dravograd

8. Gornja Radgona

9. Grosuplje

10. Hrastnik

11. Idrija

12. II. Bistrica

13. Izola

14. Jesenice

15. Kamnik

16. Kočevje

17. Koper

18. Kranj

19. Krško

20. Laško

21. Lenart

22. Lendava

23. Litija

24. Lj. Be2igrad

25. Lj. Center

26. Lj. Moste

27. L j. Siska

28. Lj. Vic

- Lj. bibliobus

29. Ljutomer

30. Logatec

31. Maribor

32. Metlika

33. Mozirje

34. Murska Sobota

35. Nova Gorica

36. Novo mesto

37. Ormož

38. Piran

39. Postojna

40. Ptuj

41. Radlje

42. Radovljica

43. Ravne

44. Ribnica

45. Sevnica

46. Sežana

47. Slov. Bistrica

48. Slov. Gradec

49. Slov. Konjice

50. Šentjur

51. Škofja loka

52. Šmarje

53. Tolmin

54. Trbovlje

55. Trebnje

56. TrziC

57. Velenje

58. Vrhnika

59. Zagorje

60. Žalec

SKUPAJ: 6.682 12.114 58.111 78.314 19.890 291.108

TABELA VIII: Prirast po naCinu nabave

IX

Obvezni

TABELA IX: Odpis

X

Periodika

56

15

199

47

30

125

29

0

28

24

38

40

73

0

128

67

0

188

0

31

2

82

75

120

118

574

214

156

0

32

200

876

39

0

1.424

391

2.560

0

99

144

967

20

122

0

0

16

0

16

73

37

0

160

143

83

0

8

17

112

0

31

56

10.085

TABF.LA X: Knjižnični delavci

XI

- Dr-,»ag., bibl.svet.- --Bibliotekarji-- - Višji knj.,v.k. ref. --- Knjiz., refer. -- Knjiz.
z izp. brez skupaj z izp. brez skupaj z izp. brez skupaj z izp. brez skupaj »anip.

TABELA X:Knjižnični delavci (nadaljevanje)

XII

Upravni Tehnični Vseh Knji Zn. del. STANDARD I STANDARD Strok. I
Kraj delavci delavci SKUPAJ (Vis-nanip.) izposoje doseg. 2/10000 delavcev doseg.

TABELA XI: Dohodki knjižnice

XIII

TABELA XII: Poraba sredstev

XIV

TABELA XIII: Člani

XV

%  STANDARD I Hladi Hladi I l  «1. Cl.

TABELA XIV: Obiskovalci

XVI

— Izposoja na do« — — Izposoja v knjižnici — — Obisk prireditev —

TABELA XIV: Obiskovalci (nadaljevanje)

XVII

Kraj

1. Ajdovščina

2. 8reZice

3. Celje

4. Cerknica

5. Crnonelj

6. Domžale

7. Dravograd

8. Gornja Radgona

9. Grosuplje

10. Hrastnik

11. Idrija

12. II. Bistrica

13. Izola

14. Jesenice

15. Kamnik

16. Kočevje

17. Koper

18. Kranj

19. Krško

20. Laško

21. Lenart

22. Lendava

23. Litija

24. Lj. Bežigrad

25. Lj. Center

26. Lj. Moste

27. Lj. Siska

28. Lj. Vic

- Lj. bibliobus

29. Ljutomer

30. Logatec

31. Maribor

32. Metlika

33. Mozirje

34. Murska Sobota

35. Nova Gorica

36. Novo mesto

37. 0rmo2

38. Piran

39. Postojna

40. Ptuj

41. Radlje

42. Radovljica

43. Ravne

44. Ribnica

45. Sevnica

46. Sežana

47. Slov. Bistrica

48. Slov. Gradec

49. Slov. Konjice

50. Šentjur

51. Škofja loka

52. Šmarje

53. Tolmin

54. Trbovlje

55. Trebnje

56. TrZic

57. Velenje

58. Vrhnika

59. Zagorje

60. Žalec

SKUPAJ:

TABFLA XIV: Izposoja

XVIII

— Izposoja na do« — -- Izposoja v knjižnici -- — obrat gradiva --

Medknj. SKUPAJ %  doseg.

Kraj odrasli »ladina skupaj odrasli mladina skupaj izposoja izposoja dejansko STANDARDA

TABELA XIV: Izposoja (nadaljevanje)

IXX

— Izposoja na dom —
neleposl. leposl. neknjižno
Kraj knj.grad. knj.grad. gradivo Informacije

1. Ajdovščina

2. Brežice

3. Celje

4. Cerknica

5. Črnomelj

6. Domžale

7. Dravograd

8. Gornja Radgona

9. Grosuplje

10. Hrastnik

11. Idrija

12. II. Bistrica

13. Izola

14. Jesenice

15. Kamnik

16. Kočevje

17. Koper

18. Kranj

19. Krško

20. Laško

21. Lenart

22. Lendava

23. Litija

24. Lj. Bežigrad

25. Lj. Center

26. Lj. Moste

27. Lj. Siska

28. Lj. Vic

- Lj. bibliobus

29. Ljutomer

30. Logatec

31. Maribor

32. Metlika

33. Mozirje

34. Murska Sobota

35. Nova Gorica

36. Novo mesto

37. Ormož

38. Piran

39. Postojna

40. Ptuj

41. Radlje

42. Radovljica

43. Ravne

44. Ribnica

45. Sevnica

46. Sežana

47. Slov. Bistrica

48. Slov. Gradec

49. Slov. Konjice

50. Šentjur

51. Škofja loka

52. Šmarje

53. Tolmin

54. Trbovlje

55. Trebnje

56. Trtic

57. Velenje

58. Vrhnika

59. Zagorje

60. Zal ec

SKOPAJ: 1.949.582 5.057.305 425.756 183.845*

TABFLA XVI: Prireditve

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000336106

XX

Ure

Ljubljdnaj

1.789

SKUPAJ:

911 1.862

303

1.378 7.096