Izhaja ua pol poli vsaki Cefver-tek. SLOVENSKA BCM Odgovorni vrednik: An t. Janezi«. Velja na leto 2 fl. 24. kr. in po pošti 3 11. sr. St. 7. V čelvertek 17. februarja 1853. IV. leto. V 1 J « C a. Pod lipo košato Tu sapca pihlja; Tu hočem se vsesti, Ce veterc odnesti, Otožnost serca. Zamišljen drevenim V travičico ta. Vijoleica bleda Prijazno mi gleda V očesa kalna. Vijolčica meni Tako govori: „Zakaj bolečine Ti serčice gine'? Kaj v persih le skli?« Tak praša in milši V ob ičje mi zre. Tolažbo mi lije U persa,—obsije Mi radost serce. — T o m. Lem pel j. Fedor in Olga. (Dalje.) Pri poslednjih besedah stopi stari zesti Vazil v sobo in povzame s tre-pečiin glasom: Ljuba Olga! Knez ga sili, se od tebe ločili, on ti ga iz naročja^ terga, on jo tisti brezdušnež, ki se prederzne, voljo vaju rajnega očeta tako brezvestno zanemarati! 0 jes ga dobro poznam! Silna je njegova hudobna volja in njegova moč se dalječ razprostira — tode nad njim je eden močnejši in mogočnejši in le temu vse zaupajmo. On stori zvijačo hudobnežev v sramoto in moč hudodelnikov v nični prah pobije. Ne bojta se toraj, vboga, zapuščena siroteja! Gospod naš Bog je mogočen Bog in močna podpora revnih sirot. On vaju ne zapusti, in če bi vsi svetovi vaju serca ločili, On vaju bo zopet ze-dinil! — Res je, da potrebujeta tolažbe, tode Bog vaju bo tolažil/' Besede častitega starčika presunejo globoko serce ubozega Fedora. ,,Nak!« zdihne s pojemljivim glasom, Olgo objemaje, — »nak, draga moja! ne zapuščam te prostovoljno! Knez mi je dal zbrati med tvojo smertjo in mojo revšino, in potem lahko veš, kaj da sim zvolil, kaj da sim zbrati mogel. O Olga! nikoli, nikdar bi se prostovoljen od tebe ločil ne bil!« — In Olga vprašuje, sliši in zve vse, čisto vse. Milo se zjoka, vender se v solzah nasmehlja, zakaj neizrečena ljubezen milega brata ji je sladka, hladivna tolažba v neizrečeni britkosti. »In misliš, Fedor! da se bom zdaj, ko vse vem, od tebe ločila?" vpraša Olga. »Nak, moj brat, skupej bova živela, skupej terpela, sku-pej umerla , če se naju Bog ne usmili. Nikdar me ne smeš zapustiti, Fedor, nikdar se ločiti od mene!" »On mora", reče Vazil. »Ne obtežuj mu še bolj serca, Olga! Da; on se mora ločiti! To je skušnja, ki vama jo Bog pošlje, in akoravno je ojslra, jo bola vender prenesla in premagala, ako le zaupljivo v Njega pogledujeta, ki povsot in vedno svojo mogočno roko nad vama v varstvo razprosterto ima. Čas povračila bo gotovo prišel, in je morebiti bližej, kakor sami mislimo. Naklepi hudobnežev so na pesku zidani, in en sam dihlej nar majnše sapice jih je vstani potreti. Vidva sla zdaj v knezovi oblasti, zatorej se mu morata vdati, da se vama se kej hujšega ne naključi, kakor to, kar z vama namenva. Ločita se torej, pa ločita se s sercem polnim nepremakljivega upanja, polnim ljubezni, ki vse prenese, vse premaga v pogledu proti tistemu, ki je zgolj večna ljubezen!" Olga tiho joka in brata priserčno objame, tako priserčno in terdo, » kot bi se ne hotla nikdar od njega ločili. Fedor jo mirno tolaži, oblju-bivši da bo vedno nanjo mislil in ji prav pogostoma dopisoval, kadar koli bo priložnosti imel. In Olgi igrajo solzice v očeh vedno milejši, v voljo Gospodovo se vda in upa, kot Fedor, srečke prihodnosti. Stari Vazil stoji objokan zraven ubozih sirot, ki še tako mlada, tako slaba, preganjana od ostudne lakomnosti in poželjivosti, nimata nobene pomoči, kakor, sarno zaupanje v Boga; in svoje roke povzdigovaje moli takole: »Gospod! bodi jima bramba in pomoč, pokrepčaj jima tužne serca, in izpelji vse po svoji neskončni modrosti!" — Tako sedita še vedno revna siroleja objeinaje se še poslednji trenutek, ki jima je še določen v zagotovanji neločljive ljubezni, ki jima je še edina pomoč brilko ločenje prenašati; ko knez Ivanov in njegov tajnik, zviti, hudobni Petrovič v sobo stopita. »Si že napravljen'!" vpraša knez Fedora. »Sim!" odgovori Fedor s terdnim glasom, ako ravno ga bledica po vsem obličji spreleti, ko namreč tisti trenutek pride, ki ga ima v temno prihodnost pahniti, in njegovo sestro brez vsega varstva v roke divjega kneza prepustiti. »No, tedaj beri te le verstice, ki sim jih do svojega prijalla Pe-stuševa v Moskvo pisal" govori knez na dalje, ter poda Fedoru odperto pismice. »Prepričaj se iz tega, kako dobro da s teboj mislim, in skušaj, da boš mojo skerb z jakim obnašanjem obilno poplačal." Fedor vzame pismo in bere sledeče, kratke verstice: Moj dragi Pestušev! Tukej Vam pošljem svojega dobrega sestrinca, iz kterega mi imate verlega vojaka izroditi. Imejte ga, kakor bi bil moj lastni sin, zakaj mladeneč je jak in ima le mali nekazek, ki se gotovo lahko popraviti da. Ta pregrešek je nekoliko terme in svojeglavnosti. Ravnajte ž njim lepo in skusite mu moško terdnost navdihniti. Skusite, dragi Pestušev! iz jakega mladenča, jakega moža narediti!" — Knez Ivanov. Fedor kornej svojim očem zaupa, ko te versle prebere. »Sim se mar mogel nad knezom motiti,« si misli, »kako sim mu mogel tako malo zaupati, in njegove namene tako krivo soditi ?" — Pa prihodnost me bo vsega natanko prepričala "reče dalje sam pri sebi. »Le pazitno dobro!" Molče da knezu list nazaj, kteri ga svojemu tajniku poda s poveljem, ga skupej spraviti in z njegovim znamnjem zapečatiti. Petrovič se zvijačno nasmehlja, vzame list, se nizko prikloni, in odide. V predsobi razterga pismo, in vzame drugo že narejeno in skup spravljeno iz žepa, v kterem so bile sledeče besede pisane: Dragi moj Peslušev ! Tukaj Vam pošljem mladega, grizljivega psa, ki je edina zavira med menoj in veliko dedšino, ktere dober delček ima tudi Vaš biti, ako poskerbite , da bo termoglaveu poglavec v Sibirijo odpeljan , od koder se nam ne bo nič več pred njim bati treba. Ravnajte skerbno in zvito, kakor vedno, in če sreča hoče, se nam mora dobro iziti. Z Bogom! Knez Ivanov. To pismo vzame Petrovič, pride v sobo nazaj in ga Fedoru poda, kteremu tudi knez priporoči, da ga ima sam v roke nadpolkovnika Pe-sluševa zročiti. »In zdaj pa, ljuba otroka, poslovila se!" reče Ivanov. »Se pet minut sama pustim, in potem, Fedor, junaško naprej! V Moskvi te čakajo dobri pajdaši in zvesti, očetovski prijatel; torej vesel se oziraj v radostno prihodnost, kjer te cela versla prijetnih dni in častne sreče čaka!« On in tajnik gresta preč; Olga se ihtijoča Fedora oklene, kteri si zastonj prizadeva , svoje solze zatajevali, zdaj, ko se je res britki trenutek ločenja približal. »Z Bogom! ljubi brat! Z Bogom mila sestra! Bog le obvari!« to so zadnje besede, ki jih s trepečim glasom poljubovaje se zadnjikrat izgovorili zamorela. »Ti pa zvesti Vazil!" reče Fedor, ti ne boš Olge nikoli zapustil. Ti ji obljubiš biti prijatel, bral in oče, kaj ne? »Prisežem ti pri živem Bogu! Fedor! odgovori starček in položi svojo trepetajočo roko na g'ave britko presunjenih otrok. »Bodita poto-lažena in ljubila se še dalje tako. Oko je, ki nad vama čuje, očetovsko oko, ki vse vidi—na dno čeme duše hudobneža. In to oko gleda zdaj to britko uro ločenja na vaju in vaju nikoli zapustilo ne bo. Bodita po-tolažena, pravim, kmalo se bola zopet srečna vidila." Viditi je bilo kot bi duh preroka iz starega, zvestega Vazila govoril. Kakor mehko hladno zdravilo so bile njegove besede za tužne, ranjene serca preganjanih sirot in jima oslajša grenko uro ločenja. Se en pogled, en objemlej, še en poslednji, poslednji: »Z Bogom!" in — Fedor odide. Lahke sani, s čverstimi konjiči naprežene, ga peljejo zmiraj dalje in dalje od mile sestrice, med tem ko Olga v rokah svojega očetovskega prijatla s potoki britkih solz britko žalost tugopolnega serca izjokuje. Sirote sta bila tedaj ločena in vsak trenutek ju vedno dalje in dalje loči. Nju serca so polne britkosti, nju oči so solza zalite in vender — popolnoma nista nesrečna. Ljubezen jima v terpljenji daje pogum. Sestra ve, da jo brat, bral ve, da ga sestra ljubi. Kakor sta tudi nesrečna, zapuščena, ve vender vsak vsaj za eno serce na svetu, ki za-nj gori, in ta gotovost razvedruje kakor solnčni žar temno noč nju terpljenja, ktera je bila že tako zgodej nju mladega duha pokrila. V svoji vzajemni ljubezni najdeta tolažbo in veselje; zakaj ljubezen vse prenese, vse pre-terpi, in vse upa. (Dalje sledi.) Odgovori na vjiraianja ilruhin 7.11 jugoKlav. poveatnlco. XI. (Dalje,) Oližo Ajella je neka vas, kise po Furlansko klice Kravi (Crauglio); jaz bi djal, da se la kraj prav za prav Kravje kliče od našega »krava", torej da so ludi tu še Slavjani nekdaj bivali. — Prav blizo Palme je vas Joanniz (Joanie = Joanec = Ivanec). Druga je Tapogliano = Topoljana, kraj s topoli obraščen. Te, in ako je še kej enakih imen, nas spominja na slare čase, ko so po vsih tih krajih še naši slovenski prededi stanovali, ki so tim krajem slovenske imena dali. Da so okoli Karmina (Cormons) Slovani živeli, spričuje tudi ime Kopriva, ki je na cesti, klera iz Karmina v Gorico pelje. Na Krasu je neka vas, ne daleč od Gradiške, ki se Št. Martin kliče. Tam se, bi djal, vse hiše imenujejo Vicentini, ker so vsi iz Vicence doma, in zatorej govore še dan današnji nek b iz jaški jezik, t. j. nekako mešanco talianskega in slovenskega. Pripoveda se, da so bili v starih časih neki polil i Ak i prestopniki iz Vicence tu sem preseljeni, in zatorej so jih deželani V i c e n t i n e imenovali. Pa ker siin že lukej bizjaški jezik omenil., je Ireba da tudi kej povem od naših Bizjakov. Celi kos primorske dežele gor od De vina do Gradiške, med Krasom in Sočo, se kliče „il Terrilorio" per eminenliam, to je, „il territorio venet o," ker je bil la kos dežele do poslednih časov Be-riečanske republike vedno pod oblastjo Benečanov. Govore pa tudi ne po furlansko ali laško, ne prav po taliansko, ainpak neko posebno taliansko podnarečje, ki ga bizjuškega imenujemo, in oni sami si pravijo Bi-siacchi. Od kod to ime, ne vem. — Ravno lako so bili Cainpo-longo, Muscoli in neki drugi m a nji kraji benečanski, in zatorej se je bilo leta 1848 zgodilo, da so ljudje po vsih lih krajih, kakor tudi na otoku Grado bili goreče vneti za taliansko reč in Austrinncom nasproti, med tem ko so bili vsi drugi naši Furlani vneli za Austrio. Se nekej iz Trninskega. Kervavec se kliče dolina na Planjšici ali Banjšici, menda od ondi prelite kervi vojščakov. Na Vojskah je vas blizo nemškega Idria. Ta vas leži na dolgi in široki ravnini. Pripoveda se od ondašnjega hudega boja s Turki. — Vse imena po Tminskem so čisto slovenske, kar obilno priča, da pervi naselniki leh krajev so bili Sloveni. P. n. Tinin (Tolinein) od T minske reke, koja seje iz temnih peči po temnem smrekov ju cedila; L juhi na == ljubljena; Lom, kjer se hrib lomi; (Jiapovan = Čepvan od imena Čep, tako se potok onde kliče; Panikva od poniknil ti, kakor ondašnji svet spričuje; Tribuša = trebušje, trebuh, ker je svet ondi trebuhu podoben; Serpenica — serp, Soča se ondi v podobo serpa krivi. Ročina, kjer celi dan sonce pripeka, itd. — Ime Uče (Woltschah) se lahko od učeni kov spelja, ker so menda lukej pervi fcerščanski učeni ki stanovali, ki so sveto vero v leh krajih širili. — Od Gorice mesta, in njenih delov in teržišč, ki se imenujejo: Pristav (pristava), Braj-da, V a k a 11 a, Kvar, Podturnoin, Slražie, Studenec, Kasta-njevica, Travnik, gojzd Panovie, itd. ne bom nič govoril, ker same imena že dovolj govore. — 53 — Nemški Kot I na Tominskem. jVIarsfkteri kraj, ki spada pod Gorico, je omenjeiija vreden, in mogel bi Vam veliko pisali ne rečem od Ogleja, ki je bilo svoje dni pervo mesto za mogočnim Rimom, ampak ludi od mnogo drugih pomanjših krajev; toda vse to je že večidel popisano nekej v „Rubeis Monu-m e n I a E c c 1 e s i «e A q u i 1 e j e n s i s", nekej v »C a p p e 11 e 11 i I e C h i e s e d'Ilalia" pod odstavkom »A q u i le j a", nekej v drugih enakih delili. Ali od Nemškega Rovi a na Tominskem nisim jaz še nikjer nič bral, in inorda bodo tudi drugi bravci ravno tako, kakor jaz, reči zamogli; in vender je tudi la kraj nekoliko imeniten in vreden, da se posebno omeni. Zatorej se denein enmalo ta kraj popisati, kar sim iz verodostojnih oseb in iz izvirnih listin in drugih spisov čezanj zvediti ziunogel. Nemški Rov t (Deutschrulh = Deulschgereulh, Ruthae theutoni-cse v starih listinah tudi N e m b s c h e r u I) na izhodu Temina , in na jugu Bohinskih dolin, od kterih ga visoke planine ločijo, ki Goriške predele proti Gorenskim mejijo, je na vsili straneh od previsokih gor obdan ali obkrožen, da se prav težko in skorej li z nevarnostjo do njega priti z a more. Na severni in izhodni strani se strašno visoke skalovite gore čez oblake vzdigujejo, ki ločijo Krajnsko in Goriško; na južni strani so manjši, loda slerine nekej^s senoželmi nekej s hostami obraščene gore, ki ločijo nemški Rovi od Šembiške in od Cerkniške ali Cerklanske fare; na zapadu je druga visoka gora, ki Podmevško faro proti Nemškemu Rovlu meji. Do bistre Bare, ki prav ukusne poslerve redi, in se napo-sled blizo svete Lucie na Mostu v Idrio izteka, in še nekej čez Bačo se je fara Nemškega Rovta iztegovala proti jugoizhodu, preden je Pod-berda sama (1848) v faro povikšana bila. — Razun Bače je tod, kakor sploh po Tominskih gorah, mnogo studeneov, potočičev in potokov, med katerimi pa samo Korit ene o omenimo, ki kmalu za farnim krajem, ki se od tod tudi Koritenca zove, izvita, in se proti jugozapadu med strašno stermino tekoč pri Grahovi v Bačo izliva. Ker je pa na izlivu Korilence v Bačo druga vas, ki se tudi Koritenca imenuje, zato pravijo tej »Slovenska Koritenca", uni pa »Nemška Koritenca" ali pa drugači »Nemški Rovt." Tu v Nemški Koritenci ali v Nemške ni Rov tu je tudi farna cerkev in sedež fajmošlra, ki ima ne daleč od ondod (menda pol tire hoda) na zapadu še eno vasico, ki se G ra n d imenuje, perva nase bina teh nemških rovlarjev. Do leta 1739 je vsa krat ni fajniošter tega kraja imel po dva kaplana, ki sla mu pomagala, zalo ker je moral razun teh ravno kar omenjenih dveh vasi preskeibovati še čez tri ure od tam oddaljeno vas Pod berdo na Bači, s Tertnikom vred, Bačo (tako se namreč tudi ena vasica kliče), Petro v ob erd o in nekej samotnih tu pa lam po gori Por z ni raztresenih hiš. (Vsi ti kraji so od leta 1739 sem, pod imenom Podberda dobili svojega lastnega duhovnika, odvisečega od Koritenskega fajmošlra; sadaj pa od 1848 je lukej nova fara, kakor je bilo že tu zgorej omenjeno.) — Tako je tudi Steržišče, eno dobro uro od fare, bilo neposredno odvisno od fajmošlra; še le 1772 je dobilo tudi ono svojega lastnega kaplana, ki mora previdjali Steržišče, Znoile, Kuk ali Kov k in Kal. O bloke pa z Hudo južno na Bači ima še le od leta 1806 svojega lastnega .pastirja, ki je pa tako, kakor Sleržiški kaplan, od Koritenskega fajtnošlra odvisen. — Od kar je fara na več kaplanij razdeljena, je v Nemški Korit enci fajmošter sam ostal brez pomagajoči!) mu kaplanov. Toda opustimo sadaj zemljopisno in duhovsko opisovanje Nemškega Rovta, in poglejmo en malo, kar je mogoče, na zgodovino tega dovolj imenitnega kraja Potem, kar sim do sadaj starih listin viditi mogel, ki Nemški Rovt zadevajo, sodim jaz, da so Nemci, in scer Tirolci, v te kraje prišli h koncu 12. ali saj v začetku 13. stoletja. Neki kmet namreč v vasi Grand hrani star pergament, pismo izvirno svetega Bertranda, Oglejskega patriarha Ua patriarh je živel v 14 stoletju, stoloval je kot patriarh v Vidmi 1334 — 1350) pisano 1. aprila 1346 v Vidmi, s katerim ponovi prebivavcom Koritence, Tertnika, Ster-žišča in Granda, in vsih tislih rovt (lako razlagam jaz besede latinskega originala: »m a ss ari i nostri deCorithnich, Trentinich, Gradischa et Loco Rutharii") vse tiste pravice in povlastice, ktere jim je bil že patriarh Rertold podelil (B ertoldus a b Andechs, patr. AquiI. 1218 — 1251), čigar povlastivno pismo pa jim je bilo pri enem požaru pogorelo C . . . suplicarunt, ut cum privilegium loca-tionis faclsc suis progeniloribus per bon