GEOLOŠKO KARTIRANJE MED HRASTNIKOM IN LAŠKIM
Martin Munda
Z geološko karto in s 4 slikami
Priredil Štefan Kolenko*
UVOD
V poletnih mesecih 1939 in 1940 sem geološko raziskoval ozemlje
med potokom Bobnom pri Hrastniku in Savinjo pri Laškem, na katerem
ležita rudniška obrata Hrastnik in Huda jama. Ker je bila moja naloga,
dati podlago za rudarska raziskovalna dela, sem podrobno kartiral le
terciarno področje. Na predterciarne sklade sem se oziral le toliko, kolikor
tyorijo neposredno podlago terciarne formacije.
Pri raziskovanju sem uporabljal razen podatkov, ki sem jih zbral pri
kartiranju, tudi rezultate sledilnih, pripravljalnih in odkopnih del ter
rezultate globokih vrtanj.
I
LITERATURA IN PREJŠNJE GEOLOŠKE KARTE
Že zgodaj najdemo v strokovni literaturi geološke podatke o tem
ozemlju. Terciarni skladi so tu močno razviti in tako bogato razčlenjeni,
da so jih imeli za posebno primeren objekt za stratigrafske študije o
južnoštajerskem terciaru. Velika rudarska dejavnost na dnevu in v jami
je olajšala zbiranje petrografskega in paleontološkega materiala. Največ
raziskovanj pa je imelo praktične rudarske cilje v zvezi s sledilnimi deli
debelega sloja premoga, katerega izdanki vzdolž severnega roba kadunje
so bili znani že dalje časa.
Poleg starejših raziskovanj T h. v. Zollikoferja, D. Stura,
R. Höfferja in R. Hoernesa je za poznavanje geoloških raz-
mer v tem predelu važno Bittnerjevo (1884, 433—600) in Petra-
scheckovo (1926/29, 321—360) delo.
Bittner je raziskoval terciar med Laškim in Zagorjem 1861/82
za Trboveljsko premogokopno družbo. Posebno natančno je obravnaval
stratigrafske razmere. Podroben je tudi paleontološki in litološki opis,
kratko pa je poglavje o tektoniki.
* Pri priredbi sem upošteval tudi podatke raziskovanj v letih 1950—1951.
37
\
Petrascheck navaja v svoji razpravi po krajšem stratigrafskem
pregledu mnogo rudarskih in geoloških podatkov iz raznih premogišč.
Tekst pojasnjujejo karte in profili, ki jih je izdelal na podlagi jamskih
kart in profilov. Tektonskim vprašanjem posveča več prostora kot B i 11 -
n e r ; obsežna rudarska sledilna in odkopna dela po Bittnerjevem
raziskovanju so mu nudila mnogo novih podatkov.
Od ostalih geoloških del na tem ozemlju je treba posebej omeniti
Tellerjevo geološko kartiranje lista Celje—Radeče v letih 1894—1898.
Za odsek med Zagorjem in Laškim mu je služilo Bittnerjevo delo,
ki do takrat ni bilo objavljeno. Ker je Teller kartiral v manjšem
merilu, je združil nekatere člene skladov, ki jih je B i 11 n e r posebej
izločil. Sicer ni med obema kartama pomembnejših razlik.
Teller k listu Celje—Radeče ni napisal pojasnil. Za ožje področje
Laškega zaliva nam lahko služi kot pojasnilo omenjena Bittnerjeva
razprava. Za ostale dele lista pa najdemo nekaj podatkov med pojasnili
k sosednjim listom geološke karte, posebno k listu Mozirje.
Moja detajlna geološka karta v merilu 1 : 10.000 se ponekod po-
membno razlikuje od Tellerjeve. Na severnem robu kadunje, kjer
imamo izdanke premogovnih plasti in kjer je bilo izvršenih tudi največ
sledilnih del, sta obe karti enaki. Razlike, ki jih tu najdemo, so nastale
samo zaradi različnega merila kart.
Južno krilo terciarne kadunje je bilo doslej manj natančno preiskano,
kar je treba pripisati okolnosti, da tu niso bili znani izdanki premoga
in da zato tudi ni bilo sledilnih del. Pri mojem snemanju so se pokazale
tu pomembne razlike, zlasti glede meje med litavskim apnencem in nje-
govo triadno podlago. Ta poprava meje je posebno važna za sedanje
rudarsko raziskovanje južnega krila.
II
STRATIGRAFSKI IN TOPOGRAFSKI DEL
1. Karbon
Najstarejša formacija na raziskanem ozemlju je karbonska.
Litološko so to tankoplastoviti črni glinasti skrilavci, ki so prepereli
rjavi, rumenkasti ali celo belkasti. Na ploskvah plasti so porazdeljene
drobne luske sij ude. Med skrilavci so vložki sivih kremenovih pešče-
njakov, ki so često debelo ali tankoplastoviti. Značilna zanje je primes
sij ude. Redko prehajajo peščenjaki polagoma v drobnozrnat kremenov
konglomerat, v katerem so vložki črnih glinastih skrilavcev. Bolj debelo-
zrnati konglomerati tu niso razviti.
Karbonski skladi nastopajo predvsem v pasu talnega gorstva, ki
omejuje kadunjo na severu.
Ob južnem robu kadunje je karbonskih skrilavcev in peščenjakov
manj. Pri Hrastniku so odkriti ob Bobnu od izliva potoka Brnice v Boben
38
do izliva Bobna v Savo. Omejujejo pa se tu le na dno doline in na
nižje dele obeh pobočij, više jih pokrivata spodnja in srednja triada.
Pri izlivu Brnice leži ob Dolski cesti neposredno nad njimi litavski
apnenec, ki se začenja z bazalnimi konglomerati in vsebuje mnogo proda
iz svoje karbonske podlage.
Slični črni glinasti skrilavci in peščenjaki nastopajo v strmi grapi,
ki se razteza od juga proti severu vzhodno od Kovka (k. 658). Tudi tu jih
neposredno pokriva litavski apnenec. Stratigrafsko jih je težko uvrstiti.
Možno je, da so karbonski. Vendar domnevam na podlagi sličnih plasti
vzhodno od tu pri Jesenovcu, da so to psevdoziljski skladi iz ladinske
stopnje srednje triade.
Karbon je razvit še pri Ogečah, nedaleč od Rimskih Toplic.
Ker iz tukajšnjih karbonskih skladov doslej ne poznamo fosilov, jih
ne morem natančneje horizontirati. Na podlagi petrografske primerjave
z ustreznimi skladi na drugih mestih v Južnih Alpah jih je verjetno
treba prištevati skladom zgornjega karbona.
Karbonski pas, ki spremlja terciarno kadunjo na severu, je del trojan-
ske antiklinale; karbonske plasti ob spodnjem toku Bobna in pri Rimskih
Toplicah pa pripadajo že severnemu robu litijske antiklinale.
2. Perm
Permske kamenine so razvite samo na nekaterih mestih vzdolž
severnega karbonskega pasu.
Večinoma so to rdeči kremenčevi peščenjaki s prehodi v drobno-
zrnate konglomerate. Poleg teh nastopajo v istem horizontu še rdeči
glinasti skrilavci.
Pod vasjo Ravne najdemo v dolini Bobna belkaste kremenčeve pešče-
njake in rdeče glinaste skrilavce ter v manjšem obsegu breče in kremen-
čeve konglomerate. V brečah so često odlomki rdečih glinastih skrilav-
cev. Slične kamenine najdemo tudi na vzhodnem robu vasi in v potoku,
ki priteka od Raven v Boben.
Na strmem severnem pobočju Ostrega vrha (k. 864) in Govškega
hriba (k. 812) so na meji triadnih kamenin s karbonskimi skrilavci tu
in tam odkriti rdeči skrilavci in peščenjaki. Te golice pa ne zadostujejo,
da bi mogel izločiti neprekinjen pas perma, kot je storil Teller na svoji
karti.
Vzhodno od dvorca Jelšek najdemo rdeče in zelene skrilavce, ki se
potem nadaljujejo z nekaterimi prekinitvami do Savinje. Te kamenine
so dobro odkrite v zaseki rudniške dovlačilnice na dolžino 50 m, počenši
od severnega vhoda v tunel (pri Laškem).
Permski skladi tukajšnjega ozemlja spadajo verjetno v horizont grö-
denskega peščenjaka in konglomerata. Morski belerofonski apnenec, ki
v južnih Alpah navadno sledi nad grödenom, v Posavskih gubah ni razvit.
Kjer pa ta apnenec manjka, je grödenske sklade brez paleontoloških
znakov težko ločiti od litološko zelo sličnih werfenskih skladov.
39
«
3. Triada
a) Spodnja triada — Skitska stopnja — Werfen
V	spodnjih delih werf ena nastopajo predvsem rdeči, v manjšem
obsegu pa tudi zeleni ter črni glinasti skrilavci in peščenjaki. Za te kame-
nine je značilna stalna primes sljudnih luskic.
V	zgornjih delih te stopnje prevladujejo rdečkasti in rumenkasti
ploščasti, često nekoliko lapornati apnenci. Vsaj v posameznih kosih jih
opazujemo skoraj povsod na meji z zgoraj ležečimi apnenci in dolomiti.
Ker pa imamo med werfenskimi apnenci vložke rdečih glinastih skri-
lavcev in peščenjakov, te stopnje ne moremo razdeliti brez paleonto-
loške podlage.
Werfenski skrilavci in peščenjaki zavzemajo večjo površino kot
permski. Dobro so odkriti ob Bobnu in na vzhodnem robu Raven ob
severni meji terciarne kadunje.
Od Kala (severno od Dola) jih zasledujemo v mnogih golicah na
severnem pobočju Ostrega vrha do sedla »Kal« (k. 561), kjer segajo celo
nekoliko na južno stran grebena. Na Govškem hribu jih pokriva melišče,
ki sega prav na karbon. Werfenske sklade najdemo zopet v dolini, ki
vodi od Zagoriška mimo Hude jame proti jašku Liša in vasi Govce. Dalje
proti vzhodu teh plasti ni na površini; mogoče bi jim morali prišteti del
rdečih in zelenih skrilavcev, ki sem jih med Jelškom in Savinjo izločil
kot perm.
Na južnem robu terciarne kadunje najdemo werfenske sklade v spod-
njem toku Bobna neposredno nad karbonom. V večjem obsegu jih opa-
zujemo na pobočjih na levem bregu Save, kjer na njih stojita vasi Krnice
in Savna peč. Ponekod segajo precej daleč navzgor po pobočju, tako na
primer ob poti iz vasi Kovk proti Krnicam (pri kapelici sv. Jurija). Velik
del werfenskih skladov pri Savni peči je pokrit z melišči.
b) Srednja triada
Srednja triada tvori skoraj povsod neposredno podlago terciaru. Na
severu sta razviti anizična in ladinska stopnja, na jugu pa je predvsem
zastopana anizična stopnja, ladinske je znatno manj.
Anizična stopnja
Werfenskim ploščastim apnencem slede navadno temnosivi apnenci.
Najčešče pravih golic teh apnencev sploh ni; samo posamezni kosi temnih
apnencev med dolomitnim gruščem nakazujejo ta oddelek.
Konkordantno na apnencih leži v mogočnih skladih svetlosivi dolomit,
ki je zelo zdrobljen, često pa zopet zlepljen v rahlejšo milonitsko kamenino.
Na severnem robu terciarnega ozemlja tvorijo te kamenine glavni
greben z višinskimi točkami Kal (k. 956), Ostri vrh (k. 864), Govški hrib
(k. 812). Vzhodno od Hude jame zavzemajo manjšo površino. Okrog 200 m
SSV od vhoda v rov Barbara je v rudniškem kamnolomu dolomitna
golica, ki loči ladinski skrilavec od karbonskih skladov, 0,5 km vzhodno
se prične ozek pas dolomita, ki se nadaljuje do meje raziskanega ozemlja
40 .
ob Savinji. Ta pas ne tvori več gorskega grebena, ampak poteka na
severnem pobočju.
V	dolini Rečice sem našel dolomit na dveh mestih, pri cerkvi v Zgor.
Rečici in nekoliko zahodno od Hude jame. Kamenina je zelo zdrobljena,
tako da pridobivajo samo dolomitni pesek za posipanje cest. Nehote se
tu vsiljuje slika velikega plazu, manj verjetno je, da bi bila ta dva dolo-
mitna otoka avtohtona. Dolomit leži na obeh mestih neposredno na kar-
bonu, pri Zgor. Rečici je na vzhodu obrobljen z ozkim pasom rdečega
skrilavca (werfen?).
Na jugu je površina apnencev in dolomitov pomembno večja. Čeprav
se je pri kartiranju izkazalo, da sega litavski apnenec tu precej dalje
proti jugu, kot je označeno na Tellerjevi karti, ostane še vedno
veliko ozemlja anizičnim plastem. Ves pas od Kovka (k. 658) preko Savne
peči, Sv. Jurija do Kopitnika (k. 914) tvorijo srednjetriadni dolomiti;
ponekod nastopajo v tem nivoju tudi svetlosivi apnenci. Temni apnenci
na bazi dolomita so znani v dolini Save med Krnicami in Savno pečjo.
Golice teh apnencev najdemo še v spodnjem toku Bobna in na vzhodnih
pobočjih Kopitnika. Manjši dolomitni otok prodira skupno s psevdo-
ziljskimi skladi iznad litavskega apnenca pri Jesenovcu. Dolomit sega
proti severu v Čretsko dolino, dočim je v Tellerjevi geološki spe-
cialki tu vrisan litavski apnenec.
Ob spodnjem toku Breznice se dviga sredi terciarne površine hrib
Novajek ali Kozica (k. 520), zgrajen iz triadnih apnencev in dolomitov.
Dolomit je enak kot v doslej opisanih nahajališčih. Spodnji apneni hori-
zonti so razviti nekoliko drugače. V Brezniški soteski vidimo v mnogih
golicah plasti dimasto sivih apnencev debeline 5—50 cm s tanj šimi vložki
rjavkastega tufskega materiala. Apnenci so često močno dolomitizirani.
Stratigrafski položaj teh apnencev in dolomitov je težko določiti,
ker so paleontološki podatki zelo skopi. Bittner je sicer v temnih
apnencih na bazi dolomita v okolici Zagorja našel nekaj fosilov, značil-
nih za buchensteinske plasti. Kljub tej najdbi se ni mogel odločiti, da
bi uvrstil te sklade v ladinsko stopnjo.
Teller je temni apnenec označil kot školjkoviti apnenec v smislu
alpskega školjko vitega apnenca anizične stopnje. Nad njim ležečih plasti
ni natančneje opredelil in jih je imenoval svetle apnence in dolomite
srednje triade. Zdi se mi, da stalna zveza temnih apnencev s ploščastimi
apnenci v zgornjih delih werf ena dovolj utemeljuje njihovo uvrstitev
v anizično stopnjo. Isti stopnji pripada tudi dolomit, vsaj njegov večji
del; zavzema torej položaj mendolskega dolomita. Možno pa je, da sega
dolomit s svojimi zgornjimi deli v ladinsko stopnjo.
Ladinska stopnja
V	to stopnjo prištevam glinaste skrilavce in peščenjake v krovnini
mendolskega dolomita.
Te kamenine so slične sedimentom zgornjega karbona, ki so jih prej
imenovali ziljske sklade. Zato je tudi zanje običajna oznaka »psevdo-
ziljski skladi«. Bittner je pravilno spoznal njihovo lego nad srednje-
41
triadnimi dolomiti in že takrat domneval, da zastopajo ladinske wen-
genske plasti. Teller jih imenuje v svoji karti Celje—Radeče »skrilavci
in peščenjaki paleozojskega habita v krovnini školjkovitega apnenca«.
Z nekaterimi vodilnimi fosili (Daonella lommeli Wissm., Trachyceras
jullium Mojs.), ki so jih našli v celjski okolici, je potrdil Bittnerjevo
domnevo o wengenski starosti teh skladov.
Na ozemlju med Hrastnikom in Laškim ločimo psevdoziljske sklade
od karbonskih razen po stratigrafski legi še po dveh znakih. V psevdo-
ziljskih skrilavcih in peščenjakih so vložki temnosivega ploščastega
apnenca, ki je gosto prepleten s tankimi belimi kalcitnimi žilami. V kar-
bonu tega ozemlja mi slični apnenci niso znani. Drugi znak je zveza
psevdoziljskih skladov z magmatskimi kameninami.
K litološkemu razvoju ladinske stopnje naj pripomnim, da najdemo
v njej razmeroma manj tufov kot na drugih mestih v južnih Alpah.
V ekvivalentnih plasteh na robu senovske terciarne kadunje so zelo
razširjeni zelenkasti tuf ski skrilavci in peščenjaki, ki vsebujejo številne
konkordantne pole temnega ploščastega apnenca. Tudi v sosednji severni
sinklinali sem v okolici Motnika našel zelene tufske skrilavce kot vložke
v glinastih skrilavcih in peščenjakih s polarni ploščastega apnenca.
Psevdoziljski skrilavci in peščenjaki tvorijo na severnem robu ter-
ciarne kadunje ozek neprekinjen pas in so neposredna podlaga zgornjega
oligocena. Samo v vzhodnem delu, približno od jaška Liša, se uvrstijo
vmes eruptiva in ponekod tudi litavski apnenec, ki pa je prišel v to lego
zaradi tektonskih premikanj.
Skoraj povsod leže psevdoziljski skladi na triadnih dolomitih, samo
na majhni razdalji v okolici Hude jame mejijo neposredno na karbon.
Toda tudi tu se je ohranil majhen ostanek dolomita (v kamnolomu pri
rovu Barbara), ki deli obe formaciji.
Severni psevdoziljski pas je že dolgo znan. Za južno krilo pa so
domnevali, da te plasti niso razvite. Vendar so jih dognali s preiskovalnim
rovom v Peklu pri Dolu (v letih 1938—1939); prav tako sem jih našel
na več mestih na površini.
Ustje rova v Peklu je v litavskem apnencu, v katerem je tudi pote-
kalo prvih 185 m. Potem je sledilo 80 m dolomita, nakar je rov prišel
v psevdoziljske sklade, ki so tu večinoma razviti kot črni glinasti skri-
lavci; prav malo so našli sljudnatih peščenjakov. Zelo razširjene so žile
belega, močno zdrobljenega kalcita; kremenove žile so redke. V psevdo-
ziljskih plasteh je potekal rov 188,3 m, potem je prišel zopet v litavski
apnenec.
V ustreznem redu najdemo anizične in ladinske plasti iz rova tudi
na površini nad rovom v zaprti dolini, severno od naselja Jesenovec
(k. 495). Na Tellerjevi geološki karti je na tem mestu samo
litavski apnenec. Dolina ima obliko ovalnega kotla, katerega glavna os
ima smer sever 30°—35° zahod; dolga je 400—500 m in široka 150—200 m.
Najnižja točka doline leži med izohipsama 490 in 500. Na severozahodnem
robu dolinskega kotla stoji kapelica na litavskem apnencu. Ob kolovozu,
ki vodi od tu proti hišam v Jesenovcu, imamo spočetka do približno
100 m še litavske apnence. Slede svetlosivi triadni apnenci, ki segajo
42
proti severu okrog roba kotline. Na skrajni južnovzhodni konici apnenca
je ob kolovozu majhen kamnolom. Približno 20 m vzhodneje je vodnjak,
ob katerem je videti temnosive glinaste skrilavce, ki sem jih po njihovi
legi nad srednjetriadnim apnencem in po litološkem videzu vnesel v
karto kot psevdoziljske sklade. Kolovoz pride kmalu potem zopet v litav-
ski apnenec. Na poljih tik pod potjo najdemo še kose skrilavca, nisem pa
našel tu sivih ploščastih apnencev, ki so sicer za psevdoziljsko površino
tako značilni. Proti jugovzhodu segajo skrilavci najmanj do vodnjaka, ki
je od dvorca oddaljen približno 100 m. Južnozahodne meje skrilavca ni-
sem mogel določiti, ker manjkajo izdanki.
Iz opisanih razmer je razvidno, da tvorijo triadni skladi tu otok
sredi litavskega apnenca. Morfološko spominja dolinski kotel na kraško
kotlino; ker pa tu nastopajo glinasti skrilavci, je malo verjetno, da bi
bila dolina res kraška. Kotel je nastal kot posledica tektonskih motenj,
kar pojasnjuje posebno okolnost, da je njegova podolžna os v podaljšku
doline Dolskega potoka, ki poteka vzdolž prečne prelomnice.
Psevdoziljske plasti nastopajo še na dveh mestih med Jesenovcem in
Kovkom. Prvo leži 200—250 m severozahodno od kapelice v Jesenovcu
ob novi cesti proti Dolu. Približno 5 m dolga golica črnih glinastih skri-
lavcev je krog in krog obdana z litavskim apnencem. Nekoliko dalje
navzdol najdemo v litavskem apnencu mnogo skrilavih prodnikov in
drobcev; to opravičuje domnevo, da bi tu pod tanko odejo litavskega
apnenca tudi zadeli na iste skrilavce.
Drugo najdišče psevdoziljskih kamenin, ki sem ga omenil že pri
opisu karbona, leži v strmem jarku severovzhodno od vasi Kovk. Ob
kolovozu od novega vodnjaka proti kovškim hišam vidimo trde, često
debelozrnate peščenjake, ki jih spremljajo glinasti skrilavci. Več golic
je v jarku pod vodnjakom, kjer skrilavci segajo do meje s sarmatom.
Na zahodu jih omejujejo apnenci in dolomiti hriba Kovka. Na vzhodu
leže nad skrilavci konglomeratski litavski apnenci, ki zopet vsebujejo
mnogo skrilavih prodnikov. Verjetno so skrilavci in peščenjaki na obeh
mestih v zvezi s psevdoziljskimi plastmi pri Jesenovcu; zato jih štejemo
v ladinsko stopnjo.
S psevdoziljskimi skrilavci in peščenjaki se končajo med Hrastnikom
in Laškim triadni skladi. Zahodno od Trbovelj je izločil Teller nad
srednjo triado še dachsteinske apnence; na ozemlju med Hrastnikom in
Laškim teh nisem mogel najti. Ravno tako ni tukaj jurskih niti krednih
usedlin.
Magmatske kamenine
Magmatske kamenine so v glavnem omejene na ozek pas ob severnem
robu terciarne kadunje. Glavni pas se začenja vzhodno od vasi Govce,
se razteza do Laškega in tvori neposredno podlago terciaru. V podaljšku
tega pasu zahodno od Govc najdemo le majhne leče eruptiv. Najzahod-
nejša, ki je tudi največja, nastopa v dolini Dolskega potoka. Izven tega
pasu sem našel edini otok magmatskih kamenin na Kalu (k. 561), na
majhnem sedlu med Ostrim vrhom in Govškim hribom.
43
Teller je v svojo geološko karto vnesel samo glavni pas in erup-
tivni otok ob Dolskem potoku.
Kamenina je deloma zelena, deloma rdeča. Rdeče obarvanje je le
redko primarno, v mnogih kosih je nastalo šele pri preperevanju. Trdna
kamenina se lomi neravno ali školjkovito; navadno pa je bila tektonsko
tako prizadeta, da pri udarcu s kladivom razpade na mnogo ostrorobih
koščkov, ki so omejeni z ravnimi ploskvami. Na nekaterih mestih, n. pr.
v rovu Barbara v Hudi jami, je opaziti v kamenini krojitev, ki spominja
na plastovitost, a je nastala tektonsko. Ponekod pa so te plastovite kame-
nine pravi tufi.
Natančna petrografska določitev teh kamenin je težka, ker so
zaradi sekundarnih procesov zelo spremenjene. Zdi se, da je kamenina
iz Dolskega potoka precej sveža. V mikroskopskem preparatu vidimo
drobnozrnato osnovo, v kateri so porazdeljeni vtrošniki glinenca; ti so
deloma sericitizirani, deloma kaolinizirani. Kamenina spominja v mikro-
skopu v marsikakem oziru na keratofire iz Bistriške doline in drugih
krajev v južnih Alpah.
Pred leti je prof. V. V. Nikitin petrografsko preiskal vzorec iz
Šmihela nad Laškim in ga določil kot kremenov keratofir. Pri nekaterih
probah je videti v mikroskopu prehode h kremenovemu porfiru.
Magmatsko kamenino raziskanega ozemlja so v dosedanji literaturi
zelo različno imenovali. S tur (1871, 596) jo je označil kot »rogovčev
trahit«. Bittner je ni natančno opredelil, pač pa je poudaril, da je
vezana na psevdoziljske sklade. Teller jo imenuje na svoji karti
Celje—Radeče »rogovčev trahit«, Petrascheck (1926/29, 329) pa
andezit. V rudniku Huda jama jo imenujejo porfir.
Slične magmatske kamenine so zelo razširjene v Julijskih in Savinj-
skih Alpah, v njihovem vzhodnem nadaljevanju, kakor tudi v njihovem
južnem predgorju. Na listu Železna Kapla—Kokra je Teller izločil
velike površine eruptiv kot kremenov porfir; na istem listu pa je vnesel
tudi druga eruptiva, ki jih je imenoval andezit in dacit (rogovčev trahit).
Slične kamenine najdemo tudi na sosednjem listu Mozirje.
Teller razlikuje v pojasnilih geološke karte Mozirje (1898, 158)
dve bistveno različni skupini eruptiv. V prvo skupino šteje kamenine
značilnih pokrovov v spodnjemiocenskih skladih, ki jih je S t u r ime-
noval mlajše rogovčeve trahite. Imenuje jih »avgitandezite«; lokalno,
posebno v okolici Velenja, nastopajo tudi kisle prodornine, ki jih ozna-
čuje kot dacite.
Druga skupina obsega S t u r o v e starejše rogovčeve trahite, ki
nastopajo v triadi. Največji masiv teh kamenin omenja Teller v Pire-
šici pri Celju. Deloma so te kamenine felzitske, deloma porfirske, zato
so jih včasih opisovali kot rogovčeve trahite, včasih kot kremenove por-
fire. Prof. V. V. Nikitin je preiskal vzorec kamenine iz Pirešice in
ga določil kot tipični kremenov keratofir, torej slično kot kamenino iz
Šmihela pri Laškem.
O starosti teh prodornin si Teller ni popolnoma na jasnem. Naj-
bolj verjetno se mu zdi, da so iz terciarne dobe, kot je to skušal pri-
kazati S t u r.
44
Teller jih je najprej izločil kot liparit in jih postavil nasproti
kameninam prve skupine — andezitom. Vendar ni mogel povsod izvesti
te ločitve in je zato obe skupini zopet združil. Kljub skupni oznaki v karti
je te kamenine vedno lahko ločiti, ker nastopajo andeziti v terciarnih
spodnjemiocenskih, keratofiri pa v triadnih wengenskih skladih, kar vsaj
v glavnem opredeljuje tudi njihovo starost.
Glavni pas keratofira med Govcami in Laškim leži na psevdoziljskih
skrilavcih. To dokazujejo preseki na dnevu in v jami. V ozki dolini od
Hude jame proti jugu pridemo iz skrilavcev in peščenjakov v pas kerato-
fira, ki je tu širok okrog 180 m. Nato sledi okrog 15 m litavskega apnenca,
na katerem leži produktivni zgornji oligocen.
Tudi profili prečnih rovov, ki vodijo od jaška Liša proti jugu,
dokazujejo, da leži na psevdoziljskih skladih keratofir.
Glavni rov v polju Kuretno gre skozi naslednje plasti: sivica in govški
peski, krovni lapor, premog, talna glina, keratofir, psevdoziljski skrilavec.
Vzdolž nakladališča na železniški postaji Laško je na južnem po-
bočju nad staro pivovarno govški peščenjak, sredino doline zavzemajo
produktivne oligocenske plasti, ki tu leže na litavskem apnencu. V tem
litavskem apnencu poteka tunel. Pod litavskim apnencem slede belkasti
tankoplastoviti trdi laporji, ki vsebujejo odtise:
Melania cf. escheri Brongt.
Cyrena semistriata Desh.
Favna dokazuje, da so to zgornjeoligocenski lakustralni laporji. Stur
(1871, 647) omenja pod laporji na tem mestu sloj premoga; danes ga ni
videti, ker je tunel obdan z betonom. Potem sledi na razdaljo okrog 50 m
keratofir. Pod keratofirom leže psevdoziljski skrilavci, ki vsebujejo plasti
belega, močno silificiranega apnenca. Skrilavci segajo skoraj do južnega
vhoda v tunel, ki je že v dolomitu. Dolomit je močno porušen, v tunelu
je videti mnogo drsnih ploskev. Blizu severnega vhoda se konča dolo-
mit; nato slede rdeči in zeleni skrilavci ter peščenjaki, ki sem jih izločil
kot perm.
Tudi keratofiri v podaljšku glavnega pasu zahodno od Govc so v
zvezi s psevdoziljskimi skladi. Keratofir na sedlu Kal izven tega pasu
pa leži neposredno nad werfenskimi skrilavci in zavzema tu isti horizont,
ki v paralelnih profilih pripada temnim apnencem anizične stopnje.
V spodnjem delu leče je razvita kompaktna zelenkasta kamenina z majh-
nimi belimi vtrošniki, više pa kamenina sliči tufom. Slede svetlosivi
anizični dolomiti, ki segajo do vasi Brezno. Keratofir je odkrit samo v
golici ob kolovozu; levo in desno ga pokriva dolomitni grušč.
Zdi se, da je keratofir izven ladinske stopnje tu nenavaden. V Savinj-
skih Alpah pa je večina sličnih eruptiv v sedimentih skitske in anizične
stopnje.
Vulkanizem ni v preiskanem ozemlju nikjer povzročil metamorfoze
kamenin. Kot edino spremembo lahko opazujemo močno silifikacijo kame-
nin v neposredni bližini eruptiv, ki pride do izraza posebno pri črnih
45
ploščastih apnencih. To spremembo pa je treba pojasnjevati prej s po-
vulkanskimi hidrotermalnimi procesi kot z neposrednim vplivom vulka-
nizma.
4. Terciar
Terciarni skladi se začenjajo z gornjim oligocenom; sledi debela odeja
morskega miocena, ki je bogato razčlenjen. Najvišji člen so brakični
sarmatski sedimenti. Pliocen doslej tu ni znan.
a) Zgornji oligocen
Produktivni soteski skladi
Premogov sloj deli to formacijo v tri dele:
krovnina
sloj rjavega premoga
talnina
Talnina
Kot v ostalem laškozagorskem premogovnem ozemlju tvorijo tudi
tu talnino premogovega sloja gline. V talninskih plasteh so v hrastniški
jami odkopi, kjer posebno v zimskem času dobivajo material za zasip.
Talnina je v teh odkopih odkrita od podlage, ki jo najčešče tvorijo
psevdoziljski skrilavci, do premogovega sloja. Kljub velikim golicam pa
ne moremo opazovati običajnega zaporedja plasti, niti določiti njihove
debeline, ker so zelo porušene.
Na vrhu spodnje zaviralnice zastopa talnino siva, zelo peščena glina
s prodnatimi vložki. Prodniki dosežejo do 20 cm v premeru in so slabo
zaobljeni. Med njimi prevladujejo magmatske kamenine, ki spominjajo
na keratofire. Manj je prodnikov iz psevdoziljskih skrilavcev in pešče-
njakov. Apnenčevih in dolomitnih prodnikov na tem mestu nisem videl.
Na zvezni progi h gornji zaviralnici leži talnina neposredno nad psevdo-
ziljskimi skrilavci, ki vsebujejo plasti silificiranega apnenca.
Ob zgornji zaviralnici leži nad psevdoziljskimi skrilavci siva tanko-
plastovita glina brez primesi peska, ki komaj reagira s solno kislino. Na
2. etaži je v zaseki svetlosiva mastna glina, pod njo* litavski apnenec.
Slična glina je tudi v zaseki približno 30 m južno od vitla.
V Trbovljah, Zagorju in drugih krajih, kjer je zaporedje plasti manj
porušeno, sledi nad triadno podlago prodnata glina. Prodniki so včasih
zlepljeni v konglomerat. V smeri navzgor je prodnikov vedno manj;
v višjih delih talnine je svetlosiva glina, ki jo rudarji imenujejo »bela
talnina«. Končno sledi glina, ki je zaradi bogatih primesi organskih snovi
temno obarvana. Rudarji jo imenujejo »črna talnina«. V njej nastopajo
često tanj še plasti premoga.
Če primerjamo golice hrastniške talninske gline s tem »normalnim
profilom«, moramo postaviti prodnate gline ob progi med spodnjo in
zgornjo zaviralnico v najgloblji del talnine. Kjer mastne gline brez prod-
nikov leže na litavskem apnencu, je vrsta plasti brez dvoma porušena.
46
Mastne gline so prišle tu na bazo talnine verjetno zaradi iste porušitve,
ki je tudi miocenski apnenec spravila pod zgornjeoligocenske sklade.
V južnem delu odkopa je videti pod premogom, ki je bil tu že prej
odkopan, črno talninsko glino. Iz tega bi sklepal, da je »normalni profil«
hrastniške talninske gline sličen trboveljskemu.
Dalje proti vzhodu je talnina redkokje odkrita. Kjer so talninske
plasti razvite, najdemo na površini mnogo peska in proda. V Hudi jami
je talnina tanka in prodnata. Tudi tu ni možno podati iz istih vzrokov
kot v Hrastniku njenega normalnega profila, niti debeline.
Sloj rjavega premoga
Črna talnina preide polagoma v premogov sloj, ki zaradi tega v spod-
njih delih vsebuje jalove vložke. Krovni del sloja je čistejši.
Tanjši, toda precej stalni peščeni ali glinasti vložki razdele hrastniški
sloj premoga v več skladov. Razen teh vložkov, ki jih opazujemo v vsem
revirju od Laškega do Zagorja, nastopa v hrastniškem sloju ponekod
1—2 m debel jalov vložek rjavkastosivega tankoplastovitega laporja. Na
ploskvah plasti so ostanki moluskov. Ta lapor se v jami rad sam vžiga.
Premogov sloj v Hudi jami je tektonsko zelo porušen. Često se ode-
beli do pomembnih leč, potem se zopet tako izklini, da obstoji komaj
sled med talnino in krovnino. Tudi tu poznajo jalove vložke.
Krovnina
Na prehodu premogovega sloja v krovnino je v Hrastniku s pepelom
zelo bogat premog (35 °/o), ki ga rudarji imenujejo gorljivi skrilavec.
Kamenina se lomi školjko vito. Pri gorenju ali tien ju v jami razvija
močan aromatski duh (po acetonu?), ki ga često zaznajo pri delih v
krovnini.
Sledi rjavkastosiv, spodaj mehak glinast, više pa trd apnen lapor.
Oba skupaj zastopata lakustralne laporje trboveljske krovnine. V golicah
na Korbarjevem hribu pri Hrastniku so v laporju odtisi sledečih polžev
in školjk:
Melania sp.,
Neritina sp.,
Melanopsis cf. hantkeni Hofm.,
Unio sagorianus Bit;tn.,
Congeria cf. brardi.
Ta sladkovodna favna je ista kot v najsevernejših delih polja Karo-
lina v Trbovljah in v »cementnih laporjih« v starem kamnolomu tovarne
cementa v Trbovljah (Haukov kamnolom). Tudi litološko so si te kame-
nine zelo slične.
Enako razvite krovninske plasti zasledujemo proti vzhodu do Savinje.
O morskem krovninskem laporju, ki v Trbovljah sledi lakustralnemu
in tam zaključuje zgornjeoligocenske plasti, pravi Bittner, da ga je
našel samo do Dolskega potoka. Tudi jaz nisem opazil dalje proti vzhodu
47
na površini morskih, ampak samo sladkovodne laporje. Vendar sem spo-
mladi 1940 na odvalu pred rovom Jožefa v Hudi jami našel zelenkastosiv
glinast lapor s fosili:
Chenopus trifailensis Bittn.,
Corbula gibba Olivi.
To je ista favna, ki je v morskih delih trboveljske krovnine tako
razširjena. Ta najdba dokazuje, da morski laporji segajo tudi vzhodno
od Dolskega potoka.
Rov Jožefa sicer ne zadene na te plasti. Ob vhodu je sladkovodni
lapor s Cyclas sp. in Pisidium sp. Sledi premog in za njim nekaj talnin-
skih glin. Ves ostali del rova poteka v psevdoziljskih skrilavcih in pešče-
njakih. Morski lapor na odvalu izvira iz starih odkopov v prečnem rovu,
ki so ga načeli iz rova Jožefa.
Zgornjeoligocenski skladi so na površini znani samo vzdolž severnega
roba kadunje, kjer tvorijo neprekinjen pas od Hrastnika do Savinje.
V južnem krilu produktivne oligocenske plasti niso bile z gotovostjo
najdene.
b) Miocen
Skoraj vso površino terciarne kadunje zavzemajo morski in brakični
miocenski sedimenti, izpod katerih se le ob severnem in južnem robu
kadunje pokažejo starejši skladi. Morski sedimenti nastopajo v glinasto-
peščenem in apneno-lapornem razvoju. Brakične usedline sestoje prav
tako iz glin, peskov, peščenjakov, apnencev in laporjev, zato jih je včasih
težko ločiti od starejših morskih. Karakterizira jih precej enotna sar-
matska favna.
Glinasto-peščeni morski facies predstavljata
sivica in govški peščenjak
Sivica je sivkastozelena laporna glina s školjkastim lomom; na zraku
razpade na majhne nepravilno omejene koščke. Glini je navadno pri-
mešan drobnozrnat, zelenkast pesek. Nekatere pole sivice imajo precej
bogato favno, redko so ohranjeni tudi ostanki rastlin. Na enem samem
odvalu pred rovom v Peklu sem nabral najmanj trideset različnih vrst.
Posebno so razširjene školjke, polži in ribje luske. Vsa favna je morska.
Zelo razširjena in značilna je majhna ploska vrsta pektena z nekoliko
zaokroženimi rebri. Teller je našel isto obliko v polah glinastega
laporja, ki nastopajo kot vložki v spodnjemiocenskih tufih v okolici
Smrekovca. Določil jo je kot Pecten duodecimlamellatus. Ker je v teh
plasteh zelo razširjena, jo ima za vodilni fosil za to stopnjo.
V raziskanem ozemlju je malo golic sivice. Zanesljivi golici sta le
v dveh zasekah južno od oligocenskega pasu med Šmihelom in Kuretnim.
Tudi tu nisem mogel najti nikake favne, temveč sem kamenino določil
samo po petrografskih znakih in po stratigrafski legi med zgornjeoligo-
censko krovnino in govškim peščenjakom.
48
Mnogo podatkov o razvoju si vice je dal rov v Peklu pri Dolu. Isto-
časno je rov pokazal razmerje med sivico in govškimi peski oziroma
peščenjaki: že v nižjih legah vsebuje sivica peščene vložke. Više postaja
primes peska vedno večja; peščene plasti se množe, njihova debelina
raste. Kamenina prehaja na ta način v govške peske in peščenjake.
Ponekod so ti peski sivkastozeleni, enakomerno drobnozrnati, zelo
glinasti s primesjo sljude. Posebno v nižjih legah opazujemo temnozelene
peske, v katerih prevladuje med zrni glavkonit, tako da govorimo o
glavkonitnih peskih in peščenjakih. Ponekod vsebujejo peski in pešče-
njaki večje drobce kremena in keratofira ter postanejo neenakomerno
srednje- do debelozrnati, prehajajo celo v konglomerate. Pogosto vsebu-
jejo tudi zrna pirita. Lepilo je apneno; v glavkonitnih ter glinastih peskih
in peščenjakih je manj apnene komponente, zato so le rahlo zlepljeni.
Navzgor je apnenca vedno več, peščenjaki postanejo bolj trdni. Cesto
opazujemo prave apnene pole s foraminiferami in litotamnijami.
Pri vasi Govce, po kateri so dobile te plasti v geološki literaturi
svoje ime, so ti peski dobro odkriti v velikih golicah jugovzhodno od
jaška Liša ob kolovozu proti Kuretnemu. V golici, ki je daljša od 100 m,
nastopajo temnosivi, zelo glinasti peski z bogato primesjo sljude. Peski
vsebujejo v posameznih polah mnogo prodnikov. Pesek in prod sta rahlo
zlepljena. Kamenina je tu posebno bogata s fosili. Najbolj razširjeni med
njimi so: Ostrea pl. sp., Pecten sp., Venus sp., Cardium sp., Turritella
cf. turris Bast., ostanki Balanus concavus Bronn in ribji zobje. Ti fosili
so v debeloklastičnem materialu le slabo ohranjeni; razen ostrig in rakov
najdemo često le kamena jedra in odtise.
Dalje proti jugovzhodu pride kolovoz v ozek pas litavskega apnenca,
ki ga na južni strani grebena zamenjajo laški laporji. Ko se kolovoz vrne
na severno pobočje, je vzdolž njega odkrit ves profil govškega peščenjaka.
Pod litavskim apnencem, ki tvori greben, leže sivi, zelo glinasti pešče-
njaki, ki so rjastorjavo prepereli. Okrog 10 m pod zgornjo mejo pešče-
njaka je videti v profilu dve apnenčevi poli iz debelolupinastih ostankov
ostrig in litotamnij. Lepilo je apneno z malo peščene primesi. Navzdol
slede peski in rahli peščenjaki. Tik ob spodnji meji peščenjaka (z oligo-
censkimi skladi) zopet zadenemo na več apnenčevih pol, ki so tu nekoliko
bolj peščene.
Slične profile preko te serije najdemo tudi vzhodno od tu. Povsod
nastopajo med peski apnenčeve pole.
Pas govških peskov in peščenjakov^ se začenja pri Breznem in se
razteza do Savinje. Na vzhodu je na splošno širši kot na zahodu. Proti
Dolu in Hrastniku navidezno manjka govški peščenjak. Možno je, da je
to v zvezi s transgresijo. Vendar je verjetno, da pripada temu horizontu
del kamenin, ki jih prištevamo k litavskemu apnencu. Za to domnevo
govore konkordantne plasti sličnih zelenih peščenih in brečastih apnen-
cev, ki jih često opazujemo v govškem peščenjaku.
Omenim naj še glinaste in peščene kamenine v južnem delu kadunje
na meji med litavskim apnencem in triadnim talnim gorovjem. Blizu
naselja Turški les, kjer litavski apnenec med k. 885 in 898 sega najdalje
proti jugu, najdemo neposredno nad triadno podlago nekaj golic sivkasto-
Geologija — Razprave in poročila — 4	49
zelenih peskov, ki litološko zelo spominjajo na govški pesek. Tudi njihova
lega pod litavskim apnencem zelo opravičuje to domnevo. S peski nasto-
pajo še mastne gline. Na dveh mestih izdelujejo iz teh glin opeko.
V sličnem položaju nahajamo laporne gline in peske v plazoviti
dolini južno od hrbta litavskega apnenca, ki se vleče od vzhodnih hiš
Jesenove ravni proti Šmarjeti. Tudi te kamenine sem vnesel v karto
kot ekvivalente sivice in govških peščenjakov, za kar govori poleg nji-
hovega kameninskega značaja tudi njihova lega pod litavskim apnencem.
Kot govški peščenjak je v jamskih kartah hudojamskega revirja
vrisana peščena kamenina med oligocensko talninsko glino in litavskim
apnencem, ki je prišel sekundarno v ta položaj pod oligocenske sklade.
Kamenina je na prvi pogled dejansko slična govškemu peščenjaku.
Petrascheck (1926/29, 328) jo ima za tektonit.
Vzhodno od jaška Liša so danes te kamenine odkrite v velikih
golicah. Tudi tu leže ob istem litavskem apnencu, ki tu pada pod kotom
60° proti jugozahodu. Peščenjak vsebuje predvsem drobce keratofira,
manj je v njem močno zgnetenih delcev skrilavca. Osnovna masa ie gli-
nasta in sive barve. Kamenina spominja bolj na peščene gline v spod-
njem nivoju hrastniške talnine kot na govški peščenjak, ki je znan
nedaleč od tu v zgoraj opisanih velikih golicah ob kolovozu. Omembe
vredno je, da najdemo v »peščenjaku« tudi majhne delce litavskega
apnenca in kepe premoga. Vse to govori za Petrascheckovo mne-
nje o tektonskem izvoru kamenine. Nastala je pri premikanjih, ki so
spravila litavski apnenec pod oligocenske produktivne sklade.
Kot sem že omenil, prevladujejo v spodnjih delih horizonta sivice
in govškega peščenjaka laporne gline. V zgornjih delih so bolj klastični
sedimenti: peski in peščenjaki, končno celo konglomerati. Vendar je že
Bittner opozoril, da ne velja povsod to zaporedje. Peščenjaki nasto-
pajo lahko nad, pa tudi pod glinami. Podobno razmerje se je pokazalo
tudi v obeh vrtinah v rovu Peklu.
Zaradi tega je Bittner združil obe kamenini v eno stratigrafsko
stopnjo. Sivica in peščenjak lahko zastopata drug drugega. Tako n. pr.
najdemo v Trbovljah nad krovninskim laporjem samo sivico; pri Hudi
jami pa so v tem horizontu razviti pretežno glinasti peščenjaki, ki dose-
žejo debelino 150—200 m. Sivica nastopa tu v zelo omejenem obsegu;
znanih je le nekaj golic.
Starost teh kamenin še ni določena. Kot vodilno plast bi lahko upo-
rabili sivico, ki vsebuje isti Peden duodecimlamellatus kot laporni vložki
med tufskimi sedimenti v okolici Smrekovca. Na podlagi tega bi prišteli
sivico ter govške peske in peščenjake v helvet. Kühne 1 je postavil
ekvivalentne plasti v okolici Kamnika v burdigal. Profili vrtin v Zagorju,
med Hrastnikom in Trbovljami ter jamska dela v Hudi jami pa kažejo
postopni prehod zgornjeoligocenskega laporja v miocensko sivico. Zato
bi bilo možno, da je del sivice celo akvitanske starosti. Pri tem se ponovno
postavlja vprašanje, ali obstoji med soteškimi in nad njimi ležečimi
miocenskimi skladi v resnici erozijska diskordanca, ali pa se je sedi-
mentacija v določenem obsegu neprekinjeno nadaljevala in gre le za
transgresivno razširitev morja.
50
Litavski apnenec in laški lapor
Med sedimenti, ki jih prištevamo k litavskemu apnencu, prevladujejo
konglomerat, peščenjak in litotamnijski apnenec. Vmes opazujemo poleg
različnih medsebojnih prehodov teh kamenin še plasti laporja, kakršnega
uvrščamo k laškemu laporju. Ob robu kadunje nahajamo neposredno na
predterciarni podlagi kadunje grušč in prod, ki sta povečini z apnenim,
včasih s peščenim lepilom zlepljena v brečo in konglomerat — litavski
konglomerat. Ti debeloklastični sedimenti segajo ponekod precej daleč
proti sredini kadunje. V njih prevladujejo ob severnem robu kadunje
prodniki psevdoziljskega skrilavca in keratofira; manj je drobcev in
prodnikov iz apnenca in dolomita. Ob južnem robu kadunje prevladujeta
v njih apnenec in dolomit; med Jesenovcem in Kovkom najdemo tudi
prodnike iz psevdoziljskih, ob Brnici iz karbonskih, pri Krnicah pa iz
werfenskih skrilavcev in peščenjakov. Vedno vsebujejo tudi raznobarvne
rogovce. Ponekod nahajamo v konglomeratu ostanke litotamnij in ostrig.
Grušč in breča ležita neposredno nad podlago, iz katere sta nastala;
vmes najdemo tudi posamezne večje skalnate bloke.
Konglomerat je delno nastal ob transgresivnem prodiranju morja,
delno so ga prinašale tekoče vode.
Te bazalne tvorbe polagoma prehajajo v rumenkastobel litotamnijski
apnenec. Na prepereli površini postanejo obrisi litotamnij dobro vidni.
Ponekod je apnenec zaradi peščenih primesi zelenkast ali temnosiv. Ta
apnenec navadno vsebuje tudi posamezne drobce raznobarvnih rogovcev.
Bolj proti sredini kadunje prehajajo debeloklastični bazalni sedi-
menti navzgor v govški peščenjak, ki ponekod vsebuje tanjše apnene
in peščenoapnene pole. Govški peščenjak nato postopoma prehaja v
litavski apnenec. Na prehodu je razvit apnen peščenjak, ki se od govškega
le malo razlikuje. Vsebuje ostanke skorjastih litotamnij.
Litavski apnenec vsebuje v gornjih delih vedno več peščeno-lapornih
primesi. Se više raste število in debelina lapornih vložkov; kamenina
postane vedno bolj laporasta in preide v laški lapor.
Kamenine, ki jih imenujemo laški lapor, so petrografsko različne.
Menjavajo se apnenopeščeni, peščenosljudnati in peščenoglinasti laporji.
Navadno so razločno plastoviti, tankoplastoviti ali celo tankolistnati;
redkeje naletimo na homogeno neplastovito laporasto kamenino. Značilne
za serijo so konkordantne pole litotamnijskega apnenca.
Skoraj povsod najdemo v laporju številne fosile, pretežno školjke
in polže. Zelo razširjeni so:
Natica helicina Brocc.,
Lucina cf. miocenica Micht.,
Tellina sp.,
Nucula sp.
Po tej favni je laški lapor vedno lahko ločiti od nekaterih sličnih
oligocenskih laporjev. Često najdemo v laporju zoglenele ostanke rastlin,
ki se nakopičijo v tanjše sledove premoga.
51
Proti sredini kadunje je že v nižjih delih medsebojno menjavanje
apnenca in laporja tako značilno, da bi mogli govoriti o enotnem apneno-
lapornem horizontu, v katerem prevladuje v sredini kadunje lapor, ob
robu kadunje pa apnenec. Tudi v senovski kadunji se obe vrsti kamenin
med seboj nadomeščata.
Litavski apnenec je poznan v severnem krilu kadunje v neprekinje-
nem pasu od Hrastnika do Laškega. V Hrastniku leži litavski apnenec
velike debeline neposredno na gornjeoligocenskem krovninskem laporju.
Sivica in govški peščenjak tu nista razvita. Od Hrastnika poteka pas
litavskega apnenca preko k. 561 proti Dolskemu potoku. Litološko je tu
razvit v normalnem profilu — na bazi konglomeratsko, pri čemer pre-
vladujejo keratofirovi prodniki. Nad konglomerati, t. j. proti jugu, leže
skladi, ki so popolnoma izpolnjeni z lupinami školjk rodu Pecten. Še
više najdemo čiste litotamnijske apnence, ki polagoma prehajajo v laški
lapor. Vpad plasti je strm proti jugu.
Na obeh straneh Dolskega potoka tvori litavski apnenec visoke pečine
(tako zvane Debelakove pečine na desnem bregu), ki jih na severu
omejuje navpična ploskev smeri vzhod—zahod (verjetno preriv). V tej
steni vidimo več razpok, ki imajo smer sever—jug in vpadajo strmo proti
vzhodu. V dolini Dolskega potoka se pas litavskega apnenca zoži.
Vzhodno od Dolskega potoka se litavski apnenec nadaljuje, toda v
mnogo manjši debelini. Ob kolovozu, ki pelje v jugovzhodni smeri proti
Kristandolu, so v nekaterih manjših kamnolomih odkrite mejne plasti
litavskega apnenca proti laškemu laporju. Modrikastosivi, nekoliko pe-
ščeni litavski apnenec tvori tu 30—40 cm debele pole. Med njimi so do
5 cm debeli laporasti in peščeni vložki, po katerih je mogoče spoznati
plastovitost litavca s smerjo sever 80° zahod in vpadom 70° proti jugu.
Pri preperevanju se spremeni modrikasta barva kamenine v svetlorjavo.
Skladi litavca kažejo kroglasto krojitev.
Pas litavca se potem dvigne na k. 620 in prečka dolino Kristandol-
skega potoka. Proti vzhodu postaja litavec vedno tanjši in vedno bolj
peščen, posebno še od Breznega dalje, kjer se pričenja govški peščenjak.
V litavskih peščenjakih so fosili slabo ohranjeni kot kamena jedra:
Venus sp., Pecten sp., Terebratula sp.
Navzgor prehaja litavski apnenec v laški lapor, v katerem se vedno
ponavljajo posamezni skladi litotamnijskega apnenca. V laporjih sem
zbral fosile:
Lucina cf. miocenica Micht.,
Nucula sp.,
Corbulla gibba Ol.,
ki so najbolj razširjeni v laškem laporju.
Ustrezajoče razmere najdemo vzdolž vse južne meje litavčevega
pasu ob potoku Breznici. Na levem bregu Breznice vidimo v horizontu
litavca najprej 10 m litotamnijskega apnenca, ki s 40° vpada proti jugu.
Nato sledi okrog 20 m temnosivega debelozrnatega peščenega laporja in
končno zopet okrog 10 m litotamnijskega apnenca.
52
Dalje proti vzhodu je litavec komaj še naznačen z ozkim pasom
konglomerata med govškim peščenjakom na severu in laškim laporjem
na jugu. Te sklade lahko zasledujemo približno do kolovoza od Sv. Kri-
štofa proti Šmihelu in Kuretnemu. Na mestu, ki je na karti označeno
s številko 136, dobimo v majhnem odkopu za hišo naslednji profil, ki je
značilen za litavec v ozemlju med Govcami in Laškim:
a)	siv tankoskrilav lapor — laški lapor,
b)	1,2 m modrikast apnenec z belimi litotamnijami, velik odtis pek-
tena (P. latissimus Brocc.),
c)	5 cm siva peščena glina,
č) 5—8 cm siv apnen peščenjak,
c) 5 cm siva peščena glina,
č) 20 cm apnen peščenjak,
c)	20 cm siva peščena glina z zmečkanimi litotamnijami,
d)	20—80 cm peščen litotamnijski apnenec s kroglasto krojitvijo,
e)	30 cm konglomerat, rahlo zlepljen,
f)	0,5—1 m konglomerat,
g)	govški peščenjak.
Skupna debelina teh plasti od b) do f) je komaj 2,5—3 m.
Razen tega litavskega pasu, ki je v normalnem stratigrafskem polo-
žaju, je ob severnem robu kadunje še drug, manj strnjen pas litavca. Ta
je zaradi svoje lege pod oligocenskimi produktivnimi plastmi že dolgo
vzbujal zanimanje geologov in rudarjev.
Najzahodnejša golica tega litavca je na severnem robu hrastniškega
zasipnega kopa. Na vrhu zgornje zaviralnice vidimo litotamnijski apnenec,
ki vsebuje keratofirova zrna in prodnike. Nad njim leži siva glina brez
prodnikov. Isti litavec je odkrit ob kolovozu proti Kalu; tu leži na psevdo-
ziljskih skrilavcih in na anizičnem dolomitu. V njem vidimo mnogo tek-
tonskih ploskev, ki imajo smer sever 70°—90° zahod in strmo vpadajo
proti jugu. Majhna litavčeva golica je jugovzhodno od tod, v železniški
zaseki pri novem odvalu. Tu nastopa litavec navidezno sredi oligocen-
skih talninskih plasti.
V sličnem položaju najdemo litavec tudi v odseku med Dolskim in
Kristandolskim potokom, kjer zavzema mnogo večjo površino kot pri
Hrastniku. Zahodnejša gruda leži na psevdoziljskih plasteh in na kerato-
firih. Vzhodni del večjega litavskega otoka, ki tvori k. 635, leži prav
tako na ladinskem peščenjaku, zahodni pa tiči v prodnatih glinah zgornje-
oligocenske talnine. Tudi litavec v Kristandolskem potoku leži med
psevdoziljskimi plastmi in oligocensko talnino.
Litavčev pas zahodno od Breznega leži na skrilavcih in keratofirih
talnega gorstva. S svojim zahodnim koncem leži verjetno pod talnin-
sko glino.
Manjšo litavčevo grudo najdemo na psevdoziljskih skrilavcih severno
od tega pasu.
Tudi v psevdoziljskih skladih med Breznim in Govcami nahajamo
več golic litavca. Ponekod nastopajo skupno z oligocenskimi plastmi,
53
tako pri rovu Jožšfa in na zahodnem koncu vasi Govce. Teller je
povezal te golice z litavcem pri jašku Liša, vendar se zdi, da je ta pas
pri Govcah prekinjen.
Ob kolovozu pri jašku vidimo, kako litotamnijski apnenci prehajajo
v glinaste peščene laporje. Na prehodu vsebujejo v nekaterih polah
mnogo zelenih peščenih zrn. Številne so v tej peščeni kamenini velike
ostrige in različne korale. V tem litavcu leži najvišji venec jaška Liša
(primerjaj priloženi profil jaška Liša po podatkih rudnika Huda jama).
Litavec sega do drugega horizonta (484,0 m); potem preide jašek v
keratofir in končno v psevdoziljske skrilavce in peščenjake. Toda tudi tu
so vsi prečni rovi od jaška proti jugu zadeli na litavec, ki vpada proti
jugu. Med litavcem in nad njim ležečimi oligocenskimi skladi je tu razvit
največkrat »peščenjak«, milonitska kamenina, ki je verjetno nastala ob
narivu. Slično tektonsko brečo, ki obstoji v glavnem iz keratofirovih
drobcev, so našli ponekod tudi na meji med litavcem in keratofirom,
tako n. pr. v prečnem rovu na II. obzorju.
Vzhodno od jaška imajo 30—80 cm debeli skladi litavca smer sever
60° zahod in vpadajo pod kotom 60° proti jugojugozahodu. Pod njimi na-
stopa neplastovit apnenec, ki je mnogokje zdrobljen in spremenjen v
brečo. Dalje proti vzhodu vidimo nad litavcem »peščenjak« tektonskega
izvora.
Proti vzhodu se litavčev pas zoži. V ozki dolini jugozahodno od Hude
jame je širok komaj 15 m; tu leži neposredno na keratofiru. Više gori je
ob kolovozu (NV okrog 500 m) meja med litavskim apnencem in kerato-
firom dobro vidna. Kjer pot zavije od jugozahoda proti vzhodujugo-
vzhodu, je majhen kamnolom, v katerem dobivajo keratofirov grušč.
Kamenina je popolnoma zdrobljena, mnogo ostrorobih koščkov (do 5 cm)
je vloženih v rjavo kameninsko moko.
Nekoliko južneje se začenja litavec z mejno ploskvijo
S 80° V
S 65°
s katero vzporedno poteka v litavcu več drsnih ploskev. Na meji sta
litavec in keratofir zdrobljena v moko. Dalje od meje nastopa trden
neplastovit litotamnijski apnenec, še dalje sledijo plastoviti peščeni
apnenci, ki imajo smer sever 65° zahod in vpadajo 45° proti jugozahodu.
Te razmere kažejo, da je meja tektonska.
K. 582 leži v litavcu, ki se izklini proti vzhodu v smeri hiš Železnik
in Hrovat. Kot so dokazali tukajšnji rudniški obrati, leže tudi tu nad
litavcem gornjeoligocenske plasti (odkopno polje Kuretno). Na severnem
pobočju k. 572 sem posebej izločil večjo površino litavca, ki verjetno
tvori samo melišče na keratofiru. Litavec zopet najdemo na južnem
pobočju Šmihela in ga od tu lahko zasledujemo do Savinje.
Ta litavčev pas verjetno ne leži v celem obsegu neposredno nad
keratofirom, kakor je označil Teller, temveč samo v svojem srednjem
delu jugovzhodno od cerkve. Na grebenu je videti tik nad golicami
keratofira (SV ca. 370 m) litavec, ki vsebuje mnogo oglatih drobcev
54
keratofira, zlepljenih z litotamnijami. Profil vzdolž nakladališča pri
postaji Laško kaže, da nastopa tu med litavcem in keratofirom ozek pas
oligocenskih plasti. Dobro odkrit je apnen krovninski lapor; premogovega
sloja, ki ga omenja S t u r , ni videti.
Tudi v zahodnem delu tega litavčevega pasu nastopa nad keratofirom
produktivni oligocen, šele potem sledi litavec. Na južnem pobočju Šmihela
zadenemo vzdolž keratofirove meje na velike odvale sledilnih del. Tu
najdemo poleg zelo prodnatih talninskih glin še veliko koščkov lepega
lesketajočega se rjavega premoga. Na površju se da ta oligocen komaj
bliže omejiti, ker je večinoma pokrit z gruščem preperevajočega kera-
tofira. Vzhodno od opuščenega rova je videti plastovit peščen litavec,
ki vpada 60° proti jugu.
Na južnem krilu terciarne kadunje odpade na litavec mnogo večja
površina kot na severu.
Litavec ob Brnici blizu njenega izliva smo že prej omenili. Ponekod
leži na karbonu, na drugih mestih na srednjetriadnih apnencih in dolo-
mitih. V kamnolomu v soteski Brnice je stisnjen med dolomit.
Po Tellerjevi geološki karti pokriva litavec vse severno po-
bočje Kovka. Pri svojih obhodih sem mogel ugotoviti le nekaj prav majh-
nih golic litavca. Vse ostalo pobočje tvorijo triadni apnenci in dolomiti.
Šele vzhodno od vasi Kovk kakor tudi od jarka proti Dolu nastopa ne-
prekinjen litavčev pokrov. Na desni strani jarka najdemo nad psevdo-
ziljskimi skladi peščen in konglomeratski apnenec, ki ga je lahko razli-
kovati od triadnih apnencev podlage. Severna meja litavca proti Turju
ustreza meji na Tellerjevi karti. Pač pa sega litavec mnogo dalje
proti jugu, kot je vrisano v geološki specialki. Ena takih golic se razteza
do selišč Turškega lesa (med k. 885 in 898). Na meji z dolomiti pridejo
tu na dan plasti, ki sem jih vnesel v karto kot sivico in govški peščenjak.
Od tu krene litavčeva meja naglo proti severu in se spusti v Čretsko
dolino. Poteka nekoliko zahodno od strmega hudourniškega jarka »stari
žleb«, v katerem zadene samo na dolomit. Vzhodno od tega jarka je ohra-
njena majhna gruča litavca, erozijski ostanek prejšnje pomembno večje
odeje litavskega apnenca. V čretski dolini je dolomit v več golicah znan
vsaj na dolžino 500 m. Pri mlinu blizu kapelice sega dolomit celo na levi
breg potoka. Pokrit je s tanko ploščo litavca, nakar sledi laški lapor.
Od vzhodne meje dolomita najprej manjkajo golice, potem sledi litavec,
ki v ozkem pasu doseže izohipso 500 ni. Na vzhodni meji litavčevega
pasu so sledilna dela na izdanku premoga pri Jesenovi ravni.
Na sedlu med k. 388 in hišo Kapun se litavec skoraj popolnoma
izklini, proti vzhodu zavzema greben proti Šmarjeti. V kamnolomu ob
cesti nastopata konglomerat in peščenjak z apnenim lepilom, ki vpada
40° proti severu. Med prodniki je videti posamezne ostanke školjk rodu
Pecten. Podaljšek tega litavčevega pasu je naznačen še severno od šmar-
jetske cerkve.
Manjši otoki litavca nastopajo tudi na zahodnem, severnem in
severovzhodnem pobočju Kozice, k. 520.
55
Ozek pas litavca loči laški lapor od sarmatskih skladov pri Sevcih.
Je čisti sivi litotamnijski apnenec. Tudi v strugi Breznice pri Klenovem
najdemo sličen litotamnijski apnenec, ki ga pa zaradi majhne debeline ne
moremo vnesti v karto. Samo na teh dveh mestih bi mogli na ozemlju
med Hrastnikom in Laškim prišteti litotamnijski apnenec k tako imeno-
vanemu zgornjemu litavskemu apnencu.
Glede laškega laporja naj samo omenimo, da tvori bolj strnjene plasti
kot litavski apnenec, ki ga spremlja v dveh širokih pasovih. Na južnem
krilu se izklini laški lapor v bližini rova v Peklu. Od tu proti zahodu
meji sarmat neposredno na litavec, še dalje pa na anizične apnence in
dolomite. Tektonski značaj te meje bom opisal v tektonskem delu.
Litavski apnenec in laški lapor vsak za sebe ne tvorita samostojnih
stratigrafskih horizontov. Posebno velja to za litavski apnenec, katerega
debelina se v podolžnih in prečnih profilih kadunje zelo spreminja. Sta-
rejši raziskovalci so razlikovali spodnji litavski apnenec pod laškim
laporjem in zgornji litavski apnenec nad laškim laporjem. Taka delitev
pa obstoji v prirodi preveč lokalno, da bi jo mogli posplošiti. Tako ime-
novani spodnji litavec je v večji debelini razvit v senovski kadunji. Na
ozemlju med Hrastnikom in Laškim je močneje razvit le ob severnem
in južnem robu kadunje, v sredino kadunje segajo le posamezne tanjše
pole. Že Bittner omenja, da se debelina spodnjega litavca od Hrast-
nika proti Laškemu manjša. To je posebno izrazito v severnem krilu od
Breznega dalje, kjer se pričenja govški peščenjak. Tudi v zagorski kadu-
nji opazujemo sličen odnos med spodnjim litavskim apnencem in govškim
peščenjakom. Spodnji litavec nahajamo tu v majhnem obsegu ob Kotre-
deščici. Bolj proti zahodu ga ni, pač pa v ustreznem horizontu nastopa
v veliki debelini govški peščenjak. Na podlagi tega je upravičena do-
mneva, da predstavljata obe vrsti kamenin le facialno različne sedimente.
To domnevo upravičuje tudi dejstvo, da so skladi spodnjega litavca
najdebelejši zlasti tam, kjer ni razvit govški peščenjak. Značilno je tudi
to, da spodnji litavec na teh mestih s svojo zelenkasto barvo ter pešče-
nim razvojem zelo sliči govškemu peščenjaku, zlasti pa apnenopeščenim
vložkom z algami, ki jih vedno najdemo v govškem peščenjaku. Na ta
način se pojasnjuje tudi vprašanje, zakaj leži spodnji litavec ponekod
neposredno na krovnem laporju.
Tako zvani zgornji litavski apnenec je močneje razvit v zagorski
kadunji zahodno od Kotredeščice. Med Hrastnikom in Laškim nastopa
le sporadično v majhni debelini, sicer ga nadomešča laški lapor. Horizont
litavca in laškega laporja se navzgor ponekod konča z laporjem, po-
nekod z apnencem. Vendar ta meja ni ostra; lapor in apnenec postopoma
prehajata v sarmatske kamenine. Laški lapor iz okolice Breznega kaže
s svojo favno na tako ozko zvezo s sarmatskimi skladi, da je tu serija
popolna in da ne obstoji zgornjemu litavcu ustrezna sedimentacijska
vrzel. Tudi na drugih mestih opazujemo postopen prehod litavskih ka-
menin v sarmatske. Na podlagi tega postavljamo laški lapor z zgornjim
litavcem v torton, pri čemer pa spodnja meja tega horizonta ni določena.
56
Sarmat
Najmlajši člen tukajšnje terciarne serije so sarmatski skladi, ki so
litološko zelo različno razviti.
Laškemu laporju sledi debelozrnat konglomerat, ponekod pa pešče-
njak z apnenim vezivom. Konglomerat je razvit predvsem med Dolom
in Sedražem v severnem krilu kadunje. Odkrit je v mnogih majhnih
kamnolomih in ga uporabljajo v gradbene svrhe. Ker je konglomerat
trdnejši in odpornejši kot obdajajoči ga lapor in glina, tvori navadno
značilne hrbte na terenu. Tudi na drugih mestih ga najdemo na bazi
sarmata, vendar v manjši debelini.
Konglomerat in peščenjak preideta v peščene in gruščnate gline,
v katerih so posamezne pole litotamnijskega apnenca. Nekatere plasti
peska so tako čiste, da jih uporabljajo kot gradbeni pesek. Često najdemo
v pesku nešteto hišic tipičnih sarmatskih ceriti j.
V	velikih peščenih jamah severoseverovzhodno od rova v Peklu so
odkriti sarmatski peski in prod, ki se menjavajo s trdnimi drobnozrna-
timi polarni peščenjaka kakor tudi s polarni sive ali rjave gline. V glini
je najti mnogo različno oblikovanih ostankov litotamnij. V nekaterih
skladih peska, ki položno padajo proti severu, dosežejo poedini bloki
0,5 m. Material peska in prodnikov je mnogovrsten; večji prodniki so
večinoma iz triadnih apnencev in dolomitov, manj je karbonskih pešče-
njakov in skrilavcev. Mnogo manj je med njimi keratofirskih prodnikov,
ki so v oligocenskih prodnatih talninskih glinah tako razširjeni- Vmes
opazujemo tudi drobce svetlosivih tufskih kamenin (spodnji miocen).
Nikjer pa ni najti prodnikov litavca, čeprav je ta v okolici zelo razširjen.
Na podlagi tega sklepamo, da je sedimentacija potekala neprekinjeno
od litavskega apnenca preko laškega laporja v sarmat brez vmesnih ero-
zijskih faz.
V	višjih nivojih pojema primes peska, gline postanejo čistejše, po-
nekod laporaste in temnosive. Med glino pogosto najdemo apnene pole,
ki sestoje izključno iz rahlo zlepljenih litotamnij. Gline vsebujejo mnogo
sarmatskih fosilov, med njimi
Cerithium pictum Bast.. — posebno pogosto,
Cerithium rubiginosum Eichw.,
Cerithiuvi nodosoplicatum Hörn.,
Murex sublavatus Bast.,
Neritina piota Fer.
Posebno bogate s fosili so golice ob cesti Marno—Dol—Brezno med
4. in 5. km. Drugo bogato nahajališče fosilov leži nasproti Marija gradca
v zaseki ceste od Laškega proti Rimskim Toplicam. Tu sem našel
Cerithium pictum Bast.,
Cerithium nodosoplicatum Hörn.,
Cerithium rubiginosum Eichw.,
Turritella cf. bicarinata Eichw.,
Cardium sp.
57
Nad sivimi glinami s ceritiji in turitelami nastopajo belkastorumeni
krhki laporji s številnimi ostanki školjk, ki spominjajo na Mactra sp.,
Tapes sp. itd. Kamenina je laškemu laporju zelo slična, ločimo jo po
tej tipični sarmatski favni.
J. Korošec je zbral v istih golicah poleg ceritij še nekatere fosile:
Mactra podolica Eichw., Cardium pl. sp., med tem C. cfr. obsoletum
Eichw., Natica cf. helicina Brocc., Neritina pietà Fer., Hydrobia cf. acuta
in druge vrste, Melania cf. escheri Brongt., Cyprina sp. (Trivia sp.).
Širok pas sarmata zavzema sredino kadunje. Povsod meji na laški
lapor oziroma litavec, razen na že omenjenem mestu med Peklom pri
Dolu in Hrastnikom v južnem krilu kadunje.
5. Kvartar
Prodnate plasti ob Savinji med Šmarjeto in Rimskimi Toplicami so
večinoma diluvialne starosti. Diluvialna terasa je tudi ravnina pri Sevcih.
Sličen prod nastopa na ustju doline, ki se razteza od k. 223 (ob cesti)
proti Kuretnemu.
Aluvialni grušč nahajamo posebno na pobočjih hribov iz anizičnega
dolomita. Velika melišča so pri vasi Brezno. Nadaljnje veliko melišče
sega od vzhoda na sarmatske plasti pri Dolu; v njem je najti mnogo
kosov psevdoziljskih skrilavcev in peščenjakov.
Najmlajša aluvialna tvorba je lehnjak nad Ogečami pri Rimskih
Toplicah v dolini ob vzhodnem pobočju Kopitnika. Lehnjak nastaja tudi
še danes ob izviru, ki je zajet za vodovod. Mnogo ga uporabljajo pri
gradnjah v Ogečah.
III
IZDANKI PRODUKTIVNIH PLASTI
IN DOSEDANJA SLEDILNA DELA
a) V severnem krilu
Ze v stratigrafskem delu je bilo omenjeno, da produktivni oligo-
censki skladi stopajo na površje samo ob severnem robu kadunje. Sedaj
bom opisal ta pas, počenši od zasipnega kopa v Hrastniku. Zapadneje
proti potoku Bobnu je pokrajina popolnoma pokrita s starimi odvali.
Razen tega so tamkajšnje produktivne plasti dobro znane iz jamskih
del hrastniškega obrata, tako da bi raziskava površine težko vodila do
kakih rezultatov.
Profil nad dnevnim kopom (danes samo pridobivanje zasipa) od
severa proti jugu je sledeč: nad triadnim talnim gorstvom leži tanka
plast litavskega apnenca, ki se kmalu izklini proti vzhodu, kakor tudi
proti zahodu. Na njem leže talninske gline, toda brez grušča, ki ga
navadno opazujemo v spodnjem delu talnine. Dalje proti vzhodu, kjer
leži talninska glina neposredno na dolomitu, vsebuje mnogo prodnikov
58
s premerom do 20 cm. V zaseku pri vitlu so v sivi talninski glini beli,
nekoliko peščeni vložki, ki imajo smer sever 70° zahod in vpadajo pod
kotom 40° proti severu.
Na južnem robu dnevnega kopa so stara jamska dela v že odko-
panem sloju premoga. Nato sledi krovninski lakustralni lapor tipa
Karolina v Trbovljah. Ti trdi laporji tvorijo podolžen greben z višinsko
točko k. 544. Med tem hrbtom in južno potekajočim pasom litavca je
dolina, ki spremlja litavec do Dolskega potoka. V tem delu je teren
zelo pokrit in zarasel. Le na južnem pobočju okrog 495 m visokega
grebena sem nad kamnitnimi sladkovodnimi laporji našel majhno golico
tankoplastovitih glin. Verjetno so v dolini razviti rahlejši laporji, o kate-
rih faciesu (lakustralni, brakični ali morski) nimam podatkov.
Vzhodno od tega profila se razmere spremene. Meja med triado in
oligocenom naglo krene proti jugu; litavec se izklini. V kamnolomu, kjer
pridobivajo dolomitni gramoz, je videti več drsnih ploskev z luskami, ki
imajo smer sever—jug in vpadajo 40—60° proti zahodu. Neposredno nad
psevdoziljskimi skrilavci nastopa krovninski lapor, ki se spušča proti
jugu oziroma jugozahodu; vpadni kot se spreminja od golice do golice
od 20 do 60°.
Približno 10 m jugovzhodno od sotočja obeh jarkov je videti na
levem bregu doline majhno golico keratofira v sredi med psevdoziljskimi
plastmi. Malo navzdol po dolini se začenja veliko ležišče keratofira, ki
sega v dolino Dolskega potoka in še preko nje. Na desni strani doline
nastopajo krovninski laporji, ki vpadajo položno proti jugozahodu.
40—50 m od sotočja proti jugovzhodu se nahaja star zapuščen raz-
iskovalni rov, s katerim so prodirali v smeri jug 20° zahod proti krovnini.
Na odvalu pred rovom je mnogo keratofirovih drobcev, čeprav na po-
vršini ob desnem bregu ni keratofirovih golic. Dalje od ustja sestavljajo
odval apneni krovninski laporji s številnimi jedri in odtisi sladkovodnih
školjk (Cyclas, Pisidium). Isti laporji so v golicah nad rovom. Ni pa na
odvalu sledov talne gline niti premoga. Po tem bi se dalo sklepati, da
je bil rov zastavljen v keratofiru, iz katerega je prešel neposredno v
krovninske laporje, ne da bi zadel na talne gline in premog.
Odsek med Dolom in Kristandolom
V psevdoziljskih skladih, ki tudi tu tvorijo podlago produktivnega
oligocena, nastopa nekaj keratofirovih leč. Na več mestih leže terciarne
plasti neposredno na keratofiru.
Iz priložene geološke karte je razviden obseg posameznih členov
plasti. Na zahodu pri Dolskem potoku ni videti na površini talninske
gline, krovni lapor leži neposredno na triadi.
Ta del so svoječasno preiskali z nekaj rovi. Skoraj povsod so zadeli
na majhne leče premoga. Najzahodnejši teh rovov — Dolski rov — je
bil zastavljen v Dolskem jarku v laškem laporju. Prečkal je litavski
apnenec in je prišel potem v oligocen. Podrobni izsledki tega rova mi
niso znani.
59
Ustje naslednjega preiskovalnega rova na k. 417 leži v produktivnih
plasteh blizu njihove meje s triado. Na odvalu najdemo trde krovne
laporje s pizidijami. Dva višja rova (na k. 431 in 455) sta odprla nad
talno glino sloj premoga. Še više (k. 485) leži preiskovalni rov, na kate-
rega odvalu najdemo samo triadne skrilavce in peščenjake. Rov naj bi
bil zastavljen v skrilavcih in potem izpeljan proti gornjeoligocenskim
plastem s premogovim slojem. Triadna kamenina, ki jo danes vidimo
na površini odvala, izvira verjetno iz prečnih rovov iz oligocena proti
severu. V tem delu so talninske plasti že precej debele in segajo pod
litavski apnenec.
Krajši sledilni rov proti vzhodu (k. 547) je prav tako zadel na pre-
mogov sloj; nad vhodom v rov vidimo manjše gruče litavca. Globlji
apneni deli krovnega laporja tvorijo tu terenski hrbet, ki sega skoraj
do sedla med k. 635 in 620. Južno od tega hrbta nastopajo samo mehki
laporji.
Od sedla do Kristandolskega potoka ne najdemo v oligocenskem
pasu nikakih golic. Na nekaterih mestih nastopajo verjetno gruščnate
gline. Sledilnega rova na NV 515 v terenu nisem mogel najti.
Ob Kristandolskem potoku se zoži pas produktivnega oligocena
verjetno zato, ker tu zopet nastopa pod njim litavec. Na odvalih sle-
dilnih rovov (k. 495 in 500) najdemo mnogo koščkov premoga. Na površini
zavzemajo skoraj ves oligocenski pas prodnate talninske plasti.
Na gornji strani sedla proti Breznemu v oligocenskem pasu ni golic.
Tudi sicer tako značilne apnene laporje tu redko vidimo. Na jugu
spremlja oligocenske plasti samo 30 m širok pas litavca. Na severu meji
oligocen na psevdoziljske skrilavce, keratofir in litavec. Na k. 450 m
naletimo na velik odval; rov je zarušen in zarastel. Okrog 70 m niže je
bil izpeljan rov proti zahodu. Na odvalu vidimo psevdoziljske skrilavce
in peščenjake, nekaj talne gline, krovni lapor ter litavski apnenec. Zeleni
peščenjak, ki nastopa v poedinih kosih, je verjetno govški.
Sredi psevdoziljskih skrilavcev, torej ločeno od glavnega oligocen-
skega pasu, sem našel v nekaterih golicah črno talno glino. Po profilu,
ki ga je sestavil direktor Wydra ali Kloc baje po izsledkih sta-
rega sledilnega rova, naj bi bili tudi zasledili 4 m debel sloj premoga.
Tudi v novejšem času so s prečnim rovom Jož6fa v jami severno od
psevdoziljskih skrilavcev zasledili debelo lečo premoga (leta 1941).
Vzhodno od potoka Breznica se oligocenske plasti nadaljujejo v
plazoviti pokrajini proti sedlu jugozahodno od Govc. Ves teren je tu
preoran s starimi sledilnimi deli. Na južnem robu imamo pod litavcem
govški peščenjak, kot kažejo golice ob gornjem kolovozu. Pri mlinu ob
potoku Breznica se začenja leča keratofira, ki se razteza proti vzhodu
na dolžino 50 m in širino 20—25 m. Neposredno ob keratofiru leže krovni
laporji z velikimi jedri in odtisi sladkovodnih školjk rodov Cyclas in
Pisidium. Vzhodneje, kjer se keratofir izklini, leže taki laporji na psevdo-
ziljskih skrilavcih.
Iz majhne doline severno od leče keratofira, ki se razteza v zahodno-
jugozahodni smeri proti potoku Breznici, sta bila izpeljana dva sledilna
rova proti jugu oziroma jugojugovzhodu. Zahodnejši, ki je oddaljen okrog
60
50 m od potoka Breznice, je zastavljen v talnini. Na odvalu je videti
samo sladkovodni lapor. Okrog 60 m vzhodneje leži drugi rov. Njegov
vhod je že v psevdoziljskih skrilavcih, ki jih tu delno nadomeščajo tufi.
Ostalo kamenino na odvalu tvori siva peščena in gruščnata talna glina
ter drobci premoga.
Više leži v smeri 75° rov Jožšfa (NV 464). Skoraj ves rov poteka
v psevdoziljskih skrilavcih, samo pri vhodu nastopa lakustralni krovni
lapor, sloj premoga in nekaj talnih glin. V bližnji okolici je ohranjenih
več gruč litavca, ki leže večinoma neposredno na skrilavcih.
S temi izdanki produktivne formacije pri vhodu v rov Jož6fa bi
lahko spravili v zvezo tiste golice sive talne gline, ki so znane na sever-
nem robu večje gruče litavca pod najzahodnejšimi govškimi hišami.
To talno glino loči od glavnega pasu produktivnih plasti širok pas
psevdoziljskih skrilavcev. Znana je bila očitno že Bittnerju in Tel-
le r j u. Zadnji je tu izločil ozek pas oligocena, ki sega mimo cerkve
v Govcah skoraj do Presečnika nad Hudo jamo. Na severu ga omejujejo
skrilavci, na jugu litavec oziroma dalje vzhodno keratofir. Danes so
ohranjene le omenjene golice talne gline na zahodnem koncu pasu. Ob
kolovozu, ki vodi iz Zgor. Rečice h kapelici, sledi vzhodno od jaška Liša
neposredno nad skrilavci keratofir. Ves teren okrog Govc so preiskali
z mnogimi poševnimi vrtinami, toda povsod so zadeli samo na psevdo-
ziljske sklade.
Vzhodno od Govc ni znanih v glavnem oligocenskem pasu nikakih
golic na površini. Produktivna formacija pa je tu vendar dokazana z
jamskimi deli. Tu so odkopna polja Jožefa, Liša, I., II. in III., Zahodno
polje kakor tudi polje Kuretno. Tik pod Sv. Katarino se na površini
oligocenski pas zoži ali na manjšo razdaljo celo prekine. Vzhodno pa je
zopet razvit v večji širini.
Ob kolovozu od Sv. Katarine proti Šmihelu in Laškemu vidimo nad
keratofirom trde krovne laporje s smerjo sever 75° vzhod in strmim
vpadom proti jugu. Dalje vzhodno opazujemo v istih krovnih laporjih
smer sever 75° zahod, vpad je ravno tako strm proti jugu. Pri stebru
XVI daljnovoda Fala—Laško—Trbovlje segajo laporji tudi na severno
pobočje in jih moremo zasledovati do okrog 30 m pod grebenom. V pla-
zovitem terenu južno od grebena nastopajo mehkejši krovni laporji, v
katerih je zračni jašek.
Dalje ob kolovozu je na južni strani videti mnogo odvalov s pre-
mogovim drobižem. Ob poti proti križu na sedlu nastopajo krovni laporji.
V njih so našli jedro školjke Cyrena cfr. semistriata Desh., po čemer ti
laporji zastopajo še lakustralni ali kvečjemu brakični nivo trboveljskih
krovnih laporjev.
Najbližja stara sledilna dela leže šele onstran sedla južno od Šmihela,
kjer sta se vrinili v oligocenske plasti dve grudi litavca. V dolini proti
stari pivovarni in postaji najdemo zapuščen star rov, ki je pri vhodu
imel približno smer sever 40° zahod. Na odvalu vidimo mnogo premo-
govega drobiža, litavec in keratofir. V bližnji okolici rova nastopa ob
cesti v več golicah siv glinast krovni lapor. Nekoliko severne j e od cest-
nega ovinka je opuščen kamnolom v grudastem litavcu.
61
Najniže ležečo golico produktivne formacije tvorijo zelenkastosivi
glinasti krovni laporji s školjkovitim prelomom, ki so dobro odkriti v
potočni strugi.
b) V južnem krilu
Produktivna formacija ni bila tu nikjer na površini ugotovljena z
zadostno gotovostjo. Pač pa so s sledilnimi rovi na dveh mestih zadeli
na kamenine, o katerih so domnevali, da predstavljajo gornjeoligocenske
plasti.
Na strmem pobočju nad naseljem Jesenova ravan najdemo pri hiši
Dobravec (vulgo Košica), Sv. Štefan št. 33, na 450 m NV starejši sledilni
rov. Na odvalu vidimo sivo glino in mnogo kosov premoga. Ustje rova
Ježi blizu meje litavskega apnenca.
S številko 125 sem vnesel v karto tista mesta, kjer je verjetno bil
v laškem laporju vhod v rov, ki je nato prečkal litavski apnenec. Po
razmerah, ki so prikazane na Tellerjevi geološki karti, je bilo tu
najprimernejše mesto za raziskovanje južnega krila. Pri detajlnem geo-
loškem kartiranju pa se je izkazalo, da litavski apnenec tvori tu samo
ozek jezik na pobočju in ne sega daleč zahodno od rova in se obrne
potem ob triadnem dolomitu navzdol v Cretsko dolino. Tudi če bi bil
rezultat sledilnih del pri Dobravcu pozitiven, bi imel pomen samo za
zelo ozko omejen teren tega litavčevega jezika. Vprašanje, ali so razvite
oligocenske plasti pod velikim pokrovom litavskega apnenca, ki se raz-
teza zahodno od tod do Kovka, bi ostalo kljub temu nerešeno.
V letih 1938—1940 so raziskovali južno krilo kadunje z že omenjenim
rovom v Peklu pri Dolu. Ustje rova leži v litavcu, tik ob njegovi meji
z laškim laporjem (malo zahodneje se laški lapor izklini, sarmatske plasti
meje potem neposredno na litavec). Smer rova je jug 35° zahod; profil
od severa proti jugu je po podatkih hrastniške jamomernice sledeč:
a)	— 185,2 m — litavec
b)	—• 38,1 m — kompakten dolomit
c)	— 0,4 m — bela glina
č) — 3,7 m — črna glina
d)	—• 38,8 m —■ zdrobljen dolomit
e)	— 0,2 m — bela glina
f)	— 188,3 m — psevdoziljski skrilavec in peščenjak
g)	—■ 0,8 m — dolomitni grušč
h)	— 0,06 m — zelenkastosiva glina
i)	— 0,15 m — premogovna substanca
j) — 0,4 m — glinasti lapor
k) — 45,6 m — zdrobljen litavec
1) — 15,0 m — brečast litavec
m) —• 26,0 m — govški peščenjak
n) — 3,0 m — litavski konglomerat
o) — 430,7 m — siv glinast lapor
p) — 0,0 m — ustavljeno v govškem peščenjaku
62
Ob ustju rova nastopa grudast litavec, sledi mu dolomit; mejna
ploskev ima smer sever 75° zahod in vpada proti severu 50°. Litavec je
tudi na svoji spodnji meji razvit kot čisti litotamnijski apnenec brez
običajnih bazalnih konglomeratov. Meja je najverjetneje nastala tek-
tonsko, premiki ob tej ploskvi pa so morali biti majhni, ker sta obe mejni
kamenini ostali precej kompaktni. Če je plastovitost litavca vzporedna
s to ploskvijo, kar vsaj približno ustreza, znaša stratigrafska debelina
litavca na tem mestu 110—120 m.
Sredi dolomitne cone so z rovom zadeli na porušitev, ki je naznačena
z milonitno kamenino c in č. Ploskev preriva ima smer sever 20° zahod
in vpada pod kotom 60° proti vzhodu. Sledi zdrobljen dolomit. Za tek-
tonsko kamenino imam nadalje plast e — »bela glina«, ki sestoji iz dolo-
mitne moke. Za mejo, ki poteka vzhod—zahod in vpada pod kotom 45°
proti severu, sledi debela serija črnih glinastih skrilavcev in peščenjakov.
Po petrografskem značaju sem jih uvrstil v psevdoziljske sklade. Vse-
kakor naj omenim, da tu v rovu niso zadeli na črne ploščaste apnence,
ki so tako razširjeni v psevdoziljskih skladih severnega roba kadunje.
Redkeje je videti bele žile in leče zdrobljenega kremena. Tu in tam je
bilo opaziti vložke temnega rogovca lečaste oblike. Naklon skrilavca je
zelo različen. V njem je videti mnogo porušitev, gub in prerivov. V glav-
nem prevladuje v severnovzhodnem delu te cone severni vpad, v južno-
zahodnem pa južni. Obe tu najdeni triadni kamenini segata tudi na
površino in sem ju opisal že v stratigrafskem delu referata.
Južna meja skrilavca vpada 50° proti jugu, nakar sledi nepravilna
»plast« dolomitne in apnenčeve moke (g), ki nedvomno predstavlja ob
prerivu nastali tektonit.
Naslednji trije členi profila (h- i, j) so močno porušeni. Plast (i)
vsebuje poleg sive gline še sledove premoga. Možno je, da je to tako
imenovana »črna talnina«. Nad njo vidimo ostanke svetlejše gline (h).
Zelenkastosiv glinast lapor (j) spominja bolj na oligocenski krovni lapor
kot na sivico. Ker niso bili v teh laporjih najdeni fosili, je njihova
uvrstitev negotova.
S svojimi gladkimi, skoraj vertikalnimi ploskvami preriva s smerjo
sever 30° zahod (vpad 85—90° proti severovzhodu) meji ta lapor na čisti
litotamnijski apnenec brez prodnikov. Šele dalje južno sledi konglomerat.
Prehod med obema se tu ne izvrši polagoma kot običajno; mejo tvori
vertikalen preriv s smerjo sever 15° zahod. Iz konglomerata pritekajo
velike količine vode. Konglomerat prehaja v govške peščenjake, ki leže
konkordantno pod njim. Smer plasti je vzhod—zahod, vpad pa ca. 10°
proti severu. Naslednja v profilu posebej izločena plast (n) — litavski
konglomerat — spada prav tako v stopnjo govškega peščenjaka. Apnen-
čeve pole nastopajo tudi na drugih mestih v govškem peščenjaku, često
celo v globljih delih te stopnje.
Pod konglomeratom sledi (točne meje nisem mogel določiti zaradi
velikega dotoka vode; v načrtu v hrastniški jamomernici je vrisana s
S 60° Z
) tu sivkastozelen lapor s školjkastim prelomom. Po bogati
o V 40
63
morski favni, posebno po značilni školjki Pecten duodecimlamellatus,
z gotovostjo določimo to kamenino kot ekvivalent sivice. To potrjuje tudi
lega laporja pod govškim peščenjakom. Ta lapor je bil v rovu odkrit
v dolžini 430 m. Potem je prišel iz stropa v profil proge zelen peščenjak.
Skladi peščenjaka vpadajo pod kotom 10° proti jugu. Govški peščenjak
očividno tvori položno antiklinalo; ta leži v smernem podaljšku malega
litavčevega otoka med laškimi laporji pri Sv. Štefanu (Turje).
Iz rova so izvršili še dve navpični vrtini. Obe sta bili zastavljeni
v morskih laporjih.
Profil prve vrtine, oddaljene od vhoda 765 m:
ax — 11,0 m glinast lapor
bx — 22,8 m konglomerat z apnenčevimi polarni
cx — 9,7 m zdrobljen dolomit
čx —■ 13,8 m peščenjak in apnenec
di — 19,7 m dolomit
77,0 m
Druga vrtina, ki je bila zastavljena tik pod govškim peščenjakom,
okrog 975 m od vhoda, je odkrila:
a2 — 2,3 m glinast lapor
b2 — 30,1 m konglomerat in peščenjak
c2 — 1,4 m apnenec
č2 — 6,2 m lapor
d2 — 4,2 m dolomit
44,2 m
Plasti ab1; čx iz prve vrtine in a2, b2, c2 iz druge vrtine so brez
dvoma še spodnjemiocenske tvorbe iz horizonta sivice in govških pešče-
njakov. Sivega kamnitega laporja, na katerega so zadeli v drugi vrtini
med miocenskimi plastmi in triadnim talnim gorstvom, doslej nisem
mogel z gotovostjo stratigrafsko uvrstiti. Po petrografskem videzu najbolj
ustreza kamnitim krovnim laporjem gornjega oligocena. Na izvrtanem
jedru je bilo nekaj prerezov fosilov, ki jih pa nisem mogel določiti.
V obeh vrtinah so dobili na triadni meji močan dotok vode. Ne-
pojasnjen je ostal položaj dolomitne breče (cx) med terciarnimi plastmi
v prvi vrtini.
Litavski apnenec, dolomit in psevdoziljske plasti je bilo v rovu
pričakovati, ker so te kamenine znane tudi na površini nad rovom.
Popolnoma nepričakovano pa so s tem rovom odkrili močno serijo I.
mediteranske stopnje — sivico in govški peščenjak —, ki ju na površini
ni. Na južni meji litavca z dolomitom sicer najdemo na nekaterih mestih
peščene gline; vendar nastopajo te kamenine komaj v sledovih, tako
da sem jih samo na enem mestu posebej označil na karti. Vse to je dokaz
za daljnosežno transgresijo litavčevih tvorb, ki jo je treba upoštevati
pri vseh sledilnih delih v kadunji, prav posebno pa pri raziskavanju
južnega krila.
64
Po razmerah v južnozahodnem delu rova znaša debelina litavca (nad
govškim peščenjakom) 120—180 m, torej pomembno več kot na severnem
krilu istega profila. Za nadaljnja raziskovanja v kadunji je važen izsledek
rova in vrtin, da tudi tu spodnjemiocenske plasti leže neposredno na
triadi. Nastopanje oligocenskih tvorb v rovu je premalo gotovo, da bi
mogli sklepati na njihovo razmerje s spodnjemiocenskimi sedimenti.
Razen tega je tudi meja med obojnimi tektonske narave.
Skladi v rovu imajo smer vzhod—zahod. Večino plasti omejujejo
prerivi. Nekateri prerivi potekajo v smeri plasti (V—Z), na meji psevdo-
ziljskih skladov z litavcem in na meji govškega peščenjaka z morskimi
laporji. Ostali potekajo prečno na smer plasti, t. j. sever 15—30° zahod. Oba
sistema prerivov sta karakteristična za tektoniko raziskanega ozemlja.
c) Vrtanje
Izsledke rova v Peklu dopolnjuje
vrtina Dol 3.
Iz dnevnika vrtanja naj vzamem naslednje podatke o tej vrtini:
Mesto vrtanja: pare. 49 k. o. Sv. Štefan, lastnik J. Draksler.
Cas vrtanja: 27. aprila 1909 do 3. aprila 1914, NV 325,7 m.
Dosežena globina: 553,1 m.
Vrtina je zastavljena v sarmatskih plasteh; profil je v izvlečku iz
dnevnika vrtanja sledeč:
—	6,0 m ilovica in grušč
—	48,6 m morski lapor z zelenkastim peskom
—	56,3 m zelo trd peščenjak
—	76,6 m laški lapor
—	79,7 m trd peščenjak in lapor
—	157,6 m laški lapor
—	167,0 m trd, svetlosiv litavec
—	201,7 m svetlosiv krovni lapor
—	239,7 m trd, temnejši lapor, bituminozen
—	242,5 m krovni lapor kot lepilo prodnikov »školjkovitega apnenca«
s pripombo »konglomeratskega videza«
—	245,5 m temni apnenci z rumenimi vložki kalcita	*
—	260,4 m zelo trd, siv krovni lapor, bituminozen
—	359,2 m trd, temen krovni lapor, bituminozen
—	362,1 m isto, lapor kot lepilo v konglomeratu litavca
—	371,5 m krovni lapor
—	382,4 m krovni lapor s konglomeratom
—	413,3 m krovni lapor
—	553,1 m litavec
Zaradi premajhne zmogljivosti vrtalne garniture je bilo vrtanje
ustavljeno.
Geologija — Razprave in poročila — 5	65
Stratigrafsko se prevrtane plasti razdele takole:
—	6,0 m aluvij
—■ 167,0 m sarmat
—	413,3 m laški lapor
—	553,1 m litavec
Od sredine kadunje je vrtina oddaljena 200—300 m. Če to upošte-
vamo, znaša stratigrafska debelina laškega laporja okrog 200 m. V po-
daljšku prej opisanega profila rova v Peklu zavzemajo laški laporji na
površini komaj ozek pas; v vrtini samo nekoliko severneje pa je laški
lapor v tej pomembni debelini. Te razmere so odvisne od vzdolžne
porušitve v južnem krilu kadunje.
Vrtina Dol 2
Iz leta 1873; profil ni ohranjen.
Vrtina Dol 1
Mesto vrtanja: okrog 400 m SSZ od dolske cerkve, v dolini Dolskega
potoka. Pare. 444 k. o. Dol, lastnik Kotar.
Čas vrtanja: 1. junija 1897 do 8. oktobra 1902.
—• 11,62 m ilovica s prodniki
—	121,01 m trd lapor
—	255,77 m zelo trd, temen krovni lapor
Vrtina je bila zastavljena v zgornjih horizontih laškega laporja v
severnem krilu kadunje. V dnevniku vrtanja ni naveden litavec, ki ga
je pa lahko spoznati tudi v probah udarnega vrtanja. Verjetno je vrtina
ostala še v laških laporjih z vložki litavskega apnenca.
Tri nadaljnje vrtine so bile izvršene v bližnji okolici vasi Brnice,
ki leži zahodno od Dola.
Vrtina Brnica 1
Mesto vrtanja: pare. 995, k. o. Dol, lastnik A. Igričnik.
Čas vrtanja: 24. novembra 1905 do 8. oktobra 1910.
NV: 270,0 m.
Skupna globina 177,9 m.
—	5,0 m ilovica
—	8,6 m zelena glina
—■	26,4 m zelo trden zelen peščenjak
—•	27,4 m svetlosive gline in premogasti peščenjaki
—	52,0 m svetlosive gline in peščenjaki s sledovi premoga
—•	136,6 m izmenoma sive gline in peski
—• 151,3 m temna glina z maloštevilnimi vključki peska
—• 177,9 m temna glina, izmenoma trda in mehka
Vrtina se je ponesrečila. Zastavljena je bila v laških laporjih sever-
nega krila blizu meje s sarmatom. Podobne kamenine, kot so navedene
v tem profilu, najdemo v bližnji okolici vrtine v horizontu laškega laporja.
Možno je, da višje plasti v tem profilu pripadajo še sarmatu.
66
Vrtina Brnica 2
Mesto vrtanja: nasproti kapelice pri Igričniku.
Čas vrtanja: 4. januarja 1912 do 13. maja 1912.
NV: 273,5 m.
—	3,0 m grušč
—	6,2 m glina s peskom
—	89,5 m trdi peščenjaki in gline
—	147,2 m izmenoma mehek in trd lapor
—	148,7 m litavec
—	- 152,6 m mehek lapor
—	153,8 m litavec
—	227,5 m izmenoma lapor, peščenjak in apnenec
Vrtina je ostala v laškem laporju z vložki litotamnijskega apnenca.
Vrtina Brnica 3
Mesto vrtanja: okrog 100 m nad cesto v vasi Brnica na Holeše-
k o v i parceli.
Čas vrtanja: 31. julija 1912 do 3. maja 1913.
NV: 304,5 m.
Profil kaže sledeče debeline posameznih plasti:
—	11,05 m humus in grušč
—	144,45 m laški lapor
—	63,00 m litavski apnenec
—	108,50 m krovni lapor
—	10,58 m premog
—	10,57 m krovni lapor s sledovi premoga
—	7,20 m premog
—	5,53 m talnina
Vrtina je bila verjetno zastavljena v spodnjih delih laškega laporja.
Resnične stratigrafske debeline so zaradi strme lege plasti za 30—40 °/o
manjše od navedenih navpičnih globin posameznih členov iz vrtine.
Naj opozorim na to, da v tem profilu nista razvita sivica in govški
peščenjak.
Tudi v prostoslednem ozemlju revirja Huda jama so bile izvršene
raziskave z rovi in vrtinami.
Za presojo, ali segajo produktivne plasti âevernega krila kadunje do
sredine kadunje, bi bili posebno dragoceni podatki vrtine D severno
od gostilne Kozole v Breznem. O tej vrtini pa nisem mogel dobiti razen
skupne globine 235 m nikakih podatkov.
V letih 1893—1894 je bila južno od Sv. Jedrti na koti 412 m za-
stavljena v spodnjih sarmatskih plasteh
vrtina I,
ki je v vsej svoji globini (117,2 m) odkrila samo skrilave gline s poedi-
dinimi vložki apnenega in kremenovega peščenjaka. Vse prevrtane plasti
pripadajo sarmatu.
67
Vrtina F — Sevce
NV: 248,6 m; dosežena globina 185,12 m. Vrtina je bila zastavljena
v laškem laporju (?) in je dala naslednji profil:
—	11,0 m humus in grušč
—■ 18,34 m laški lapor
—■ 11,08 m litotamnijski apnenec
—	92,78 m laški lapor
—	0,55 m sled premoga
—	36,08 m laški lapor
—	15,29 m peščenjak
Vrtina je potekala v glavnem laškem laporju in je odkrila njegovo
znano, močno laporasto serijo s poedinimi vložki litotamnijskega apnenca.
Vrtina Brnica 4
Nadmorska višina: 293,90 m.
Začetek vrtanja: 7. marca 1950.
Konec vrtanja:	11. oktobra 1950.
0,00—117,52 m = 117,52 m sivkast, peščen lapor
117,52—122,02 m =	4,50 m peščen lapor (manj peska)
122,02—130,72 m	8,70 m lapornat apnenec s kalcitnimi žilicami
130,72—133,50 m =	2,78 m lapornat apnenec
133,50—147,00 m =	13,50 m izmenoma peščen in glinast lapor
147,00—155,60 m =	8,60 m debelozrnat apnenec z zrnci kremena
155,60—167,46 m =	11,86 m glinast in peščen lapor
167,46—173,14 m =	5,68 m peščen in glinast lapor z zrnci kremena
173,14—178,00 m =	4,86 m siv, debelozrnat apnenec z algami
178,00—179,39 m ==	1,39 m glinast lapor
179,39—181,00 m =	1,61 m glinast lapor z vložki peščenjaka
181,00—186,67 m =	5,67 m 1. mehek, peščen lapor
2.	siv, trd peščenjak z zrnci kremena
3.	siv, debelozrnat peščenjak z zrnci kremena
186,67—187,42 m =	0,75 m siv, trd peščenjak z zrnci kremena
187,42—190,00 m =	2,58 m drobnozrnat peščenjak z zrnci kremena
190,00—192,00 m ±=	2,00 m mehek peščenjak z žilicami premoga
192,00—195,00 m =	3,00 m peščenoglinast lapor
195,00—201,00 m =	6,00 m siv, trd peščenjak
201,00—221,86 m =	20,86 m glinast lapor
221,86—223,36 m =	1,50 m sivkastozelen apnenec s kalcitnimi žilicami
223.36—226,17	m =	2,81 m peščenoglinast lapor
226,17—229,37 m =	3,20 m sivozelen, debelozrnat apnenec z algami
229.37—230,07	m —	0,70 m zelenkast, zrnat apnenec z algami
230,07—232,75 m =	2,68 m zelenkast apnenec z algami
232,75—233,00 m —	0,25 m zelenkastosiv apnenec
233,00—242,70 m =	9,70 m zelenkast apnenec z algami
242,70—245,80 m z=	3,10 m zelenkast apnenec z algami in odlomki školjk
245,80—248,69 m =	2,89 m temnosiv, zrnat apnenec, manj alg
248,69—251,17 m =	2,48 m zelenkast apnenec
68
251.17—253,46	m	2,29 m zelenkast apnenec z algami, vmes pole do
15 mm čistega temnega apnenca
253.46—256,64	m =	3,18 m zelenkast, zrnat apnenec z algami in odlomki
polžev
256,64—262,52 m =	5,88 m zelenkastosiv, zrnat apnenec
262,52—264,42 m =	1,90 m zelenkast, zrnat apnenec
264,42—269,00 m =	4,58 m zelenkastosiv apnenec z zrnci kremena
269,00—270,63 m =	1,63 m zelenkast, debelozrnat apnenec
270,63—273,97 m =	3,34 m zelenkastosiv apnenec z algami in odlomki
školjk
273.97—279,29	m =	5,32 m temnozelen apnenec
279,29—281,77 m =	2,48 m temnosiv apnenec z drobci kremena
281.77—284,40	m =	2,63 m temnozelen apnenec z algami
284,40—287,93 m r=	3,53 m zelenkast, zrnat apnenec
287,93—295,18 m =	7,25 m zelenkast apnenec z zrnci kremena
295.18—302,35	m =	7,17 m zelenkastosiv, debelozrnat apnenec
302,35—304,15 m =	1,80 m zelenkastosiv, svetlejši, zrnat apnenec
304.15—305,87	m r=	1,72 m zelenkastosiv, temnejši, zrnat apnenec
305,87—312,13 m	6,26 m zelenkastosiv, svetlejši, zrnat apnenec
312,13—329,16 m =	17,03 m zelenkastosiv, debelozrnat apnenec
329.16—333,00	m =	3,84 m zelenkastosiv, debelozrnat apnenec
333,00—342,13 m =	9,13 m zelenkastosiv, temen, drobnozrnat apnenec
342,13—350,47 m =	8,34 m zelenkastosiv, svetlejši, drobnozrnat apnenec
350.47—415,06	m =	64,59 m zelenkastosiv apnenec
415,06—417,15 m =	2,09 m temnosiv apnenec
417,15—421,61 m =	4,46 m temnosiv apnenec z drobci kremena
421,61—423,31 m =	1,70 m zelenkastosiv apnenec z odlomki školjk
423.31—428,11	m =	4,80 m zelenkastosiv apnenec z algami
428,11—431,11 m =	3,00 m zelenkastosiv, zrnat apnenec
431,11—434,86 m =	3,75 m zelenkast, zrnat apnenec
434,86—442,57 m =r	7,71 m zelenkast, svetlejši apnenec
442,57—450,32 m =	7,75 m temnosiv apnenec
450.32—475,44	m =	25,12 m temnosiv, debelozrnat apnenec
475,44—478,98 m =	3,54 m apnenec z drobci rogovca
478.98—483,61	m =	4,63 m sivkast apnenec z algami
483,61—487,00 m =	3,39 m zelenkast, drobljiv apnenec z algami
487,00—535,00 m =	48,00 m temnosiv apnenec z algami
535,00—542,23 m =	7,23 m zrnat apnenec
542,23—547,78 m =	5,55 m zelenkastosiv apnenec z drobci rogovca
547.78—567,66	m ==	19,88 m zelenkastosiv apnenec z algami
567,66—587,71 m =	20,05 m zelenkast, svetlejši apnenec z algami
587,71—600,00 m =	12,29 m sivkast apnenec
600,00—630,00 m =	30,00 m bazalna breča
630,00—635,81 m =	5,81 m svetli dolomit
Stratigrafski profil vrtine je sledeč: 0,00—226,17 m laški lapor,
226.17—630	m litavski apnenec z bazalno brečo, 630,00—635,81 m srednje-
triadni dolomit. Pri povprečnem vpadu skladov 60° je prava debelina
69
laškega laporja 113 m, litavskega apnenca z bazalno brečo pa 202 m.
Miocenski skladi leže neposredno na triadni podlagi. V gornjem delu
profila prevladuje laški lapor, v katerem nahajamo le en pomembnejši
vložek litavskega apnenca ter posamezne vložke peščenjaka. V spodnjem
delu pa prevladuje litavski apnenec, ki je zaradi peščenih primesi zelen-
kast. Ker vsebuje apnenec v nekaterih delih profila drobce rogovcev,
postane brečast.
Primerjajmo profil te vrtine s profilom vrtine Brnica 3, ki leži 500 m
proti vzhodu:
Brnica 3	Brnica 4
Debelini laškega laporja se v obeh vrtinah precej ujemata. Poleg
tega, da v vrtini Brnica 4 ni soteških skladov, je značilna velika razlika
v debelini litavskega apnenca. Miocenske in soteške plasti vrtine Brnica 3
skupno ne dosežejo debeline miocena v vrtini Brnica 4.
Tudi na drugih mestih laškega zaliva opazujemo, da je debelina
miocenskih skladov manjša, če so pod njimi razviti soteški skladi.
Vrtina S e draž
Nadmorska višina: 386,60 m.
Začetek vrtanja: 30. marca 1950.
Konec vrtanja: 5. aprila 1951.
0,00—• 13,00 m — 13,00 m humus, ilovica, peski
13,00— 13,55 m = 0,55 m kremenov peščenjak
13,55— 19,00 m = 5,45 m sivi, drobnozrnati in rumeni, debelozrnati peski
19,00— 21,64 m = 2,64 m kremenov peščenjak z apnenim vezivom
21,64— 21,74 m = 0,10 m siv peščenjak, deloma kremenova zrnca
21,74— 24,60 m = 2,86 m peski in giine
24,60— 25,10 m = 0,50 m siv peščenjak, deloma kremenova zrnca s sljudo
25,10— 27,78 m = 2,68 m glinast lapor
27,78— 28,02 m = 0,24 m siv peščenjak z mnogo sljude in ostanki listja
28,02— 34,15 m = 6,13 m siv lapor
34,15— 35,07 m = 0,92 m siv peščenjak, deloma kremenova zrnca s sljudo
35,07— 36,70 m = 1,63 m siv glinast lapor
70
36,70—■ 37,60 m = 0,90 m siv, drobnozrnat peščenjak, deloma kremeno-
va zrnca s sljudo
37,60— 45,00 m = 7,40 m peščen lapor
45,00—• 45,50 m = 0,50 m drobnozrnat peščenjak, deloma kremenova
zrnca s sljudo
45,50— 49,45 m = 3,95 m peščen lapor
49,45— 52,50 m = 3,05 m siv peščenjak, deloma kremenova zrnca s sljudo
52,50— 54,66 m = 2,16 m lapor
54,66— 61,00 m = 6,34 m siv, debelozrnat peščenjak, pretežno kreme-
nova zrnca
61,00— 61,21 m = 0,21 m glinast lapor
61,21— 64,20 m = 2,99 m siv, debelozrnat kremenov peščenjak
64,20— 65,40 m = 1,20 m peščenoglinast lapor
65,40—• 66,95 m = 1,55 m siv, drobnozrnat peščenjak
66,95— 76,50 m rr 9,55 m drobnozrnat, rahlo zlepljen peščenjak
76,50— 81,35 m = 4,85 m peščena glina z rastlinskimi ostanki
81,35— 82,35 m = 1,00 m siv, drobnozrnat kremenov peščenjak s sljudo
82,35— 85,40 m = 3,05 m peščena glina
85,40— 85,70 m 0,30 m siv kremenov peščenjak s sljudo
85,70— 86,82 m = 1,12 m gline in peski
86,82—• 86,95 m = 0,13 m siv peščenjak
86,95— 90,75 m = 3,80 m glinast lapor
90,75— 93,75 m = 3,00 m siv, drobnozrnat peščenjak
93,75— 95,44 m = 1,69 m pesek, lapor, glina
95,44— 98,62 m = 3,18 m siv lapor
98,62—102,04 m = 3,42 m siv, trd peščenjak, apneno vezivo
102,04—106,27 m n 4,23 m siv, debelozrnat peščenjak, apneno vezivo
106,27—111,58 m = 5,31 m siv lapor
111.58—120,49	m = 8,91 m siv, debelozrnat peščenjak, apneno vezivo
120,49—131,59 m = 11,10 m siv lapor
131.59—207,70	m = 76,11 m siv lapor z mnogoštevilnimi odlomki školjk
in polžev
207,70—209,39 m = 1,69 m siv, drobnozrnat peščenjak
209.39—216,40	m = 7,01 m siv lapor z mnogoštevilnimi odlomki školjk
in polžev
216.40—243,00	m = 26,60 m siv lapor
243,00—243,20 m = 0,20 m siv, drobnozrnat peščenjak brez reakcije
na HCl
243,20—249,10 m = 5,90 m siv, drobnozrnat peščenjak s številnimi ostan-
ki polžev in školjk
249,10—256,30 m = 7,20 m konglomerat z vložki laporja, s številnimi
ostanki školjk in polžev
256,30—285,00 m = 28,70 m siv lapor
285,00—298,40 m = 13,40 m siv peščen lapor z mnogo sljude
298,40—300,37 m = 1,97 m siv, svetlejši peščen lapor z mnogo sljude
300,37—303,74 m = 3,37 m siv lapor z belimi kalcitnimi žilicami
303,74—306,62 m = 2,88 m siv lapor z belimi kalcitnimi žilicami
306,62—325,75 m = 19,13 m siv lapor
71
325,75—327,25 m = 1,50 m siv lapor s tanko belo žilico kalcita
327,25—345,24 m = 17,99 m siv lapor
345,24—375,70 m = 30,46 m siv lapor z malo sljude
375,70—425,57 m = 49,87 m siv lapor s tankimi polarni belega apnenega
peščenjaka
425,57—431,77 m = 6,20 m siv lapor s fosilnimi ostanki
431,77—438,50 m = 6,73 m siv lapor s precej sljude
438,50—439,50 m = 1,00 m sivkastozelen apnenec s fosilnimi ostanki
439,50—445,49 m = 5,99 m siv lapor, v spodnjem delu s fosilnimi ostanki
445.49—446,29	m = 0,80 m siv lapor
446,29—446,86 m — 0,57 m temnosiva lapornata glina
446,86—452,39 m = 5,53 m siv lapor
452,39—453,14 m — 0,75 m siv lapor, v spodnjem delu fosilni ostanki
453.14—454,09	m = 0,95 m siv glinast lapor
454.09—454,29	m = 0,20 m siv lapor s fosilnimi ostanki
454,29—464,99 m = 10,70 m siv lapor
464,99—466,70 m = 1,71 m temnosiv lapor
466,70—470,35 m = 3,65 m temnosiv lapor s fosilnimi ostanki
470,35—491,00 m = 20,65 m siv lapor
491,00—491,50 m = 0,50 m siv lapor s tankimi polarni belega apnenega
peščenjaka
491.50—491,70	m = 0,20 m zelenkast peščen apnenec z ostanki litotamnij,
foraminifer in koral
491,70—506,10 m = 14,40 m siv lapor z belimi kalcitnimi žilicami
506.10—511,20	m = 5,10 m siv apnen lapor
511,20—513,00 m = 1,80 m temnosiv apnen lapor
513,00—513,90 m = 0,90 m temnosiv apnen lapor z vložki apnenih alg
513,90—521,00 m = 7,10 m siv lapor s kalcitno žilo
521,00—524,45 m = 3,45 m peščen apnenec s kalcitno žilo
524,45—530,80 m = 6,35 m temnosiv lapor, precej apnen
530,80—534,05 m = 3,25 m nekoliko svetlejši apnen lapor s sljudo
534,05—551,10 m = 17,05 m temnosiv apnen lapor
551,10—556,50 m = 5,40 m siv lapor s kalcitnimi žilicami
556,50—573,05 m = 16,55 m siv lapor z vložki apnenca
573,05—576,20 m =z 3,15 m temnosiv lapor
576,20—576,70 m = 0,50 m svetlosiv apnen lapor s kalcitno žilo
576,70—579,50 m = 2,80 m apnenec s kalcitno žilo
579,50—588,90 m =r 9,40 m siv lapor z apnenimi algami
588,90—589,60 m = 0,70 m lapor, prehod od sivega z zelenkastimi vključ-
ki k svetlosivemu apnencu
589,60—591,10 m = 1,50 m svetlosiv apnenec
591,10—593,00 m = 1,90 m svetlosiv apnenec z razpoko, ob kateri je
tanka svetlozelena milonitska pola
593,00—594,20 m = 1,20 m siv, zdrobljen apnenec
594,20—604,15 m = 9,95 m svetlosiv apnenec
604.15—605,80	m = 1,65 m svetlosiv dolomit zrnate strukture in nekoliko
piritiziran
72
605,80—608,40 m = 2,60 m apnen pesek, vmes svetlosivi debelejši dolo-
mitni prodniki
608,40—614,40 m = 6,00 m apnen pesek, vmes večji nezaobljeni dolomit-
ni in laporasti odlomki
614,40—618,50 m = 4,10 m svetlosiv, drobnozrnat apnen pesek
618,50—619,50 m == 1,00 m svetlosiv dolomit, po razpokah nekoliko rea-
gira s HCl
619,50—627,90 m = 8,40 m svetlosivi dolomitni prodniki, 2 r = 2 cm, v
spodnjem delu svetlosiv dolomit
627,90—657,40 m _ 29,50 m dolomit
Stratigrafski profil vrtine je sledeč: 0,00—256,30 m sarmat, 256,30 do
589,60 m laški lapor z vložki litavskega apnenca, 589,60—657,40 m srednje-
triadni apnenec in dolomit. Pri povprečnem vpadu 30—40° je prava
debelina sarmata 181—222 m, laškega laporja z vložki litavskega apnenca
235—288 m. Skupna debelina miocenskih skladov je torej 416—510 m.
V horizontu laškega laporja in litavskega apnenca odločno prevladuje
laški lapor, ki vsebuje v raznih globinah le štiri tanjše vložke litavskega
apnenca, katerih skupna debelina ne doseže niti 10 m. Vrtina je bila
zastavljena z namenom, da se ugotovi, ali segajo produktivni oligocenski
skladi severnega krila v sredino kadunje. Profil vrtine kaže, da leže tudi
tu miocenski skladi neposredno na triadi.
Vrtina Trnovo
ф
Nadmorska višina: 370 m.
Začetek vrtanja: 21. novembra 1950.
Konec vrtanja: 12. decembra 1951.
0,00—■ 41,00 m = 41,00 m rahlo zlepljeni peski z apnenim vezivom
41,00— 73,00 m = 32,00 m siv peščenjak, rahlo zlepljen z apnenim ve-
zivom
73,00— 91,00 m = 18,00 m siv peščenjak, apneno vezivo
91,00—119,00 m = 28,00 m svetlosiv, trd kremenov peščenjak, vezivo
apneno
119,00—137,50 m = 18,50 m siv kremenov peščenjak, vezivo apneno
137,50—140,00 m = 2,50 m svetlosiv, trd kremenov peščenjak, vezivo
apneno
140,00—151,00 m = 11,00 m sivkast, mehkejši kremenov peščenjak, vezivo
apneno
151,00—176,00 m = 25,00 m siv glinast lapor
176,00—258,00 m = 82,00 m siv lapor
258,00—261,00 m = 3,00 m temnosiv apnenec z algami
261,00—262,00 m = 1,00 m temnosiv apnenec z algami in drobnozrnat
peščenjak z apnenim vezivom
262,00—263,20 m 1,20 m temnosiv, debelozrnat apnenec, vmes pole 3
do 10 cm temnosivega laporja
263,20—265,00 m = 1,80 m temnosiv apnenec, vmes pole temnosivega
laporja
73
265,00—266,50 m = 1,50 m siv, debelozrnat apnenec, v globini 265,9 m
je 1 cm debela kalcitna žila
266,50—267,50 m = 1,00 m svetlosiv, debelozrnat, močno razpokan apne-
nec s kalcitnimi žilami
267,50—268,00 m = 0,50 m isti apnenec kot prej s tanko polo temnosi-
vega laporja
268,00—276,00 m = 8,00 m izmenoma debelo- in drobnozrnat apnenec s
tankimi vložki laporja in apnenega peščenjaka
276,00—277,00 m = 1,00 m peščenjak z apnenim vezivom in vložki temno-
sivega laporja
277,00—280,00 m = 3,00 m apnenec z algami
280,00—293,00 m = 13,00 m zrnat apnenec
293,00—296,30 m = 3,30 m siv, trd lapor s sljudo
296,30—297,00 m = 0,70 m zrnat apnenec z algami
297,00—345,70 m = 48,70 m siv, trd lapor s sljudo
345,70—403,00 m = 57,30 m svetlejši lapor s sljudo
403,00—434,00 m = 31,00 m siv, trd lapor s sljudo
434,00—449,00 m = 15,00 m siv, trd lapor s kalcitnimi žilicami
449,00—459,00 m r= 10,00 m siv, trd lapor
459,00—460,00 m = 1,00 m temnosiv lapor z ribjimi luskami
460,00—462,80 m = 2,80 m temnosiv lapor
462,80—463,00 m — 0,20 m zelenkastosiv, zrnat apnenec
463,00—471,80 m = 8,80 m temnosiv lapor z algami
471,80—481,40 m — 9,60 m temnosiv lapor
481,40—482,00 m = 0,60 m sivkast, zrnat apnenec z algami
482,00—489,00 m = 7,00 m siv lapor
489,00—501,00 m = 12,00 m siv, trd lapor
501,00—505,00 m = 4,00 m siv, trd lapor z odlomki školjk iz rodu Pecten
505,00—530,00 m = 25,00 m siv, trd lapor s tektonsko drso 30°
530,00—530,30 m = 0,30 m temnosiv, zrnat apnenec
530,30—542,00 m = 11,70 m temnosiv, trd lapor
542,00—545,00 m = 3,00 m lapornat apnenec z ostanki rib
545,00—548,40 m = 3,40 m temnosiv, trd lapor z ribjimi luskami
548,40—558,00 m = 9,60 m temnosiv, trd laporast apnenec s kalcitno
žilo 2 cm
558,00—559,00 m = 1,00 m belkast apnenec z algami
559,00—564,20 m 5,20 m sivkast apnenec z algami
564,20—568,20 m = 4,00 m temnosiv, zelo trd lapor
568,20"—571,20 m = 3,00 m temnosiv, zelo trd lapor s kalcitnimi žilami
571,20—573,70 m = 2,50 m rjavkastosiv, zelo trd lapor
573,70—575,00 m — 1,30 m sivorjav in kompakten lapor, mestoma apnen
lapor; vmes tanjše pole z litotamnijami, ostre-
ami in s pekteni (15 cm)
575,00—577,00 m 2,00 m temnosiv laporast apnenec s številnimi lito-
tamnijami
577.00—578,50 m = 1,50 m temnosiv apnen lapor
578,50—579,00 m 0,50 m laporast apnenec z litotamnijami in ostreami
74
579,00—590,00 m = 11,00 m siv in sivorjav lapor, navzdol prehod v drob-
nozrnat peščen apnenec
590,00—592,00 m = 2,00 m peščen apnenec, siv in sivorjav lapor
592,00—597,00 m =r 5,00 m siv in sivorjav lapor, navzgor vedno bolj apnen
597,00—599,00 m = 2,00 m sivorjav lapor s slabo ohranjenimi lupinami
školjk
599,00—603,00 m = 4,00 m sivorjav lapor; na ca. 602 m pola 0,5 m apne-
nega peščenjaka
603,00—604,20 m — 1,20 m rjav lapor z zelenkastimi zrnci in s sljudo
604,20—609,00 m — 4,80 m zelenkast, drobnozrnat, precej zdrobljen apnen
peščenjak; spodaj (608 m) 0,5 m debela pola
sivega apnenca z litotamnij ami
609,00—613,00 m = 4,00 m siv apnen peščenjak, spodaj peščen lapor
613,00—617,50 m = 4,50 m apnen peščenjak z zelenkastimi zrnci
617,50—628,20 m = 10,70 m peščen apnenec z zelenkastimi zrnci prehaja
v zrnat temnosiv apnenec z redkimi zelenka-
stimi zrnci, spodaj ca. 1 m temnosiv apnenec
z litotamnij ami, s prodniki in z nezaobljenimi
drobci kremena in triadnih kamenin
628,20—637,00 m = 8,80 m temnosiv in rjav apnenec z litotamnijami in
pekteni, z vložki konglomerata
637,00—639,50 m 2,50 m temnosiv in sivorjav apnenec z litotamnijami
639,50—651,00 m = 11,50 m apnenec z litotamnijami in s kalcitnimi ži-
lami, nepravilno razpokan; vmes prehod v trd
apnen peščenjak z zelenimi zrnci
651,00—655,00 m = 4,00 m temnozelen, srednjezrnat peščenjak
655,00—700,00 m = 45,00 m sivkastozelen, drobnozrnat peščenjak; zrnca
so pretežno kremenova in keratofirova, manj
je glaukonitnih in hloritnih zrnc; lepilo je
drobnozrnat kalcit
700,00—705,00 m = 5,00 m zelenkast, drobnozrnat, rahlo vezan glavko-
nitni peščenjak
705,00—712,00 m = 7,00 m sivkastozelen peščenjak z zrnci glavkonita
in sljude; spodaj prehod v brečast apnenec
712,00—713,50 m = 1,50 m brečast apnenec z zrni rogovca; vsebuje lito-
tamnij e in foraminifere
713,50—715,00 m = 1,50 m zdrobljen dolomit
715,00—718,30 m = 3,30 m dolomitna breča z apnenim vezivom
718,30—722,80 m — 4,50 m apneno-dolomitna breča z apnenim vezivom
722,80—733,00 m = 10,20 m apneno-dolomitni grušč
733,00—824,50 m = 91,50 m dolomit
Stratigrafski profil vrtine je sledeč: 0,00—151 m sarmat, 151 do
604,20 m laški lapor in litavski apnenec, 604,20—651 m prehod med laškim
laporjem in litavskim apnencem ter govškim peščenjakom, 651—733 m
govški peščenjak in bazalne tvorbe, 733—824,50 m srednjetriadni dolomit.
Pri vpadu 30—45° je skupna prava debelina miocenskih skladov 518 do
635 m; od tega odpade na sarmat 106—130 m, na litavske tvorbe 321 do
75
393 m, na prehod med litavskimi tvorbami in govškim peščenjakom
33—41 m in na govški peščenjak 58—71 m. V tem profilu je litavski apne-
nec močneje zastopan kot v profilu vrtine Sedraž, vendar se lapor in
apnenec tako menjavata, da ni možno razlikovati posebnih horizontov
litavskega apnenca in laškega laporja.
Sledilni rov v Klenovem
je potekal v smeri S 40° V iz laškega laporja proti sarmatu. Na velikem
odvalu pred rovom najdemo samo siv lapor.
Krajši sledilni rov je na severnem pobočju Kozice. Drugih podatkov
o teh dveh rovih nisem mogel dobiti.
IV
TEKTONIKA
Raziskano terciarno ozemlje je v glavnem sinklinalno; os kadunje
poteka v smeri vzhod—zahod. Analogno sinklinalno zgradbo ima tudi
predterciarna podlaga kadunje. V geološki literaturi se navadno imenuje
laška sinklinala, ki jo na severu spremlja trojanska, na jugu litijska
antiklinala. Obe antiklinali in sinklinala tvorijo skupaj tako imenovane
»Posavske gube«. Jedro antiklinal tvori karbon, nad njim slede permski
in triadni skladi.
V južnem krilu kadunje nahajamo še nadaljnje antiklinalne izbokline.
To dokazuje antiklinala litavca sredi laškega laporja pri vasi Turje ter
lega govškega peščenjaka v rovu pri Peklu. Tudi v severnem krilu obsta-
jajo podobne stranske antiklinale. V hrastniškem revirju so nakazane
s »kopami« premoga, dalje proti vzhodu so izoblikovane prave gube.
Sinklinala terciarnih skladov je asimetrična. Severno krilo je strmo,
često zadenemo na vertikalno ali celo prevrnjeno lego. V južnem krilu
je naklon plasti povečini manj strm; na nekaterih mestih pa doseže vpad
plasti tudi tu 60° in celo več. Kadunja doseže v prečnem profilu preko
Turja in Uničnega največjo širino 4 km. Od tega odpade okrog 1,2 km
na severno krilo in 2,8 km na južno krilo. Pri tem je treba upoštevati,
da segajo miocenski sedimenti preko oligocenskih neposredno na pred-
terciarno podlago. To opazujemo najprej že pri govškem peščenjaku, nato
pa še bolj izrazito pri litavskem apnencu, ki se posebno v južnem krilu
kadunje razširi tudi preko spodnjemiocenskih skladov daleč na triadne
apnence in dolomite. To kaže na postopno transgresivno razširitev morja
v spodnjem in srednjem miocenu. Zaradi te transgresivne lege nahajamo
litavec ponekod visoko na današnjih hribih. Ob južnem robu kadunje
doseže med kotama 885 in 898, kjer se zajeda najdalje proti jugovzhodu
v triadno ozemlje, višino skoraj 900 m. V isti višini ga najdemo tudi na
Bohorju ob severnem robu senovske terciarne kadunje. Pestre facialne
razlike miocenskih sedimentov dokazujejo, da se je globina morja zaradi
premikanj tal večkrat menjala.
76
Na podlagi transgresije sklepamo, da je imel zgornjeoligocenski zaliv
manjši obseg in drugačno obliko kakor miocenski. Vendar je bila tudi
oligocenska kadunja prvotno širša, kakor je danes, a se je pozneje zožila
zaradi gubanja in narivov. Južni rob oligocenske kadunje še ni z goto-
vostjo določen. Vrtini jugovzhodno od vasi Sedraž in južno od vasi Trnovo
sta oddaljeni od severnega roba terciarne kadunje 800 do 1000 m, od
južnega roba pa 1800 do 2000 m. Profila obeh vrtin kažeta, da leži tam
miocen neposredno na triadi.
Če predpostavljamo, da so v severnem krilu kadunje podobne geo-
loške razmere tudi zahodno od tod, kjer je kadunja najširša, sega mio-
censka transgresija v profilu Unično—Turje vsaj 2800 m preko južne meje
oligocena. Zato je razumljivo, da ob južnem robu kadunje med Hrast-
nikom in Laškim ni izdankov soteških skladov.
Sinklinalna gradnja ozemlja je bila na mnogih mestih porušena.
V glavnem lahko razlikujemo dva sistema porušitev. Prve potekajo
prečno na smer plasti, t. j. v smeri sever—jug, druge pa v smeri plasti
vzhod—zahod.
Ze Bittner je poudaril, da so prečne dislokacije dobro naznačene
s prečnimi dolinami, n. pr. Dolski potok, Kristandolski potok, potok Brez-
nica, Sevški potok itd.; analogne prečne porušitve omejujejo tudi raz-
iskano ozemlje na vzhodu in zahodu vzdolž Savinje in Bobna. Iz Tel-
le r j e v e geološke karte se vidi, da so ob teh dislokacijskih linijah posa-
mezni členi plasti premaknjeni drug proti drugemu.
Preriv ob Dolskem potoku ima smer sever 20—30° zahod. Temu pre-
rivu sledimo še daleč preko severnega roba terciarne kadunje. Isti (ali
bližnji vzporedni) preriv je dobro nakazan z opisanim dolinskim kotlom
v Jesenovcu. Na severnovzhodnem robu te doline vidimo v litavcu šte-
vilne navpične drsne ploskve s smerjo sever 30° zahod, ob katerih so se
izvršili prerivi. Tudi iz rova v Peklu so nam znane ustrezne porušitve.
Ena od takih reže dolomit (c, č); tudi tektonske meje med domnevnimi
krovnimi laporji (j) in litavcem (k) kakor tudi med tem in litavskim
konglomeratom (n) potekajo v tej smeri. Medsebojno razmerje plasti, ki
tu meje v tektonskih kontaktih druga na drugo, kaže pomembne višine
preskokov ob dislokacijah.
Ostali prečni prerivi so manj značilni; bržkone ne segajo do južne-
ga krila.
Drug sistem prerivo v ima smer vzhod—:zahod, t. j. smer plasti.
Vzdolžne dislokacije so znane tako v severnem kakor tudi v južnem
krilu kadunje.
V južnem krilu so razmere nekoliko enostavnejše. V dolomitnih
kamnolomih v soteski Brnice vidimo ob takih vzdolžnih porušitvah lita-
vec stisnjen med triadni dolomit. Tudi enolična stena litavskega apnenca
v opuščenem kamnolomu kemične tovarne na desnem bregu Brnice je
drsna ploskev, ki naznačuje vzdolžni preriv.
Omenili smo že, da med Hrastnikom in Peklom na površini ni laškega
laporja, ki sicer nastopa v južnem krilu kadunje. Po izsledkih vrtine
Dol 3 vemo, da je ta lapor v globini močno razvit. To vodi do domneve,
da se je sredina kadunje ob vzdolžni porušitvi pogreznila, z njo tudi
77
laški lapor. Z južnega krila je laški lapor na tem mestu erodiran. Te raz-
mere so shematično predstavljene na priloženi 1. sliki: Prerez skozi vrtino
Dol 3 in rov v Peklu.
Vzporedne vzdolžne dislokacije je odkril tudi rov v Peklu. Eden od
teh prerivov tvori mejo med dolomiti (e) in psevdoziljskimi skladi (f).
Vzdolžni preriv je verjetno spremenil tudi prejšnjo prečno dolino v da-
našnji zaprti kotel pri Jesenovcu.
Značilno sliko vzdolžne dislokacije predstavlja ožina potoka Breznice,
ki je vrezana v ploščaste dolomitizirane apnence hriba Kozice. Samo tako
se pojasnjuje dejstvo, da je potok vrezal svojo strugo v trdnejše triadne
kamenine in ne v mnogo mehkejši terciar, ki obkroža triadni otok.
V globeli zahodno od mlina Selič je ob meji dolomita in laškega laporja,
ki je tu bogat z apnencem, videti v laporju mnogo drsnih ploskev smeri
vzhod—zahod. Ob tem prerivu se je pogreznilo južno krilo. Tektonska
narava te meje je nadalje dokazana tudi s tem, da so odkrili gnezdo dolo-
mitnega grušča, vgnetenega v laški lapor blizu njegove meje v zaseki
za hlevom pri kamnolomu.
Kljub mnogim podatkom obsežnih rudarskih sledilnih in odkopnih
del tektonska zgradba severnega krila kadunje še ni pojasnjena.
V	hrastniškem revirju pada premogov sloj strmo proti jugu. Približ-
no v višini IV. obzorja (okrog + 170 m) je sloj porušen z vzdolžnim
prerivom. Južno leži potem zelo poševno, ponekod se dvigne celo nad
II. obzorje (okrog + 230 m). Take antiklinalne vzbokline so značilne za
ves hrastniški revir; imenujejo jih »kope«. To so ploščati antiklinalni
pasovi, ki so bili razkosani s prečnimi prelomi.
Še dalje proti jugu je premogov sloj zopet prekinjen po vzdolžnih
porušitvah s strmim severnim vpadom. Kot so pokazala pripravljalna
dela v nižjih obzorjih hrastniškega revirja, je višina teh prerivov majhna;
znaša komaj 10—20 m. Vedno je pogreznjeno južno krilo.
V	polju D so na V. obzorju (okrog + 140 m) zadeli s preiskovalno
progo v premogu za vertikalno vzdolžno porušitvijo zopet na krovni
lapor. Višina preskoka tu ni znana, lahko pa jo cenimo po izsledkih
vrtine Brnica 3. Ta vrtina leži okrog 100 m južno od te porušitve; od na-
šega profila je oddaljena okrog 500 m proti vzhodu, t. j. v smeri plasti.
Ker leži v vrtini sloj premoga med višinama — 22 m in — 50 m, znaša
skupna višinska razlika okrog 160 m. Del te razlike nastane zaradi južne-
ga vpada sloja; pomembnejši del pa brez dvoma odpade na višino pre-
skokov ob vzdolžnih prelomih.
Približno pri najvišjih etažah zasipnega kopa v Hrastniku opazu-
jemo večji vzdolžni prelom, ki ga lahko zasledujemo tudi dalje proti
vzhodu prav do Savinje. Karakterizira ga pas keratofira in litavskega
apnenca pod soteškimi skladi. Skozi ta prelom je prodrl v wengenskem
oddelku ladinske stopnje kremenov keratofir.
Pozneje so se v tej labilni coni terciarni skladi s triadno podlago vred
nagubali in dvignili. Pri tem se je vzdolžni prelom iz triadnih skladov
podaljšal navzgor v terciarne plasti. Ob prelomni ploskvi se je južno
krilo preloma — soteški in nad njimi ležeči miocenski skladi — narinilo
na severno, t. j. na litavski apnenec, ki je ležal na triadni podlagi. Tako je
78
prišel litavec pod soteške sklade. Ker pa ta pas litavca ni sklenjen, je bil
verjetno apnenec na nekaterih mestih izrinjen in pozneje denudiran.
Posamezni otoki litavskega apnenca, ki so ohranjeni na triadni podlagi ob
severnem robu kadunje, predstavljajo podobne denudacijske ostanke,
kakršne najdemo tudi ob južnem robu kadunje. Na nekaterih mestih,
n. pr. na južnem pobočju Šmihela in proti koti 635, pa se je litavec pri
teh premikanjih vrinil med soteške sklade. 2. slika in pripadajoči profili
2 a, 2 b in 2 c skozi polje Kuretno kažejo, kako so se plastične soteške
plasti deformirale ob grudi litavskega apnenca. Pri teh premikanjih je
nastala brečasta kamenina — označena kot peščenjak — ki se je vgnetla
med apnenec, soteške sklade in keratofir.
Pri teh premikih je bila udeležena tudi triadna podlaga. V rovu
Barbara si slede plasti od severa proti jugu takole:
102 m psevdoziljskega skrilavca in peščenjaka
120 m keratofira
68 m litavskega apnenca
18 m keratofira
18 m litavskega apnenca
soteški skladi
Ponovitev keratofira in litavskega apnenca daje vtis luskaste zgradbe.
Nariv soteških skladov na litavski apnenec je zagovarjal že Ho er-
nes (1890). Tudi Petrascheck (1926/29) govori o premikanjih nad
in pod litavcem ter o luskasti zgradbi.
Narivi niso omejeni samo na ožje področje Hude jame, kjer so bili
posebno pojasnjeni z rudarskimi deli. Proti zahodu jih opazujemo pri
koti 635. Možno je tudi, da je bila talna glina hrastniških zasipnih kopov
narinjena na litavski apnenec. Nariv oligocenskih skladov na litavski
apnenec je pokazala tudi vrtina Plesko v revirju Ojstro zahodno od
Hrastnika. Profil te vrtine kaže:
0,00—227,00 m laški lapor in litavski apnenec
227,00—294,00 m krovni lapor
294,00—326,00 m temnosivi skrilavec brez reakcije na HCl
326,00—336,80 m premog
336,80—339,80 m zdrobljen krovni lapor
339,80—347,55 m zdrobljen premog	>
347,55—355,90 m litavski apnenec
Ponovitev krovnega laporja in premoga dokazuje tudi premike v samih
produktivnih skladih. Tudi v Hudi jami so v severnem krilu kadunje
posamezni prečni rovi odkrili večkratno ponavljanje talne gline, pre-
moga in krovnega laporja. Tu nahajamo tudi leče premoga, ki so od
vseh strani obdane s krovnim laporjem.
S pomočjo priloženega, nekoliko poenostavljenega profila skozi jašek
Liša naj pojasnimo razmere (3. slika).
Med produktivno formacijo ter psevdoziljskimi skladi s kremenovim
keratofirom nastopa litavski apnenec, ki vpada pod kotom 50—60° proti
79
jugu. Nad litavcem leži ob narivni ploskvi »peščenjak«. O njegovem
tektonskem izvoru smo že govorili.
Prečni rovi, ki gredo od jaška proti jugu, pojasnjujejo tektonsko
zgradbo produktivnih plasti. Z rovoma na II. in V. horizontu so trikrat
odkrili sloj premoga, ki so ga na rudniku označili po njegovi legi kot
severni, srednji in južni sloj. Ti sloji so najčešče razviti kot podolgovate
leče premoga. Ponekod jih zastopa le tanka plast premoga, ki ni vredna
odkopavanja; ponekod pa manjka vsaka sled premoga med krovnino in
talnino. V nekaterih jamskih poljih je odkopavanja vreden samo severni
sloj.
Med severnim in srednjim slojem sta rova šla skozi krovni lapor,
med srednjim in južnim pa skozi talno glino. Slično lego plasti so ugo-
tovili tudi z rovoma na III. horizontu 50 m vzhodno od jaška in na
IV. horizontu 80 m zahodno od jaška. To razmerje med posameznimi
sloji ustreza gubi enega in istega premogovega sloja, sinklinali na severu,
antiklinali na jugu (izoklinalna guba s paralelnima krakoma). Kako
globoko sega južno krilo, še ni raziskano; na V. horizontu je še znano,
čeprav komaj kot tanka sled premoga.
Kot moremo sklepati po razmerah na površini, leže tu nad zgornje-
oligocenskimi skladi govški peski in peščenjaki, potem sledi litavski
apnenec in laški lapor.
Če primerjamo tektonsko zgradbo produktivnih plasti v profilu
jaška Liša z razmerami v Hrastniku, spoznamo nekatere skupne poteze.
Guba, ki je bila v Hrastniku komaj naznačena s kopami, je v laškem
revirju dobro izoblikovana.
Kako daleč segajo gube v produktivnih plasteh? Jamska dela vzhod-
no od polja Liša ne dajo odgovora na to vprašanje, ker so tam odkopavali
samo eno krilo gube, navadno severni sloj.
Te gube in luske ter narivi soteških plasti na litavski apnenec so
brez dvoma mlajši kot litavec. Ker pa ta v raziskanem ozemlju nastopa
v konkordantni legi z laškim laporjem in sarmatskimi skladi, jih moramo
časovno opredeliti v postsarmat, ko je bilo glavno gubanje Posavskih gub.
GEOLOGICAL MAPPING OF THE AREA BETWEEN HRASTNIK
AND LAŠKO
On the area between Hrastnik and Laško prospecting and mining
have been mainly confined to the northern wing of the basin whereas
the southern one has been explored in a limited extent only. In the
years 1939 and 1940 geological maps of the Tertiary region located
between the Savinja River and the Boben Brook, were drawn by the
late Dr. Ing. M und a whose task had been to give the geologic basis for
an extension of prospecting to the southern wing of the region mentioned
above. Concurrently the Pre-Tertiary substratum of the basis was con-
scientiously mapped.
The oldest formation occurring mainly at the northern and, to a
lower extent, at the southern edge, of the mapped region, belongs to
80
the Carboniferous. Lithologically it is composed of thin-bedded black
clay slates with small mica flakes on the bedding planes. There are
intercalations of gray quartz sandstone and mica between the slate
beds. Sandstones sometimes pass into fine-grained quartz conglomerates
containing intercalations of clay slates.
No fossil remains having been found in these strata, a classification
as to their age has been impossible. In the light, however, of a pétro-
graphie comparison with similar strata occurring elsewhere in the
southern Alps, they might be regarded as belonging to the Upper Car-
boniferous strata.
Permian rocks occurring only localy in the northern Carboniferous
belt, are mainly represented by quartz sandstones passing here and
there into fine-grained conglomerates, and green as well as red clay
slates. The Permian rocks belong very likely to the horizon of Gröden-
sandstones and conglomerates.
Werfen slates and sandstones cover a much wider area than the
Permian rocks, and are to be found also at the southern border of the
basin along the lower course of the Boben Brook superposed immedia-
tely upon the Carboniferous strata. They, however, occur to a larger
extent on the left bank of the Sava River. The uppermost Werfen beds
are prevalently composed of reddish and yellowish platy limestones
which are often marly.
The Middle Trias forms nearly everywhere the substratum of the
Tertiary beds. In the north both the Anisian and the Ladinian stages
are developed whereas in the south the Anisian stage is by far the
more extensive.
Along the northern border of the Tertiary area runs the main
mountain ridge with the summits Kal, Ostri vrh, and Govški hrib, built
up of Anisian dolomites. Besides this main outcrop two other occur
in the valley of Rečica.
In the south the Anisian limestone and dolomite area is by far the
more extensive. The belt spreading from Kovk, over Savna peč and
Sv. Jurij to Koprivnik, is built up of Middle Triassic dolomites with
here and there light gray limestones. In the valley of the Sava River,
between Krnice and Savna peč, dark limestones are found under the
dolomite.
Teller, who designating the dark limestones as shelly limestones
had in mind Alpine Shelly Limestones, called the superimposed strata
light limestones and Middle Triassic dolomites without, however, clas-
sifying them in detail. The conventionally parallel occurrence of dark
limestones and platy limestones of the Upper Werfen justifies their
being classified as belonging to the Anisian stage. The dolomite belong-
ing to the same stage must thus be designated as Mendola dolomite.
The rocks of the Ladinian stage bear such a striking resemblance
with the Upper Carboniferous sediments, that older investigators have
designed as Ziljan strata; hence they have been called "Pseudo-Ziljan"
strata. In the area between Hrastnik and Laško, however, these two
Geologija — Razprave in poročila — 6	81
types of strata can be readily distinguished not only by their relative
stratigraphie position but also by two other peculiarities: firstly, the
Pseudo-Ziljan slates and sandstones show intercalations of dark gray
platy limestone interlaced with thin white calcite-veins; secondly, the
Pseudo-Ziljan strata are found in conjunction with magmatic rocks.
Magmatic rocks are mainly confined to a narrow strip along the
northern border of the basin. The main belt beginning east of the
village Govce, stretches as far as Laško forming here the immediate
substratum of the Tertiary beds. In the continuation of this belt west
of Govce, only small lenses of eruptive rock are to be found.
The rock is partly green and partly red. Sometimes red coloring
is primary, sometimes it might have been effected by weathering. The
rock shows an uneven or conchoidal fracture and has been tectonically
so modified that hit with a hammer it falls to sharp-edged pieces.
Crumbling renders mining difficult, for, cavings in the roof are a fre-
quent occurrence.
The rock has been given different names by different authors.
Stur (1871, 596) denominated it hornfelstrachyte. Bittner who gave
it no definite name, stressed its connection with the Pseudo-Ziljan
strata. Teller has entered the rock into his map of Celje—Radeče, as
hornfelstrachyte, whereas Petrascheck (1926—29, 329) called it ande-
site. In his glossary to the geologic map of the neighboring Mozirje
region, Teller (1898, 158) distinguishes two essentially different groups
of magmatic rocks: the first comprises andesites in the Lower Miocene
strata, called younger hornfelstrachytes by Stur; the second group
comprises older hornfelstrachytes occurring in the Triassic Wengen
strata. V. V. Nikitin who made a microscopic examination of the
rocks of Šmihel above Laško and Velika Pirešica near Celje, has found
them to be typical quartz keratophyres.
The age of the two rocks can be, at least roughly, determined in
the light of the fact that andesite occurs in the Tertiary Lower Miocene
strata and keratophyre in the Triassic Wengen strata. Concomitantly
with either rock respective tuffs are found.
Metamorphosis of the rocks found in the explored area, had not
been effected by effusive volcanic activity. Intensive silification of platy
limestones might have been effected rather by post-volcanic hydro-
thermal processes than by direct volcanic activity.
Between Hrastnik and Laško the Triassic strata are brought to an
end by Wengen; Dachstein limestones as well as the Jurassic and Cre-
,	taceous strata, are not developed here.
Tertiary strata begin with the Upper Oligocene, i. e. coalbearing
Soteska strata.
Coal seams divide this formation into three parts:
hanging wall,
coal seam,
footwall.
82
At Trbovlje and Zagorje the Triassic substratum is usually overlain
by the gravely clay of the footwall. Here and there pebbles are cemented
to conglomerates. In the upward direction the pebbles become gradually
less numereous. In the upper parts of the footwall occurs a light-gray
clay, called the white footwall upon which dark clay — the black foot-
wall — is superposed. This normal section, however, is disturbed at.
Hrastnik and Laško. In spite of extensive exposures in the mine of
Hrastnik, where especially in winter waste for filling is mined, the
elsewhere typical sequence of strata could not be observed. At the
upper incline the Pseudo-Ziljan strata are covered by a thinbedded
clay devoid of sand or pebbles, only slightly reacting to hydrochloric
acid. At several points of the basin the Pseudo-Ziljan strata are covered
by Leitha limestone upon which light gray plastic clays are superposed.
It would seem that these clays had been shifted upon the footwall by
the same movements which had thrust the Leitha limestone under the
Upper Oligocene. The original sections of the footwalls at Hrastnik
and Huda jama, however, had been similar to that at Trbovlje. The
so-called black footwall gradually grades into a coal seam which con-
sequently contains waste in its lower part. The upper part of the seam,
however, is relatively pure. The coal seam of Hrastnik is divided into
several seams by thinner but constant sand and clay intercalations. The
coal seam at Huda jama is tectonically very shattered; it often thickens
to considerable lenses which, however, soon dwindle to mere traces
between the hanging wall and the footwall. Here, too, waste, inter-
calations are relatively frequent.
At Hrastnik coal rich in ashes, called "combustible slate" by the
miners, is found all along the line at which the coal seam passes into
the hanging wall. This is succeeded by a brownish gray underneath
soft and clayish, on the top hard, layer of calcareous marl. Both repre-
sent the lacustrine marls found in the hanging wall of Trbovlje. As to
the marine marl which at Trbovlje is overlying that of the lacustrine
origin, Bittner reports that it has been found extending not farther than
to the Dol Brook. On the dump at Jožefa-adit at Huda jama a greenish
gray clayey marl with fossil remains of Chenopus trifailensis Bittn. and
, Corbula gibba Olivi, has been found. The marine marl on the dump
has been brought there from the old stopes ln the crosscut which has
been driven from Jožefa-adit. This is an evidence that sea marls of
the hanging wall are spreading eastwards across the Dol Brook.
Nearly the whole area of the Tertiary basin is covered by marine
and brackish Miocene sediments. The outcrops of older strata are found
only at the northern and southern border of the basin. The marine
sediments are in their lower part clayey sandy and in the upper cal-
careous marly. Brackish sediments being composed of clays, sands,
sandstones, limestones, and marls, it is sometimes difficult to distinguish
them from the older marine sediments. Their characteristic feature,
however, is the relatively uniform Sarmatian fauna.
83
In the clayey sandy part of the marine Miocene strata occur marine
clays and Govce sands whereas in the calcareous marly part Leitha
limestones and Laško marls are found.
The marine clay is a grayish green marly clay showing a conchoidal
fracture. The clay usually contains fine grained sand which at the lower
levels has accumulated into sandy strata. In the upward direction the
content of sand increases while the sandy intercalations become more
numerous and thicker. Thus the rock passes into Govce sands and
sandstones. (Govce is a village where these sands have been found in
vast deadgrounds).
Here and there these sands are grayish green, uniformly fine-
grained, very clayey with some mica. Especially the lower layers contain
dark green sands in which glauconite prevails among the grains; hence
the terms glauconite sands and sandstones is used for these rocks. Here
and there the sands contain larger fragments of quartz and keratophyre,
and become less uniform from medium — to coarse-grained, passing
even into conglomerates. The cement in the sands is calcareous; the
glauconite- and clay-sands are loosely cemented for here the cement
shows a smaller calcite content. Upwards the limestone becomes more
abundant and the sandstones firmer. Frequently calcareous beds with
fossil remains of Oysters, Foraminiferae, and Lithotamnia, are found.
The marine clay and Govce sands often contain pyrite grains. Usually
the marly clays are interbedded in the lower parts of the horizon of
the marine clay and Govce sands, while the upper part contains sands,
sandstones and conglomerates. This order of succession, however, is
not always the rule. Sands may be found above as well as below the
clays.
Along the borders of the basin directly upon its Pre-Tertiary sub-
stratum debris and gravel are found, usually consolidated by a calca-
reous or sandy cement into breccias and conglomerates — Leitha con-
glomerates. These coarse grained clastic sediments extending here and
there relatively far towards the middle of the basin, are at the northern
border of the basin composed predominantly of Pseudo-Ziljan slates
and keratophyres and, to a lesser degree of fragments and pebbles of
limestone and dolomite. Along the southern fringe, however, they are
composed predominantly of limestone and dolomite. Between Jesenovec
and Kovk pebbles of Pseudo-Ziljan slates and sandstones, along Brnica
pebbles of Carboniferous slates and sandstones, and at Krnice pebbles
of Werfen slates and sandstones, are also often found. These always
contain hornstones of various colours. The conglomerate contains here
and there fossil remains of Lithotamnia and Oysters.
The pebbles and breccias overlie the substratum from which they
originated; in-between single boulders can be found.
The conglomerate had been in part formed by the transgression of
the sea and in part deposited by rivers.
These basal sediments are slowly passing into yellowish white Litho-
tamnia limestone. On the weathered surfaces of the rock the outlines
of Lithotamnia become readily discernible. Owing to the sand the lime-
84
stone shows here and there a greenish or dark grey hue. This limestone
often contains single fragments of variously colored hornstones.
Towards the middle of the basin the coarse-grained clastic basal
sediments pass into Govce sandstone containing here and there thin
calcareous and sandy calcareous beds. Upwards the Govce sandstone
gradually passes into Leitha limestone. Along the transition plane the
calcareous sandstone, little different from that of Govce and containing
fossil remains of Lithotamnia, is found. Upwards the content of sandy
marl increases in the Leitha limestone; the number and thickness of
marl intercalations increases; the rock becomes marly and passes into
Laško marls.
The rocks called Laško marls are petrographically different. Cal-
careous, sandy-micaceous, and sandy clay marls, are found alternating.
They are as a rule distinctly stratified, thin bedded, or sheety; less
frequently unstratified marly rocks are met with. A characteristic feature
of the series are concordant beds of Lithotamnia limestone.
This marl is distinguished from similar Oligocene marls by the
occurrence of fossil remains of Natica helicina Brocc., Lucina cf. mio-
cenica Micht., Tellina sp., and Nucula sp.
In the middle of the basin the alternation of Leitha limestone and
Laško marl is so characteristic that a uniform calcareous-marly horizon
might be spoken of, which closes sometimes with marl and sometimes
with limestone. The boundary, however, is not sharp, for both the marl
and the limestone gradually pass into Sarmatian.
Boreholes Brnica 4, Sedraž and Trnovo (see map) have supplied
further data on the thickness of these strata. The stratigraphical section
of borehole Brnica 4 is the following. From 0.00 to 226.17 meters —
Laško marl; from 226.17 to 630 meters — Leitha limestone with basal
breccia; from 630 to 635.81 meters — Middle Triassic limestone. The
mean dip of the strata being 60°, the real thickness of Laško marl is
113 meters, and that of the Leitha limestone with the basal breccia
202 meters. The overall thickness of the Miocene strata lying directly
on the Triassic substratum, is 315 meters. In the upper part of the
horizon which is composed of Laško marl and Leitha limestone, the
prevalent rock is Laško marl with but one extensive Leitha limestone;
and several relatively small sandstone-intercalations. But in the lower
part Leitha limestone, usually green due to gn admixture of sand, is
found to predominate.
A comparison between the cross-section of this borehole and that
of the borehole Brnica 3 located 500 meters farther east (Laško marl 109,
Leitha limestone 44, Soteska strata 100 meters) we find that the thick-
ness of Laško marl are nearly equal. Besides the fact that in the borehole
Brnica 4 there are no Soteska strata it is characteristic the great diffe-
rence of the thickness of Leitha limestone. Also in other places of the
basin of Laško on observes that the thickness of Miocene strata is lesser
in case when Soteska strata are to be found under them.
The stratigraphical section of borehole Sedraž shows the following
sequence: from 0.00 to 256.30 meters — Sarmatian; from 256.30 to
85
589.60 meters — Laško marl with Leitha limestone intercalations; from
589.60 to 657.40 meters — Middle Triassic limestone and dolomite At
a mean dip of 30° to 40° the real thickness of Sarmatian must be from
181 to 222 meters, and that of Laško marl with Leitha limestone inter-
calations from 235 to 288 meters. The over all thickness of the Miocene
strata consequently is from 416 to 510 meters. In the horizon composed
of Laško marl and Leitha limestone, Laško marl is absolutely pre-
dominant showing only four Leitha limestone intercalations at different
depths and of an over all thickness of 10 meters. The borehole has been
drilled with the end in view to establish whether the productive Oligo-
cene strata of the northern wing reach as far as the middle of the trough.
The section of the borehole shows that here, too, the Miocene strata were
laid down directly on the Triassic substratum,
Similar data have been furnished by borehole Trnovo whose strati-
graphical section is the following: from 0.00 to 151 meters — Sarmatian;
from 151 to 604.20 meters — Leitha formation (Laško marl and Leitha
limestone); from 604.20 to 651 meters — transition from the Leitha
formation to Govce sandstone; from 651 to 733 meters — Govce sand-
stone and basal formations; from 733 to 824.50 meters — Middle Triassic
dolomite. At a dip of 30° to 45° the real overall thickness of the
Miocene strata is from 524 to 641 meters, of which 106 to 130 fall to
Sarmatian, 320 to 392 to Leitha formations, and 33 to 40 meters to the
transition from Leitha formations to Govce sandstones. In this section
the Leitha limestone is found in greater quantities than in that of
Sedraž. The alternation of marl and limestone, however, is such that no
definite horizons of Leitha limestone and Laško marl can be discerned.
Individual rocks discribed above — marine clay, Govce sand, Leitha
limestone, and Laško marl — form no independent stratigraphie hori-
zons. This is especially true for the Leitha limestone which forms no
continuous strata either along the transversal or along the longitudinal
section of the basin. Older explorers distinguished the Lower Leitha
limestone under the Laško marl, and the Upper Leitha limestone above
the Laško marl.
The so-called Lower Leitha limestone reaches a more considerable
thickness in the Basin of Senovo. In the area between Hrastnik and
Laško this rock is found mainly along the northern and southern border
of the basin while in the central portion only relatively thin sheets can
be traced. The absence of the Govce sandstone in the direction towards
Dol and Hrastnik might be due to the transgression. It is very likely,
however, that part of the rocks classified as the Lower Leitha limestone,
belong to this horizon. In the Basin of Zagorje it has been found only
here and there along the Kotredeščica Brook. Further west no traces
of this rock have been struck upon; here, however, thick layers of
Govce sandstone are found in the corresponding horizon. In the light
of this fact it might be assumed that the two rocks represent the same
strata with different facies. This view is further suported by the fact
that the greatest thickness of the Lower Leitha strata is reached in
86
places in which no Govce sandstone is developed, and that here the
greenish sandy Leitha limestone is very similar to the Govce sandstone.
Contrariwise the so-called Upper Leitha limestone is more developed
in the trough of Zagorje whereas between Laško and Hrastnik it occurs
only sporadically in thinner beds; in the northern and middle trough
of Senovo, it is not found at all. In the southern trough traces of it may
occur which, however, belong already to Sarmatian.
At the northern border of the basin between Hrastnik and Laško, a
belt of limestone showing the same lithologie features as the normally
lying Leitha limestone beside it, is found under the Oligocene strata.
This position, however, seems to have been effected by tectonic move-
ments.
The age of these rocks has not been determined. As the leading
stratum might be regarded the marine clay containing the same Pecten
duodecimlamellatus as the marl intercalations in the tuff sediments
found in the surroundings of Smrekovec. In the light of this fact the
marine clay and Govce sandstone might be considered as belonging to
Helvetian. Kühnel, however, included similar strata occurring in the
environments of Kamnik, into the Burdigalian. The sections of boreholes
at Zagorje as well as of those between Hrastnik and Trbovlje, show
a gradual transition of the Upper Oligocene marine marl in the hanging
wall into Miocene marine clay. Hence it would seem admissible to con-
sider at least part of the marine clay as belonging to the Aquitanian-age.
Here again the question arises whether there is a discordance between
the Soteska strata and the superposed Miocene beds, or whether the
sedimentation has been continuous to a certain extent in which case
only a transgressive spreading of the area would have been involved.
Because of the gradual transition of the Leitha sediments to the
Sarmatian ones, the Laško marl with the Upper Leitha limestone are clas-
sified as Tortonian, however, the lower boundary of this horizon is not
accurately determined. Explorations and determinations of microfauna
and heavy minerals, are being made with the end in view to find a basis
for the classification of the Miocene deposits in the Laško syncline.
In the light of pétrographie and stratigraphie conditions, it might
be assumed that the Oligocene bay had a different form and extent
as that of the Miocene. The southern border of the Oligocene basin has
as yet not been established with certainty. The borehole south-east of
the village Sedraž and that south of the village Trnovo, are located 800
and 1000 meters respectively, from the northern border of the Oligocene
basin and 1800 and 2000 meters respectively, from the southern border
of the Miocene basin. The sections of the two boreholes show that the
Miocene strata lie directly on the Triassic substratum. If it is being
assumed that in the northern wing the same geological conditions prevail
also east of this point at which the trough is the widest, then the Mio-
cene transgression in the section Unično—Tur j e, must extend at least
2800 meters across the southern border of the Oligocene. Similar strati-
graphic and tectonic conditions might be expected to prevail as far as
the Dol Brook whose valley is a transversal fault. Thus it is clear that
87
no Oligocene strata are exposed along the southern border of the Tertiary-
basin. The Oligocene strata are found only in the northern wing of the
Tertiary basin. In spite of the data supplied by extensive prospecting
and mining, the tectonic structure of the northern limb of the basin,
has as yet not been elucidated.
In the area of Hrastnik the coal seam has a steep dip south. Approxi-
mately level with the fourth horizon the stratum is broken by a trans-
versal fault south of which the seam has not only a greater dip but rises
here and there even above the second horizon. The anticlinal forms
called "kope" are a characteristic feature of the whole area of Hrastnik.
The cross-section of the Liša shaft (Fig. 3.) shows that the Leitha
limestone is lying between the productive formation and the Pseudo-
Ziljan strata containing quartz-keratophyre. In the upper horizons the
limestone is covered by sandstone which according to Petrascheck
had been formed by those earth movements which thrust the Leitha
limestone under the coal bearing strata. In the substratum of the Leitha
limestone, too, a similar brecciated rocks is sometimes found.
The two cross-cuts, one on horizon II, the other on horizon V, both
driven from the shaft southwards, intersect at three points the coal
seam, which has been called the northern, middle, and southern, seam.
Between the northern and middle seam the cross-cuts pass through
hanging wall marls whereas they pass between the middle and the
southern seam through footwall clays. This corresponds in the north
to the syncline and in the south to the anticline, of the same coal seam.
The same position of the seam has been established when crosscuts have
been driven one on the third horizon 50 meters east of the shaft and
the other on the fourth horizon 80 meters west of the shaft.
As to the tectonic structure of the Leitha limestone under the Upper
Oligocene strata, different opinions have been expressed. An attempt
has been made to interprete it as the northern limb of the anticline.
The cross-section at the loading station at Laško and that at the altitude
635 between Dol and Kristandol, however, tell against this view. At
both places Oligocene strata can be found under the Leitha limestone.
Moreover the position of the Leitha limestone at Liša shaft does not
correspond with the anticline. In all probability the Oligocene strata
had been thrust over the Leitha limestone. Tectonic rock debris on the
substratum under the Leitha limestone indicate that the limestone had
been moved along the keratophyre or Pseudo-Ziljan strata.
A greater longitudinal fault follows the northern border of the
Tertiary basin. It is characterized by a quartz-keratophyre and Leitha
limestone-belt, lying under the Soteska strata. The quartz-keratophyre
extruded through this fault in the Wengen-age.
Later the Tertiary strata and their Triassic substratum have been
folded and uplifted by intense earth movements which have repeatedly
been at work in this labile zone. Consequently not only the Tertiary but
also the Triassic strata have been faulted longitudinally. The southern
fault-block i. e. the Oligocene and the superimposed Miocene strata, have
been thrust upon the northern fault-block i. e. upon the Leitha limestone
88
which has been lying transgressively upon the Triassic substratum. Thus
the Leitha limestone is found to be covered by the Soteska strata. Since
this belt of Leitha limestone is not continuous, it might be assumed
that in some places the limestone has been squeezed out and later
denudated. Single Leitha limestone islands preserved on the northern
border of the basin, are denudation rests similar to those found along
the southern border.
In some places the Leitha limestone has crept between the Soteska
strata during these earth movements. Such blocks can be found on
the southern flank of Šmihel, at the elevation 635, and in the Kuretno
field. Figure 2. and especialy the cross-sections 2 a, 2 b, 2 c of the
Kuretno field show how the plastic Soteska strata have been deformed
by having been thrust against the Leitha limestone block. The breccias
classed with sandstones because of their striking similarity with the
Govce sandstone, are an evidence that the Leitha limestone has been
moved along the Triassic substratum.
The overthrust of the Oligocene strata has been also found by the
borehole drilled at Plesko, in Ojstro-district west of Hrastnik.
Similar shifts are known in the lignite bearing strata themselves.
In the northern limb of the syncline at Huda jama some cross-cuts
have been driven through numerous alternations of footwall clay and
hanging wall marl. Lignite lenses are often found ambedded in hanging
wall marl. All these features tell for an intensive schuppen structure.
LITERATURA
Bittner, A., 1884, Die Tertiär-Ablagerungen von Trifail und Sagor.
Jahrb. geol. R. A., Wien, 34, 433—600.
Dolar-Mantuani, L., 1942, Triadne magmatske kamenine v Slo-
veniji. Razprave Akad. zn. in um. v Ljubljani, 2, 429—480.
H o ernes, R., 1890, Zur Geologie Untersteiermarks. V. Die Überschie-
bung der oberoligocänen und untermiocänen Schichten bei Tüffer. Verh. geol.
R. A., Wien, 81—87.
J a n o s c h e k, R., 1943, Das Inneralpine Wiener Becken, v. F. X.
Schaffer, Geologie der Ostmark, Wien.
Kühnel, W., 1933, Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiärmulden
bei Kamnik (Stein) in Krain. Prirodoslovne razprave, Ljubljana, 2, 61—111.
Petra scheck, W., 1926/29, Die Kohlenlager der dinarischen Gebirge
Altösterreichs (Jugoslawien und Italien). — Kohlengeologie der österreichischen
Teüstaaten. II. Teil. Katowice, 321—360.
Stur, D., 1871, Geologie der Steiermark, Graz.
Teller, F., 1907, Geologische Karte Cilli-Ratschach 1 :75.000. Geol.
R. A., Wien.
Teller, F., 1898, Erläuterungen zur Geologischen Karte Prassberg
a. d. Sann. Geol. R. A., Wien.
Teller, F., 1898, Geologische Karte Prassberg a. d. Sann 1 : 75.000. Wien.
Winkler v. Hermaden, A., 1943, Die jungtertiären Ablagerungen
an der Ostabdachung der Zentralalpen und das inneralpine Tertiär, v. F. X.
Schaffer, Geologie der Ostmark, Wien.
Winkler v. Hermaden, A., 1951, Die jungtektonischen Vorgänge
im steirischen Becken, Sitzungsb. österr. Akad. Wiss., Wien.
Zollikofer, T., 1861—1862, Die geologischen Verhältnisse des süd-
östlichen Theiles von Unter-Steiermark. Jahrb. geol. R. A., Wien, 12, 311—366.
89