Poštnina, plačana t gotovini Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - ŠTEV. 36 NOVO MESTO, 8. SEPTEMBRA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA TKhKNSKO Od tedna do tedna >Na Koreji nič novega.« Tako bi lahko začeli s tedenskim pregledom; razen medsebojnih obtoževanj in prepirov ter pogovorov po radiu, ali bi obnovili pogajanja ali ne, s Koreje ni razveseljivih novic. Severnokorejci in Kitajci z vso silo pretiravajo malenkostne spore okoli meje začasnega »mirovnega pasu« pri Kesongu. Po čigavem naročilu, smo ugotavljali že zadnjic. Zatišje nad korejskim bojiščem je odvrnilo te dni poglede vsega sveta v San Francisco. Ob zaključku lista še nimamo poročil, kakšne karte so položili na diplomatske mize sovjetski predstavniki, vse pa je kazalo na to, da bo konferenca prešla v dolgotrajno razpravljanje vseh spornih in perečih vprašanj, ki danes pretresajo veliki azijski svet. Bližja kot japonska pa so nam trenutno domača vprašanja. Ponovni zločini informbirojevskih držav, ki mejijo na Jugoslavijo, razodevajo vedno jasneje vsemu svetu, da je trdna, miroljubna in enotna Jugoslavija trn v peti vsem vojnim hujskačem. Kako radi bi nas izzvali k nepremišljenim dejanjem na naših mejahl V tej luči moramo gledati na številna izzivanja, ki se neprestano ponavljajo. Preteklo nedeljo je skupina albanskih vojakov vdrla kakih 200 metrov globoko na naše ozemlje ter začela streljati na našo stražo. Ko je naša straža odgovorila napadalcem z orožjem, je albanskim izziva-Čem prihitelo na pomoč še 60 vojakov. Med bojem, ki je trajal celo uro, je bil hudo ranjen naš graničar Miodrag Stoja-nović, ki je v noči nato umrl v bolnišnici v Prizrenu. Na našem ozemlju so po boju našli truplo nekega albanskega vojaka, med umikom pa so Albanci odvlekli s seboj tri ranjence. Zaradi ponovnega izzivanja je naše ministrstvo za zunanje zadeve vložilo pri albanski vladi oster protest. V Italiji živahno vre. Ves italijanski tisk je poln nasvetov in praznih ugibanj, kaj bo opravil predsednik italijanske vlade De Gasperi v Ameriki, kamor se odpravlja na razgovore z ameriškim zunanjim ministrom, nato pa v Ottawo na konferenco ministrov držav Atlantskega pakta. Na obeh konferencah namerava De Gasperi načeti vprašanje revizije italijanske mirovne pogodbe, hkrati pa »predlagati« relitev tržaškega vprašanja. Kakor curek hladne vode pa je učinkovala na razgrete Italijanske glave izjava ameriškega zunanjega ministra, ko je dejal, da bo v vprašanju Trsta Italija na vsak način morala upoštevati stališče Jugoslavije. Gospod Gasperi se je ob tej novici strahovito razburil in dal svečano izjavo, da se »... bo dal v Ameriki raje sežgatice, kakor da bi odstopil od tržaškega vprašanja, ki da »je še vedno glavni cilj njegove vlade in ki glede tega ne bo popustila niti z» ped«. S sežiganjem svojih minljivih ostankov gospod Gasperi ne bo mnogo koristil svoji državi; vsekakor bi ji služil bolje in pametneje, če bi se s treznejšo glavo začel zavedati, da s histeričnim vpitjem italijanska diplomacija ne more imeti v poštenem svetu uspehov. Pred združitvi!o krajevnih ljudskih V dosedanjem razvoju našega splošne-ga družbenega življenja 60 odigrali ljudski odbori, nosilci naše oblasti, nadvse pomembno vlogo. Neglede na nekatera pretiravanja in račetniške slabosti so v glavnem uspešno izvršili 6vojo zgodovinsko nalogo. Da so preživeli v teku razvoja več bistvenih sprememb, je popolnoma razumljivo, saj so te spremembe vedno ustrezale vsakokratni stopnji razvoja proizvajalnih in družbeno-gospodarskih odnosov v naši državi. Prav ti odnosi pa v bistvu odrejajo organizacijo in delokrog državnih organov. Razvoj organizacije naših ljudskih odborov lahko delimo na tri temeljna razdobja. Prvo razdobje, ki je trajalo do približno leta 1946, je bilo razdobje prevzemanja oblasti in obnove v vojni opustoše-nega gospodarstva, Iz zaplenjenega premoženja ljudskih sovražnikov in prevzetega premoženja buržoazne države se je takrat ustvaril močan državni gospodarski sektor. Drugo razdobje, ki traja od leta 1946 do 1950, je razdobje razlaščanja buržoazije, popolnega prevladovanja državno-socialističnega sektorja v temeljnih gospodarskih panogah; v to obdobje spada tudi začetek planskega gospodarstva. To razdobje tako imenovanega državnega socializma, ko je država v imenu ljudstva razlastila stare vladajoče razjede in usmerila vse sile na uresničenje temeljnih nalog petletnega plana industrializacije in elektrifikacije države. Tretje razdobje, ki se začenja leta 1950, je razdobje prehajanja državne lastnine proizvajalnih sredstev v splošno družbeno premoženje, ki ga upravljajo vse bolj in bolj sami proizvajalci oziroma družbene organizacije. To je hkrati obdobje, ki je bistveno novo v razvoju naše ljudske revolucije, to je prehod od državnega socializma v višjo stopnjo socialističnega razvoja. Naloge ljudske oblasti postajajo v tem razdobju V6e bolj usmerjevalne in nadzorovalne, neposred-dni upravi j alci in razdeljevale! družbenih dobrin pa postajajo delovni kolektivi sami. V luči razvoja in nalog tretjega razdobja organizacije naših ljudskih odborov moramo gledati, tudi združevanje nekaterih dosedanjih manjših krajevnih ljudskih odborov v večje, gospodarsko močne, zaokrožene in samostojnega življenja sposobne krajevne odbore. Kakor moramo skrbeti po eni strani z vsemi silami za to, da 6e dosledno uveljavijo načela neposrednega vodstva v gospodarstvu in družbeni delavnosti 6ploh, tako moramo na drugi 6trani vse bolj in bolj uveljavljati pri ljudskih odborih vse tiste oblike dela, ki dajejo ljudskim odborom predstavniški značaj in vedno v večji meri uveljavljajo neposreden vpliv in kontrolo ljudstva. Ljudstvo se uči upravljati 6vojo državo preko svetov in komisij državljanov. Za delo in razvoj krajev ni več — in ne sme biti — odgovoren edinole izvoljeni odbor ali pa ponekod morda samo predsednik ali tajnik krajevnega odbora. Ne, od ži- vega, najtesnejšega sodelovanja celokupne krajevne skupnosti mora izhajati pobuda, napredek in kontrola razvoja poli-tičnegai, gospodarskega in kulturnega življenja vsakega kraja. Kako so sprejeli volivci predloge za združitev nekaterih manjših krajevnih ljudskih odborov v večje, gospodarsko močnejše odbore? Iz številnih zborov vo-lilcev, sestankov odbornikov in iz predlogov posameznih organizacij izhaja jasna želja, da 6e dosedanji gospodarsko šibki KLO priključijo krajem, s katerim so tudi sicer te6no povezani bodisi v kakršnem koli pogledu že. Poglejmo si nekatere KLO novomeškega okraja in njihove dosedanje pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj. KLO Globodol pri Mirni peči s svojimi 400 prebivalci že dalj časa občuti, da sam, brez povezave z okoliškimi kraji, nima pravih pogojev1 za kak večji gospodarski razmah. Ne po številu prebivalcev, ne po odrezani legi kraja si Globodol ne more obetati od nadaljnjega obstoja svoje krajevne uprave takšnih koristi, kakršne na-primer lahko pričakuje od novega KLO Mirna peč, kateremu se bo pridružil po novi razdelitvi tudi KLO Št. Jurje (763 prebivalcev). Mirna peč, Globodol in Šent Jurje ter del KLO Kartel j evo (vasi Dobje, Knežija in Zagoirica) pa bodo predstavljali novo enoto krajevne ljudske oblasti s sedežem v Mirni peči; združen KLO bo imel 27C8 prebivalcev in bo upravno ter gospodarsko zaokrožena celota. Prebivalci teh krajev so na zborih volivcev predlog združitve v celoti odobrili. KLO Zameško ima po dosedanji ureditvi 285 prebivalcev. Vzdrževanje krajevnega ljudskega odbora za tako majhno število ^prebivalcev 6« nam pokaže v luči pravkaT navedenih dejstev in nujnega nadaljnjega razvoja naših krajevnih ljudskih odborov kot vprašanje, ki ga je treba čimprej rešiti. Zameško in Gradišče (521 prebivalcev) se bosta zato priključila Št. Jerneju, ki bo po združitvi imel 2831 prebivalcev in vse pogoie za še večji gospodarski razmah kot doslej. Za Novim mestom, ki ima v mejah svojega mestnega področja 5404 prebivalce, bo po združitvi postal najmočnejši kra-ievni odbor v okrajtr Škocjan. Skupno 6 KLO Za grad, Dobravo in vasjo Zalog (doslej je bila priključena h KLO Zbure) bo štel 2932 prebivalcev. — Šmihel pri Žužemberku 6e bo priključil Žužemberku, za kar govorijo vsi gospodarski in politični razlogi obeh krajev. — V Suhi krajini 6e bosta združila KLO Rat>je in Sela Hinje v nov KLO, ki bo štel 1556 prebivalcev. — KLO Gabeirje, Brusnice in vasi Ratež ter Gumberk bodo imele sedež novega KLO v Brusnicah. Tudi ta predlog so volivci teh krajev popolnoma odobravali. Pod Gorjanci se bosta združila tudi krajevna odbora Stopiče in Dolž s 6edežem odbora v Stopičah, Imela bosta skupno 2122 prebivalcev. Stara težnja za združitev se bo uresničila tudi v šmarješki okolici. Nov, gospodarsko močan KLO s sedežem v Šmar- ouknp lita bo ? noiomtšhcm obrala kmalu zaključen Do minule sobote je bilo v novomeškem okraju odkupljenih že 80 odstotkov vseh obveznih količin žita. Med najboljšimi krajevnimi odbori so doslej: Prečna, Ajdovec. Podgrad, Stopiče, Globodol, Ka mence, Gabrje, Uršna sela, Podturen, Dolenjske Toplice in Dvor. V teh krajih so do konca avgusta odkupili že nad 90 odstotkov obvezne oddaje. Marsikje bi bil odkup že v celoti zaključen, vendar pa še niso omlatili vsega žita. Kaj je pokazal dosedanji potek letošnjega odkupa? Ogromna večina kmetov je pravilno razumela napore ljudske oblasti za prehrano nekmečkega prebivalstva. Ti kmetje so znova z dobro voljo in kot zavedni državljani izpolnili dolžnost do naše ljudske skupnosti. Za njihovo skrb in trud, ki 60 ga vložili v zemljo, jim ie hvaležen sleherni državljan, ki so vsak dan odreže kos kruha. Teh kmetov ni zmotila sovražna propaganda o zniževanju in opuščanju oddaje žita, ki se je še do nedavnega tako trdovratno vzdrževala v nekaterih vaseh okoli Škocjana in Šent Jerneja. Ti kmetje pa so postavili na laž tudii tiste nezavedneže, ki 6o lansko jesen vneto zatrjevali, da »6emena ni in ga ni«, vendar pa so potem posejali precej več kakor v lanskem letu. Da so v navedenih krajih kmetje skoraj že oddali vse predvidene količine žita, je vsekakor tudi zasluga krajevnih odborov, ki so pošteno in*skupno z ljudmi porazdelili obveznosti na posamezna gospodarstva, prav tako pa so v dnevih odkupa temeljito sodelovali z odkupnim podjetjem. Vse kaže, da bo v 25 krajevnih odborih podgorjanskega, mirnopeške-ga, topliškega in suhokranjskega področja odkup stoodtotno uresničen brez vsakega administrativnega ukrepa. Kaj pa nam teh 25 ljudskih odborov s svojim delom še potrjuje? Nedvomno in predvsem to, da zahteva njihova discipliniranost in zavedno opravljena dolžnost tudi od ostalih 15 krajevnih odborov da v pnv taki meri tudi ti izpolnijo 6voje dolžnosti do države. Še vedno šepa odkup na škocjanskem področju. Slabo napredujejo tudi v Beli Hud požar v Orfneku V četrtek 30. avgusta je v Ortneku ob pol eni uri zjutraj do tal pogorela parna žaga. Po pripovedovanju nočnega Čuvaja je začelo goreti že opolnoči; ogenj jc opazil v neposredni bližini parnega stroja. Hotel je majhen plamenček najprej sam pogasiti, ko pa je videl, da gori olje, je odhitel na železniško postajo in poklical na pomoč gasilce iz Sušij in Ribnice. Takoj so prihiteli domači gasilci iz Velikih Poljan, ki so se trudili, da bi omejimi požar, kar pa se jim je posrečilo šele s pomočjo gasilcev iz Sušij. Njim in ribniškim gasilcem se je posrečilo obvarovati skladišče rezanega lesa. vendar pa žage niso mogli rešiti. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Velikih Lašč, Bukovice in Nemške vasi. — Vzrok požara je najbrže neprevidnost. Morda je nasta lpožar zaradi nezavarovanega okna, ki 6o ga dali pred kratkim popraviti in za katerim je bilo nekaj posod z oljem. * Žaga je bila zavarovana za 1,855000 dinarjev, škoda pa bo šele točno ugotovljena. Brez dela je trenutno ostalo 36 oseb, katerim pa bo Lesno-industrijsko podjetje Ribnica pri-skrbelo začasno drugo zaposlitev. cerkvi, Prekopi, Šmarju, Gradišču, Šent Jerneju in deloma tudi v Orehovici. V Smolenji vasi je bilo potrebno več velikih posestnikov opozoriti na izpolnitev obvezne oddaje. V Prekopi, Št. Jerneju, Ško-cjanu in Šmarjeti so bili prav tisti, ki so skrivali v kaščah in skritih prostorih največ žita, najbolj zgovorni pri »prepričevanju«^ odkupnih organov, da »žita ni in ni«. Če bodo zdaj imeli posamezniki zaradi svoje trdoglavosti stroške in pota na javno tožilstvo in sodišče, kdo jim je kriv? Nepravilno bi Wlo metati v en koš vse kmete iz pravkar navedenih krajev. 2e zadnjič smo pisali o posameznikih iz škocjanskega področja, ki so zgledno zadostil obveznemu odkupu. Največji posestnik iz Kija, Anton Bevc, Frančiška Kramar iz Lutrškega 6ela in še nekateri so oddali v Št. Petru prvi žito. Posestnik pete skupine Jože Gorene z Vrha pri Št. Jerneju je v celoti izpolnil 6vojo dolžnost. Nasprotno pa po posestvu njemu popolnoma enak Franc Lenčič "iz Šmalče vasi do določenega roka ni oddal še zrna žita. Terezija škedelj iz Razdrtega se je »odrezala« 6 432 kg namesto 1180 kg; prav tako tudi posestnika 4. skupine Franc in Karel Turk iz Loke pri Orehovici. Prvi je oddal od 1155 kg samo 284 kg, drugi pa od 859 kt? komai 281 kg. Boljše bi napravila, če bi sledila zgledu posestnika Strojina iz Mihovca, ki je med prvimi oddal predpisano količino žita. Za tržaških Slovencev so prispevali Opekarna Zalog 1200 din, Javno tožilstvo Novo mesto 1000 din, Vaški odbor OF Stopiče 300 din, KuHurno-umetniško društvo Stopiče 300 din, Industrija perila MLO Novo mesto 1165 din, Ekonomska srednja šola 1574 din, Kurilnica na postaji Novo me6to 1000--din, Osnovna šola Škocjan 840 din, Tovarna igrač Novo mesto 3000 din, Osnovna šola Zameško 300 dinarjev, Okrajno avtoprevozno podjetje Novo mesto 322 din, Osnovna šola Mirna peč 400 din, Sindikat prosvetnih delavcev srednjih šol 3236 din, Vojna ekonomija 1250 din, Sindikat nameščencev MLO Novo mesto 880 din, Krajevni odbor Zve ze vojaških vojnih invalidov Št. Peter 1070 din, Lesno industrijsko podjetje Novo mesto 3230 din, Krajevni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Dolenjske Toplice 1200 din. Prispevajte za kulturni dom naših bratov v Tr&tul odborov jeti bo obsegal dosedanji KLO Šmarjeto, Šmarješke Toplice in del KLO Zbure: vasi Čelevec, Dol, Malo Strmico, Radovlje, Slape, Zagorko, Sela, Grič in Zbure. Imel bo 2087 prebivalcev. Združila se bo6ta nadalje KLO Kamence in Karteljevo. Prečni se bo pri-priključila vas Podgora, Orehovici pa del Gradišča (vas Dol. Mokro polje). Samostojni KLO bodo ostali dosedanji KLO Ločna, Uršna Sela, Birčna vas, Prekopa, Šmarje, Smolenja vas, Šmihel pri Novem mestu, Straža, Dol. Toplice, Podturen, št. Peter, Bela cerkev, Podgrad, Ajdovec in Dvor. Namesto prejšnjih 40 krajevnih ljudskih odborov bo nova združitev ustvarila v novomeškem okraju 26 krajevnih ljudskih odborov in mestni ljudski odbor v Novem mestu. Nedvomno bo pomenil skrčen upravni aparat v okraju ogromno pocenitev, na drugi strani pa bo zagotovil potrebno strokovno višino s čimboljšim upravnim kadrom in njegovo ustalitvijo. To pa pomeni hkrati tudi konec primitivnosti, samovolje in neznanja v upravnem poslovanju, ki je doslej vse prevečkrat povzročalo ljudem nepotrebna pota, izgubo časa in jezo. Združitev nekaterih krajevnih odborov so zato v prvi vrsti toplo pozdravili volivci 6ami, ki 6i obetajo od razvoja organizacija naših ljudskih odborov nadaljnjo učvrstitev ljudske oblasti. Louis Adamič umrl 4. septembra je radijska postaja New York sporočila žalostno vest, da je nenadoma umrl znani ameriški pisatelj Louis Adamič, dolenjski rojak iz Blata pri Grosuplju. V Ameriko je odšel leta 1913, kjer je kmalu zaslovel kot priznan pisatelj in osebni prijatelj pokojnega predsednika Delana F, Roosevelta. V KOČEVJU IN ČRNOMLJU STA ZAŠČITENA DVA POMEMBNA KULTURNA SPOMENIKA Predsedstvo sveta za znanost in kulturo vlade Ljudske republike Slovenije je izdalo odlok, s katerim sta bila razglašena »šeškov dom« v Kočevju in »Fiz-kulturni dom« v Črnomlju za kulturna spomenika iz narodnoosvobodilne vojne. V poslopju »šeškovega doma« so se v osvobojenem Kočevju oktobra 1943 prvikrat v zgodovini slovenskega naroda zbrali njegovi svobodno izvoljeni zastopniki iz vseh krajev Slovenije, Slovenskega Primorja in iz Koroške. V črnomaljskem »Fizkulturnem domu« pa je februarja 1944. leta prvikrat zasedal Slovenski narodnoosvobodilni svet — SNOS. V trebanjskem okraiu razpravljajo o zadnji resoluciji OF Slovenije V zadnjih tednih prireja Osvobodilna fronta okraja Trebnje vrsto sestankov po vaseh, na katerih razpravljajo aktivisti s frontovci o zadnji resoluciji Osvobodilne fronte Slovenije in o sklepih Glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije o novih oblikah dela OF. Z zanimanjem spremljajo olani organizacije poročila o gospodarskih in političnih vprašanjih. Marsikje so se pogovorili tudi o novem tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade. Doslej so v okraju najboljši v tem tekmovanju frontovci Čateža, Sv. Križa in Velike Loke. Frontovci teh krajev pomagajo s prostovoljnimi deli pri napeljavi telefona iz Sv. Križa v Veliko Loko. Prostovoljci iz Dobrniča in Trebnja pomagajo pri napeljavi telefona, ki bo povezal okrajno središče z Dobr-ničem, v Velikem Gabru pa pripravljajo vaščani gradivo za novo postajališče. K. O. Zbor belokranjskih aktivistov Ob zaključku lista smo prejeli kratko poročilo v nedeljskem zboru aktivistov v Črnomlju: Knlturno-prosvetnl dom v Črnomlju Je bil v nedeljo 2. t. m. nabito poln aktivistov In borcev NOB. Po himni, ki jo je odigrala črnomaljska godba, Je začel zborovanje predsednik OILO Franc Košir. Po pozdravu Je prebral brzojavko, kl a jo poslali stari aktivisti črnomaljske meščanske gole. Obširen rererat o delu Fronte na vasi. o delu zadrug KLO. LMS. AFZ, ZB. lnva Udov, Rdečega križa, prosvetnih društev, športnih organizacij ln sindikatov Je Imel nato predsednik OO OF Janez Zunlč, — Po uspešnem razpravljanju so delegati sklenili, da ho Fronta odslej krepkeje pomagala vsem ostalim organizacijam v okraju, hkrati pa bo skrbela za razširitev svojih vrst za dvig krajevnega gospodarstva, za pomoč kmetijskemu zadružništvu, kakor tudi za jesensko setev, nabavo semen In pod. Vso pomoč bodo nudile frontne organizacije prosvetnim organizacijam v okraju in skrbele za pro svetne ustanove in stanje, v katerem se nahajajo prosvetni delavci. — Po zaključnem zborovanju so se na Gričku sešll stari borel ln aktivisti ln v prijetnem pomenku zaključili zborovanje i Željo, da bi se na takih plodnih posvetovanjih še večkrat sešll A. K TEKMOVANJE PARTIJSKIH ORGANIZACIJ METLIKE IN ČRNOMLJA Na čast volitev v mestne in okrajno partijsko organizacijo je Mestni komite KPS v Črnomlju napovedal tekmovanje Mestnemu komiteju KPS v Metliki. Tekmovanje obsega poleg drugega tudi' poživitev dela v vseh partijskih organizacijah, uresničevanje sklepov zadnjega zasedanja plenuma CK KPS in udeležbo članov Partije v prostovoljnem delu v komunalni dejavnosti, GASILCI V PRELESJU SO DOBILI MOTORNO BRIZGALNO Leta 1947 je bilo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo v Prelesju ob Kolpi pri Starem trgu, ki obsega tudi vasi Sodevce, Dol in Laze. V društvu je že 83 rednih in 12 podpornih članov. Glavno skrb je društvo posvetilo nakupu gasilskega orodja in opreme. Veliko pridobitev pomeni za društvo nova močna motoma brizgama, katero so prvič preizkusili ob letni veselici minulo nedeljo, Preleški gasilci nujno potrebujejo zdaj še nekaj cevi, tako da bodo sposobni nuditi vaščanom učinkovito pomoč. Brez sodelovanja prebivalcev v Kočevju ne bodo zatrli tifusa Število na tifusu obolelih prebivalcev Kočevja je dd zadnjega tedna naraslo že na 250 ljudi. Epidemija je s tem zavzela obseg, kakršnega zdravstvena kronika Slovenije ne pomni. Navzlic vsem dosedanjim ukrepom pa bolezen še ne upada, ker prebivalstvo Kočevja ne sodeluje z zdravstveno skupino tako, kakor bi to bilo nujno potrebno. Čudno, žal pa resnično je n. pr, dejstvo, da nekateri ljudje v Kočevju zaradi svoje kulturne zaostalosti in nazadnjaštva skrivajo bolnike kar doma, namesto da bi se takoj obrnili na zdravnike za pomoč. Bolnikov, ki se zdravijo v izolirnici v Kočevju, nekateri svojci ne puščajo pri miru. Tifusni bolniki morajo biti strogo osamljeni, imeti pa morajo tudi predpisano hrano (dieto). Sorodniki, ki kličejo bolnike k oknom izolirnice v Kočevju in jim dajejo na skrivaj hrano in celo alkoholne pijače, delajo s tem bolanim svojcem kaj slabe usluge, saj jih spravljajo v življenjsko nevarnost, zdravstvenemu osebju pa povzročajo s tem še več nepotrebnega dela. Nediscipliniranost nekaterih prebivalcev Kočevja se kaže tudi v skrajno zanemarjeni skrbi za higieno mesta. Smeti mečejo ponekod kar skozi okna ali pa jih odnašajo v Rinžo, ki 6e leno pomika 6kozi mesto; kanali se iztekajo v njo, odpadki, ki 6e usedajo na dno, predstavljajo nova legla nesnage. Stranišča, ki so nevarna za raznašanje bolezni, so v mnogih hišah v obupnem stanju. Pri nekaterih javnih delih ni provizoričnih stranišč itd. Zdravstvena ekipa, ki je prišla na pomoč Kočevju iz Ljubljane, je naletela na velike težave in nerazumevanje Ko je minuli ponedeliek predaval vodja ekipe zdravnik-specialiet o tifusu, je bil obisk predavanja tako pičel, da se prebivalci Kočevja lahko sramujejo svojega nezanimanja. Zdravniki, ki so odredili vr6to ukrepov za ureditev osnovnih hi-giensko-zdravstvenih nepravilnosti, seveda ne morejo delati čudežev. Vsa pomoč pa bo brezuspešna, če ne bodo vsi prebivalci Kočevja množično sodelovali pri zatiranju bolezni, predvsem pa tudi pokazali razumevanje za to delo. V ZILJAH GRADIJO VAŠCAN1 ŠOLO Čeprav štejejo vaščani Zilj v Beli kra jini med revnejše predele črnomaljskega okraja, 60 v dosedanje priprave za zidavo nove osnovne Šole vložili že toliko truda in volje, da so upravičeno zgled mnogim večjim krajem, Za šolo, ki jo že gradijo, so pripravili do 6edaj raznega gradiva in zbrali denarnih prispevkov za skupno vrednost milijon dinarjev. Šola bo tako popolnoma zgrajena iz lastnih sredstev vaščanov. GOSPODARSKO-VINOGRADNIŠKA ŠOLA NA VINOMERU PRI METLIKI Na državnem posestvu Vinomer pri Metliki pripravljajo novo kmečko šolo, ki bo v veliko korist vinogradnikom in kmetijstvu Bele krajine. Začeli bodo 6 š es trn es e č nimi go6pod arsk o - v ino gr a d n i š k i-mi tečaji v strnjenem pouku Belokranjci «o pokazali za novo šolo veliko zanimanja; pripravljeni so že prostori za učilnice in internat, pričakujejo pa, da bo kmalu urejeno tudi vprašanje predavateljev za splošno gospodarsko-vino^radni. Ako stroko. K. O. 069 Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 35. Gospodje, ne plavajte proti toku! V zadnjih tednih in mesecih smo priče vse bolj in bolj odkritega rovarjenja ostankov raznih reakcionarnih skupin, ki so po svoje razumeli zadnje ukrepe ljudske oblasti za nadaljnjo demokratizacijo našega družbenega življenja. Sovražniki socializma — od informbirojevcev do katoliškega klera, ki s svojo večino nikakor noče stopiti na pot delovnih ljudi — SO se znašli na isti črti: eni kot drugi mislijo, da je sedaj prišel »njihov čas«, ko je treba izrabljati vse ukrepe ljudske oblasti, sejati med ljudi nezaupanje v socializem, v lepšo bodočnost, v mirno, svobodno domovino. — Resolucija Izvršnega odbora OF Slovenije je do kraja razkrinkala podle naklepe starih sovražnikov napredka in razvoja, hkrati pa je dala vsem svojim organizacijam in vsem poštenim drjavljanom naše ožje domovine jasne smernice za borbo proti izzivačem in podpihovalcem, ki nastavljajo svoja velika ušesa bodisi Vatikanu ali Moskvi. Živo so nam v spominu dogodki letošnjega romanja na Ptujski gori. Veliko-šmarensko žegnanje je privabilo tudi tokrat trumo božjepotnikov, ki so po stari navadi v molitvah, pobožnem prepevanju, ob vinu in dekletih preživili noč na umazanih cerkvenih tleh. No, kaj bi tajili, saj je skoraj nta vseh romanjih tako, da si Bog in Hudič takole za kakšno noč razdelita posvečene prostore cerkve ali samostanov. Razgreta, mlada kri, pa alkohol, obilna jedača in še kaj, vse to zahteva sprostitve. Romarji vendar niso iz lesa; to so pokazali tudi nekateri božje-potniki Ptujske gore, ko so 14. avgusta ponoči v zgodovinski cerkvi izzvali krvavi pokolj, poizkušali s posilstvom na svetem kraju in s tem onečastili cerkev, Vse to pa ni motilo župnika-piatra Ocepka, da je proti vsem strogim pravilom Cerkve navzlic zločinu v svetišču maševal — in pridno pobiral darove ubogih vernikov v vedno odprto malho. Ko so se za nočni zločin pozanimali organi javnega reda, so prišle na dan še lepše stvari. Na 14 različnih krajih so vpričo kanonika dr. Meska in domačega kaplana našli skritih 700.000 dinarjev: v škatlah, predalih, kovčkih, v spalnici, pod kaplanovo posteljo in v omarah, na umivalniku, na podstrešju in pod posteljo usmiljene se- Vodovodno-Inštalacijsko podfetfe 1110 Novo mesto FLORIJANOV TRG 1 Telefon 176 izvršuje vsa vodovodna popravi! in nove vodovodne inštalacije stre Flisove, povsod se Je valjalo na kupe denarja, denarja ubogih, malih darovalcev , i. Vpričo kanonika sta župnik in nuna lagala, da se je kresalo! Kaj vest, kaj poštenjel Pohlep po bogastvu je zameglil oči ptujsko gorskim božjim služabnikom« da so pozabili na Pavlove besede: »Korenina vsega zla je lakomnost.« Pri vsem tem bogastvu pa je cerkev skrajno zanemarjena, tako da je ljudska oblast pred kratkim nakazala za njeno obnovo in očuvanje kulturnega spomenika, ki ga cerkev predstavlja, 150.000 dinarjev podpore! Niso še potihnili glasovi v Ptujske gore, že so organi ljudske oblasti odkrili v ljubljanskem semenišču novo »visoko šolo reakcije«, ki je izdajala v vsej tajnosti svoj časopis »Zlomšekove drobtinice«, napadala ljudsko oblast ter hujska-la proti obstoječemu državnemu redu in miru v državi. Štiri mesece je vodstvo semenišča v ljubljanskim škofom Vovkom vred mimo gledalo početje svojih leme-natarskih ovčic, med katere so se po osvoboditvi zatekli mnogi ljudje, ki so sodelovali v beli gardi in domobranstvu, v nemški vojski, sinovi gestapovskih agentov, sinovi kaznovanih bogatih kmetov, gestapovski agenti ln podobna drhal z vseh vetrov in vseh barv. Nekaj poštenih bogoslovcev, Id so se hoteli upirati srednjeveškemu mračnjaštvu in vzgojnim metodam škofa, je utonilo v nasilju in vzdušju, ki vlada v ljubljanskem bogoslovju. Z vseh strani so začeli kazati zobe. Jezuit Grafenauer iz Maribora se je spravil nad ponarejanje dokumentov. Župnik Ferdinand Žgank iz Kunigunde je javno začel z molitvami za dr. Antona Korošca. Dekan Mozetič iz Cerknega, župnik Kož-lin fz Novakov in še nekateri duhovniki so dali ob smrti znanega fašističnega sodelavca škofa Margottija v cerkvah zvoniti. Župnik Veselic je na ptujskem polju postavljal »vaške straže«, ki so spremljale škofa dr. M. Držečnika in oskrunile državno zastavo. Ob zlati maši v Sela-Šumberku pri Trebnjem so postavljralci mlajev teptali državno zastavo. Duhovnik Zakrajšek je 21. avgusta na delovni dan organiziral iz Velike Loke božjepotnike, da so šli z njim na Zaplaz in se tam več ur gostili. Kaplan v Dobrniču je obtožen mazaštva, žužemberški duhovniki pa so se z vso silo pripravljali na obnovo cerkve in župnišča, ki sta med vojno služila za bunkerje izdajstva in ubijanja naših ljudi. Eden izmed žužemberških kaplanov se je celo ponižal do obrtniškega dela: začel je krpati lonce in staro posodo, samo da prihaja laže v stik z ljudmi. Vrsta gre naprej, naštevanja še dolgo ne bi bilo konec. Oblike dela so različne; kar ne opravi pogovor v farovžu, doseže spovednica. Priljubljeno sredstvo je tudi prižnioa. Župnik Anton Cafuta v Preloki se je n. pr, nadvse rad poslužuje za svoje zadnje čase vse bolj nebrzdane napade na ljudsko oblast in našo ureditev. Kakor da bi pozabil, da je v Beli krajini, se župnik Cafuta norčuje v cerkvi iz nekaterih vaščanov, ki niso Itako »brihtni« kakor je šolani gospod. Zadružništvo mu seveda ne ugaja, prav tako ne nastop kulturne skupine naše vojske; zato rad prestavlja že napovedane večernice ob nedeljskih popoldnevih na kasnejšo uro, ki se Čudno točno ujema z začetkom prireditev ... 1. julija je gospod župnik napovedal v pridigi, da bo prihodnjo nedeljo zasedalo v cerkvi ljudsko sodišče in da morajo prve klopi ostati prazne, »Sodili« naj bi več vaščanov zaradi plačevanja cerkvenih sedežev, katerih denar je baje poneveril pokojni župnik Jerič itd. Že vnaprej je Cafuta obetal ljudem, da bodo morali priseči s tremi prsti na evangeliju, sodnik pa bo on sam, »ker najboje pozna zakone«. S prižnice je pozval ženske v župnišče, kjer naj bi mu povedale, kaj se je razpravljalo na zadnjem množičnem sestanku v Preloki. Ko prihodnjo nedeljo naročenih ovčic ni bilo v cerkev, grmenja seveda ni manjkalo. Župnik Cafuta je izrabil prižnico M razdor med vasmi, ko je izjavil, da ne bi šel nikogar obhaiat v Žilje, če ne bi šli z njim iz Preloke štirje fantje ali možje s kolmi in se spet z njim vračali domov ... Torej — telesna straža! Vero, duhovnike preganjajo!! Ali ne diši vse to prav močno po tolikokrat zapeti, a tako malo poslušani in vse preveč obrabljeni pesmici? Kako težko je vendar doseči v novi Jugoslaviji mučeniško krono, kajne, gospodje? Sejati med ljudi razdor, izzivati k ustanavljanju telesnih straž, od katerih je do nove bele garde le še mišji skok — mar je to delo dušebrižnika, ki bi ga OGLAŠUJTE V»DOLENJSKEM LISTU«! morala prevevati sama ljubezen do bližnjega? O tem svoje vesti župnik Cafuta verjetno ne izprašuje. Raje terja bero, o kateri trdi, da je njegova plača, plačo ljudske oblasti pa javno odklanja. Čemu grmi župnik Cafuta nad preloškimi farani s prižnice in jim grozi s kaznimi, ker puščajo svoje otroke na razne mladinske prireditve? Čemu skuša vzbujati s prižnice vtis, da se mu dela krivica s strani državnih organov? Čemu vse njegovo izzivanje, se sprašujejo Preločani in okoličani? Odgovor je lahak: tudi župnik Caiuta trobi v rog protiljudskih duhovnikov, ki si mislijo, da je zdaj prišel njihov čas, na katerega so deset let zaman čakali. Sam se je uvrstil mednje, ki vneto sledijo slovenski cerkveni gosposki in njenim nalogam iz tujine in ki vsi skupaj sovražijo tiste poštene slovenske duhovnike, ki so se odločili živeti s svojim ljudstvom, ne pa delati proti njemu. Kdor v veter pljuva, ne more imeti čistega obraza. To je odgovor ljudstva vsem- Cafutom in ostalim, ki nočejo spoznati, da so na krivih potih. ■■P/11 1 11 4 Ti t m i sami Izreden pridelek sliv v Bosni obeta letos tamkajšnjim krajem lepe dohodke. Samo v ba-njaluški oblasti cenijo pridelek na 6—7 tisoč vagonov. 200 vagonov sliv bodo izvozili gamo iz te oblasti v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Švico. — Bosanski kraji so v zadregi, kam s slivnim bogastvom. Trgovska mreža Slovenije bi lahko z večjimi nakupi omogočila izdatno znižanje cen tudi na naših trgih, vendar pa bosanskih sliv pri nas še nismo opazili. Ali ne bi naše okrajne zveze kmetijskih zadrug pomislile tudi na nakup bosanskih sliv? Naše gospodinje bi rade nakuhale iz njih dobre marmelade, pa tudi v svežem stanju bi jih posebno ljudje v mestih radi kupili. Na mladinski progi Doboj—Banja Luka sc doslej izkopali in vgradili v nasipe ter useke okrog 900.000 kubikov zemlje in kamenja, kar znaša nad 55% vseh nalog. V septembru pričakujejo na progi novih 16.000 mladincev-brigadirjev, tako da bo v prvih tednih septembra delalo na progi 22 000 brigadirjev. Prva tovarna mleka v prahu v naši državi bo začela obratovati te dni v Osijeku. Na dan bo predelala okrog 40 000 litrov mleka. Naprave za tovarno smo dobili od Mednarodnega dečjega fonda (UNICEF). Z mlekom bo zalagalo novo Okraina lesna v industrija v Črnomlju Vsi naši izdelki so iz prvovrstnega materiala, lično izdelani in poceni! Zahtevajte ponudbe! zora IZDELUJE: VOZOVE VSEH VRST, STISKALNICE ZA GROZDJE, SADNE MLINE IN MLINE ZA GROZDJE Sindikati pred drugim kongresom ZSJ Člani sindikatov se pripravljajo v teb tednih na II. kongres ZSJ, ki bo tokrat v Zagrebu od 7. do 9. oktobra. Za delo sindikatov bo drugi kongres nad vse pomemben, saj bo sprejel nov statut ZSJ in vrsto važnih sklepov, ki bodo tesno povezani z demokratizacijo vsega našega javnega življenja. Do 10. septembra bodo vse sindikalne podružnice na vsakih 30 članov izvolile po dva delegata za okrajne sindikalne konference, ki bodo za vsak okraj izvolile po dva delegata za slovensko delegacijo na II. kongresu ZSJ. Priprave za II. kongres ZSJ so na Dolenjskem doslej še zelo šibke. Značilni je n. pr. malomaren odnos 14 novomeških sindikalnih podružnic, ki se niso po svojih zastopnikih udeležile važnega posvetovanja, ki ga je preteklo sredo• sklical Okrajni sindikalni svet. Od 32 podružnic je poslalo svoje zastopnike komaj 18 podružnici manjkali so zastopniki podružnice OZKZ, tovarne igrač, tekstilne tovarne, zdravstvenih delavcev, pošte itd. Na posvetovanju je bilo pregledano delo sindikatov od I. do II. kongresa, nato pa sprejet sklep o izvolitvah delegatov za okrajno sindikalno konferenco. Tekmovalni referent pri OSS je ugotovil, da je od 53 podružnic, ki tekmujejo na čast 10-oblet-nice JA, poslalo poročila samo 13 podružnic. Mnoge podružnice so tekmovanje sicer sprejele, Ne lovsko ne tovariško član lovske družine Predgrad, tovariš Peter Kalčič iz Brezovice pri Nemški Loki, je več noči zaporedoma hodil čakat divjega prašiča, ki je delal hudo škodo na polju pod vasjo. Neke noči sta se lovec in prašič res 6rečala; Kalčič je mrcino s 6trelom zadel v vrat. Smrtno zadeti prašič se je vlekel še naprej in ker ga lovec ponoči ni mogel zasledovati, mu je ušel preko meje lovišča kakšnih 300 metrov globoko v državno irezervatno lovišče in tam poginil. Kalčič je o tem obvestil lovska čuvaja državnega lovišča Dolarja ml. in Kavrana. Čuvaja 6ta našla prašiča in ga privlekla v vas, nato pa »tovariško« razdelila: tri četrtine mesa sta določila sebi ,eno četrtino pa Kalči-6u ... Oceno delitve prepuščamo lovcem in nelovcem. Pr. vendar pa le-to zaradi malomarnosti funkcionarjev ne prihaja dovolj do izraza. Delegati so sklenili poživiti tekmovanje. Obvezali so le tudi, da bodo do II. kongresa vključili v vrste organizacije čimveč se neorganiziranih delavcev in nameščencev, dosegli točno plačevanje obveznosti do organizacije, poživili Študij, priredili proslave za 400-letnico slovenske knjige, bolj pa bodo sodelovali tudi pri izvenarmadni vzgoji ljudstva. Delegati so sklenili nadalje, da bodo poskrbeli za čim večje število odgovorov na anketo, ki jo je razpisalo uredništvo »Dolenjskega lista«. — S sprejetimi sklepi pa napoveduje Okrajni sindikalni svet v Novem mestu predkongresno tekmovanje okrajem Črnomelj, Kočevje in Trebnje. Učo tovarno drž. posestvo Belje, kasneje pa bodo izdelovali v podjetju tudi sir in maslo. Tovarne za mleko v prahu bodo postavili še v Zagrebu, 2upaniji in Bjelovaru. Kmetje so v 40 dneh sezidali šolo. To je bilo v vasi Nemila blizu Zenice, kjer niso imeli primernih prostorov za šolo. V 40 dneh so kmetje postavili šolo. 1. novembra pa bodo v njej otroci že imeli pouk. Velikega morskega psa so ujeli v Bakarskem zalivu ribiči, ki so na vodno zverino čakali že več dni. Pes se je zapletel v mrežo, nakar so takoj zaprli vhod v pristanišče. Mrcina je raztrgala že precej mreže in bi morda se ušla, vendar pa so ribičem prišli na pomoč miličniki, ki so morskega psa ustrelili. Morski pes je bil dolg 6 metrov, težak pa 1700 kg. Vino v prahu so izumili na Francoskem. Prah, zmešan v razmerju 1 dela vina in 5 delov vode, ustreza baje vsakemu naravnemu vinu. Dve uri se je igral s strupeno kačo 16 mesecev star otročiček v Jubbulporu v srednji Indiji. Starši so ga vzeli s seboj na njivo, med delom pa so opazili, da se je k otroku priplazila strupena kača kobra. Otročiček je nevarifo kačo božal in se z njo igral kaki dve uri. Popolnoma trda od strahu sta oče in mati od daleč spremljala nevarno početje. Ce bi »e le malo napačno premaknila, bi kača lahko otroka pičila. Ko je čez kakšni dve uri kača opazila v grmovju dve divji mački, ki sta jo hoteli napasti, se je odstranila z njive. Norcem je zapustil svoje premoženje advokat Lindberg iz Malmbja na Švedskem. V oporoki je obrazložil, da je obogatel s pomočjo norcev, ki niso imeli pametnejšega dela, kakor da so zapravljali denar za nepotrebne pravde. Vse svoje premoženje je izročil mestni ubožnici za duševne bolezni in tako privoščil denar norcev-pravdačev potrebnim bolnikom. Na čast 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade V tekmovanju na čast desete obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade so mladinci predvojaške vzgoje v novomeškem okraju opravili že precejšnje število prostovoljnih ur. Med najboljšimi so mladinci v Stopičah pod Gorjanci. Pri gradnji nove šole so opravili nad 500 ur. V Orevici so sodelovali mladinci predvoiaške vzgojo pri obnavljanju partizanske bolnišnice v IVndirjovki in pri popravilu vaško ceste, kjer so naredili čez 450 ur prostovoljnih ur. Mladina iz Novega mesta je pomagala pri prostovoljnih delih na obnovi mesta s 350 urami. V Mačkovcu so frontovci s prostovoljnim delom precej prispevali za zgraditev novega transformatorja, ▼ št. Petru pa so z več sto urami prostovoljnega dela pomagali kmečki delovni zadrugi pri pospravljanju pridelkov in pod. Na »pomoč" nismo pozabili! Senator Orlando v italijanskem parlamentu: »Ah, kolikokrat smo v preteklosti pomagali Jugoslaviji... € >>o o o o o FRANĆEK SAJE: • 10 Kafto so dotenjshi la,o„ži ustanavljali svojo belo vojsko (Odlomek iz knjige Belogardizem) V Stopičah so steber belogardistične organizacije tvorili: glavačevsko usmerjeni kaplan Janez Urbanč, župnik Jože Smolič, Franc Bmlc s Hrušice, klerikalni župan občine Šmihel-Stopiče, Žagar, gostilničar in trgovec v Stopičah, pismonoša Franc Golob in zidar Pavel Drab, tipičen sad klerofašistične vzgoje. Več domačinov se je pred sodiščem strinjalo z naslednjo označbo neke priče: »Draba Pavla poznam že preko dvajset let. Poznan je kot velik zahrbtnež, lizun in lažnivec. Verjetno je vplivala na njegov značaj okolnost, da se je kretal vedno v družbi kaplanov, ki so bili vedno več ali manj fanatični zagrizenci proti vsem, ki niso tulili v njihov rog.«'8 Povsem naravno je bilo, da je ta nravstveni pokvarjenec slepi poslušnosti v župnišču po sovražnikovi zasedbi dodal tudi usluž-nost italijanskim karabinjerjem. Poleg ostalih prič je pred sodiščem to potrdil tudi kmet Franc Stangelj: »Izjavljam, da je Drab Pavel takoj od začetka v letu i?41 stopil na stran Italijanov, bil njihov agent in ovaduh « Sodni spis zoper Draba, okrož. sodišče v Novem mestu, Ko 85/47, listina it. 8, 15, 16, Ifi i« 89. ter stalno sedel v Zagarjevi gostilni ter pazil na ljudi, kaj govore. Svojo službo je opravljal prav prefrigano ter pri preprostih ljudeh še zabavljal čez Italijane, da je lahko laže izvedel vse. Tako je hodil tudi mene večkrat napeljevat, kaj mislim, tako dolgo, da sem parkrat v neprevidnosti usekal po farjih in Italijanih. Seveda me je takoj denuncira! in sem bil nato interniran in odpeljan na Rab. Ko je pozneje moja žena spraševala italijanske kara-blnjerje, zakaj sem Sel v Internacijo, jI je ob neki priliki italijanski karabinjer pokazal na Draba ln rekel: Češ, ta je kriv, da je vaš mož na Rabu, ne Italijani .. .«70 Vsa ta pričevanja Je končno podprl sam Pavle Drab * svojim priznanjem: »Kaplan Urbane me Je res nagovarjal, naj zbiram orožje za štajerski bataljon. Rekel mi Je, naj nagovarjam še ostale moške, da vstopijo v štajerski bataljon. V župnišče sem hodil k Urbanču na sestanke. Tam me je Urbanč učil ter dajal navodila za obveščevalno delo. Urbanč mi Je rekel, naj 7° Sodni apis zoper Draba, okrož. sod. v Novem mestu, Ko 65/47, ljetina it. 4. dajem poročila o Osvobodilni fronti, da jih bo on dajal naprej na komando.«71 Kaplana VVolbang in Babnik sta kaplanu Urbancu pred binkoštmi naročila, naj na blnkoštno nedeljo 24. maja zvečer pošlje svoje ljudi do samotne cerkvice na Sv. Roku, od kjer jih bo vodič odpeljal v četnlško taborišče. Urbanč je tja poslal svojega poslušnega Pavla Draba, Ivana Bohteta in Jožeta Božiča z Iglenka z nekaterimi drugimi stopi-škimi fanti in možmi, pismonoša Golob svojega osemnajstletnega sina Franca in župan Brulc svojega štiriindvajset-letHn sina Alojza. Organizatorjem v stopiškl fari je uspelo nabrati okrog deset belih vojščakov.72 Dobro desetino je v bratomorno borbo poslal tudi mirnopeški kaplan Tonček šlnkar. Anton šlnkar se je rodil 8. februarja 1916. leta v Selcah nad škof jo Loko kot sin liberalnega očeta in izredno pobožne matere, zaradi katere se je veseljaški fant odločil za bogoslovje. Tik pred vojno je bil posvečen v mašnlka in julija 1941. leta prišel za. kaplana v Mirno peč. Tu se je kaplan Šlnkar dobrikal organizatorjem osvobodilnega gibanja in hlinll svojo naklonjenost Osvobodiln5 fronti, skrivaj pa že poleti 1941. leta zbiral najzvestejše člane bivšega fantovskega odseka v mirnopeški fari. Pri tem so mu pomagali: župnik Anton 71 Prav tam, Hstina £t. 7. 73 Prav tam, listina št. 3 in IS ter kasneje citirani dokumenti iz Babnikovega arhiva. Petrlč, Franc Grahek, poslovodja klerikalne zadruge, in študent Franc Jarc s Hrastja, ki je bil v Ljubljani povezan s kaplanom Glavačem in ing. Emrom, pri katerem je bil še pol ure pred njegovo smrtjo. Kaplan šinkar je prirejal tajne sestanke v prostorih zadruge in v Krevsovem mlinu na Vrh peči, ki mu ga je dajal na razpolago njegov pristaš mlinar Anton Gnldovec. Na te zarotni-ške sestanke so sprva hodili: Frane Jarc, Franc Grahek; Anton Gnldovec, Kari Povše in Jože Povše iz Goriške vasi, Franc Mavec - Miško, predsednik bivšega fantovskega odseka, Jože Mavec - Gliha, Anton Mavec iz ćemš, Avguštin Jarc iz Hrastja, Alojz Zupančič-Brko in Karel Zupančič iz Điške vasi, Anton Strniša in Janez Somrak iz Goriške vasi ter Alojzij Plrnar s Hrastja, sami kmečki sinovi. Konec marca 1942 je kaplan šinkar pripravil belogardl stično prisego v hiši Jožefa Kramarja v Mirni peči. Pred razpelom je prižgal sveče in fantom začel razlagati važnost prisege, s katero naj obljubijo pokorščino ln zvestobo organizaciji. Govoril jim je, da še ni prišel čas za borbo, ko pa bo prišel, bo treba iti v boj, ker bodo partizani ob koncu vojne gotovo zasedli vse važnejše kraje in položaje. Zato bo treba pobiti in poklali komuniste, zasesti mesta ln prevzeti oblast. »Takrat se je poka. zalo, da se ne mislijo boriti proti okupatorju, marveč le proti partizanom za prevzem oblasti. Zato so se tej prisegi uprli: Janez Somrak iz Goriške vasi, ki bi moral prvi priseči, za njim pa še Anton Strniša ln Jože Povše Iz Goriške vasi. Kljub temu pa jih je kaplan šinkar Še naprej vabil na sestanke v mlin.78 Janez Somrak je kmalu nato postal partizanski zaščitnik, pozneje šel v partizane in spomladi 1943. leta padel. V torek, 12. maja, Je kaplan šlnkar prišel na grad Hmeljnik, ki so ga prav takrat zasedli partizani, da si je nabral knjig in dragocenih slik. Ker Je imel s sabo pištolo, so ga partizani za-iližuli. Na svečane besede kaplana Leopolda Klančarja s Trebelnega, ki se je spretno vrinil celo v tamkajšnji odbor Osvobodilne fronte, čeprav je v resnici I)il velite nasprotnik partizanstva, so ga čez dva dni pustili domov, šinkar je kmalu nato pričel z organiziranim (točneje: oboroženim — op. S. F.) odporom proti komunizmu.71 Sredi maja je dolenjsko belogradi-stično vodstvo sklicalo konferenco v Novem mestu, "na katero je prišel tudi že kaplan Šinkar. Na njej je mlada duhov, ščlna sklenila, da začne oborožen boj zoper partizane, Šinkar pa je obljubil, da bo s svojimi pristaši tudi sam šel za vojnega kurata k četnikom.7"* 7» Po obzirni in natančni izjavi, ki mi jo je napisala Tilka Strniša, popolsestra Janeza Somraka iz Gorižke vasi pri Mirni peči. Njeno pismeno izjavo mi je pregledal in dopolnil njen bratranec Anton Strnifta, roj. 12. junija 1922 v Goriiki vasi. ki »•.J* sam udeleževal Šinkarjevih sestankov, »Pdaj uslužben pri Narodnem gledališču v Ljubljani, uj 7* »Slovenski dom« R. marca 1944. Mirna peč in njena zgodovina v zadnjih treh letih. " Kočevski proces, zaslišanja kaplana Sinkarja pred PVS v Kočevju 14. sept. 1943. štev. 36. DOLENJSKI LIST Stranj O b 400 -letnici slovenske knjige B0$.JAN KREM - JURIJ DALNATIN - ADAN DOHORlC Dc/o, ki ga je zasnoval in pričel Primož Trubar, ni občepelo sredi svoje poti. Nasprotno, doživelo je nov razmah, ko so se Trubarju pridružili še Krelj, Dalmatin in Bohorič. Ta trojica je Trubarjevo zamisel izvedla do kraja, dala ji je širino in globino, jo postavila na trdnejše in širše temelje in jo celo znanstveno utemeljila, zlasti v njeni jezikovni in pravopisni plati. Poslej ni bilo pričakovati, da bi Trubarjeva zamisel in delo propadla. Korenine prve slovenske knjige so sc globoko zarile v našo zemljo in srca naših ljudi in niti grobo dvestoletno nasilje katoliške reakcije ni moglo uničiti tega, ker so ustvarili naši protestantje: temelje vse naše kasnejše kulturne rasti. Da je bilo temu tako, to dolgujemo še danes Trubarju in omenjeni trojici, ki je nesebično in vztrajno gradila in brusila slovenski književni jezik in ga dvignila od preproste Trubarjeve dolenjščine do veljave edinega in vseobsegajočega izraznega sredstva vsega slovenskega narodnega kolektiva. Največ zaslug za razširitev in poglobitev slovenskega knjižnega jezika si je pridobil Vipavčan Boštjan Krelj (1538 do 1567). Bil je od vseh naših protestantskih piscev najbolj izobražen in naj-ostrejši mislec, vendar zaradi šibkosti svojega zdravja manj bojevit, a pri vsem tem nič manj rezek v polemiki z nasprotniki. Svojo široko jezikovno in humanistično izobrazbo si je pridobil v Jeni pri Flaciju Ilircu, znamenitem učenjaku-hu-manistu; postal je celo njegov pomočnik, se z njim odpravil v Ljubljano, kjer je Trubar odkril, da bi Boštjan Krelj utegnil postati njegov dober pomočnik in trdna opora v razširjanju novega verskega nauka — protestantizma. Znanje več jezikov, kot na primer nemškega, latinskega, grškega, hebrejskega poleg materine slovenščine in dokajšnjega poznavanja glagolice in cirilice mu je pripomoglo, da je postal po Trubarjevem prizadevanju pridigar ljubljanske cerkvene občine; kmalu nalo, /565, pa celo super-intendent (nekakšen škof). Vse to je mladega Krelja Še bolj povzdignilo v njegovem ugledu in moči. Tudi Krelj je vedel, da je pisana beseda sila, zato je prijel za pero in je mimo nekaterih pesmi, ki so izšle v protestantskih pesmaricah, napisal Otročjo biblijo (15f>6), nato pa se je lotil prevoda znane in takrat cenjene Spangenbergave Postile (1567), to je knjige, v kateri so razloženi nedelj- Ivan žic - 75-letnik Tretjega septembra je obhajal 75-letnico rojstva tovariš Ivan Žic, kletar trgovskega podjetja Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Novem mestu. Tovariš Zic je bil rojen 1876. leta na otoku Krku, Mladost jn preživel v pomorski službi, nato je imel nekaj let trgovino z vinom, kasneje pa gostilno. Leta 1926 se je preselil v Jugoslavijo in nadaljeval z gostilniško obrtjo v Novem mestu do leta 1941. Zdaj je že tretje leto zaposlen kot kletar prt podjetju »Vino«, kjer ga poznajo kot nadvse vestnega in požrtvovalnega delavca, ki skrbi za podjetje kakor za tvojo lastnino. Čeprav je £e v visokih letib, je mladeniško čil in popek* z živahnostjo in pridnostjo prenekaterega mlajšega kletarja, K življenjskemu jubileju mu uslužbenci podjetja in Številni znanci ter prijatelji čestitajo in kličejo: Na mnoga leta! ski in prazniški evangeliji. Res je, da je izšel samo prvi del te postile, kar pa nič ne zmanjšuje vrednosti Kreljeve pravo pisne in jezikovne reforme. V predgovoru k postiti je Krelj opozoril na dejstvo, da je Trubarjeva dolenjščina precej nerodna in da govore Notranjci in ostali Dolenjci čistejšo slovenščino kakor Gorenjci ali Korošci. S to ugotovitvijo je Krelj postavil slovenski knjižni jezik na širšo podlago, kajti Trubarjeva knjižna slovenščina je bila o resnici jezik najožje Trubarjeve domovine, medtem ko je. Krelj imel v misli večino slovenskega jezikovnega ozemlja. Dalje je Krelj izločil veliko nemških izrazov iz Trubarjeve pisane besede, zamenjal jih je z lepimi slovenskimi izrazi. Tudi pravopis, ki je bil v Trubarjevih knjigah še nedosleden in pomanjkljiv, je Krelj uredil tako, da je dosledno rabil znake za sičnike in šu-mevce; označil je mehki Ij in nj, ločil je u od v in uvede! je tudi naglasne znalce. Ker je Krelj prezgodaj umrl — strla gn je sušica, najhujša sovražnica preneka-terih naših mladih in veliko obetajočih pisateljev in pesnikov — zato njegova reforma ni takoj obveljala, ker ji je Trubar spodnesel tla s svojo *kranščino*, a ne za dolgo, kajti Kreljeve jezikovne in pravopisne reforme so dobile zagovornika v Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču. Jurij Dalmatin, ki se 'je rodil okoli 1547 v Krškem, je v mladosti užil nekaj rednega šolanja v rojstnem kraju, nato pa je odšel v Nemčijo, kjer se je izpopolnil v znanju latinščine, se nato vpisal na univerzi v Tiibingenu in pridno študira! ob Trubarjevi pomoči, dokler se ni vrnil 1572 v Ljubljano za pridigarja. Ker je spoznal, da Trubar in Krelj ne bosta zmogla vsega dela, ki je še čakalo pridnih rok, se je loti! vztrajnega in sistematičnega prevajanja vseh potrebnih nabožnih del, zlasti pa mu je bil pred očmi celoten prevod svetega pisma. Izkazalo se je, da je za tako delo, prevod celotne biblije, po Kreljevi smrti sposoben edino Jurij Dalmatin. Tega obsežnega in napornega dela se Dalmatin ni ustrašil; lotil se ga je z vsem potrebnim znanjem in ljubeznijo, kar mu je omogočilo, da je ob denarni podpori deželnih stanov Koroške, Kranjske in Štajerske izpod njegovega peresa izšlo najpomembnejše delo vsega slovenskega protestantskega prizadevanja — Biblija (1584). V nji je Dalmatin ob pomoči Adama Bohoriča dosegel, da se je uveljavila dokončno Kreljeva jezikovna in pravopisna reforma, saj je jezik Dalmatinove biblije veljal za normativen skozi dve sto let, tja do Japljevcga prevoda svetega pisma, V pravopisnem pogledu pa je obveljala bohoričica, ki bi jo lahko upravičeno imenovali tudi kreljica, vse do sredine XIX. stoletja, ko je bohoričico zamenjala ga jica. Prav tedaj, ko smo dobili najpomembnejšo slovensko protestantsko knjigo — Biblijo, je slovenski jezik dobil tudi svojo znanstveno utemeljitev in razlago v drobni knjižici »Arcticae horulae* (Zimske urice), ki jo je napisal Adam Bohorič. Doma je bil tam nekje, blizu Raj-henburga, kjer se je rodil okoli 1520, se nato šolal v Nemčiji in poslušal znamenitega učenjaka Melanchtona, nato pa se je vrnil v domovino, prišel je v Krško in tu odprl svojo Šolo. Zaslovel je kot dober šolnik, ki je nekaj naučil; zato so mu poverili vodstvo stanovske šole v Ljubljani, ki jo je vodil tako, da je. k edino veljavni latinščini pritegnil še nemščino in slovenščino kot pomožna jezika. Njegova zasluga je, da se je v šoli upoštevala tudi slovenščina vsaj v prvem ŠE 0 KRIŽATIJI V zadnji Številki smo objavili pismo ki ga je uredništvu poslal Mestni ljudski odbor Novo mesto kot pojasnilo kako je z obnovo zgodovinke Knžatije. Dane« objav, ljamo še dopis, ki smo ga dobili od upravnika Studijske knjižnice. Vzporedno z akcijo MLO za obnovitev Križatiie je tudi uprava. Studijske knjižnice ob izdatnem sodelovanju Muzeja za Dolenjsko vložila vse napore, da bi bila Križatiia obnovljena vsaj delno ž© v letu 1951 V' ta namen je bila odposlana 23. VI. 1951 vloga št. 73/1 na ministrstvo financ vlade LRS ter v vednost Svetu za prosveto LRS, Svetu za gradnje LRS, Sekretariatu vlad« LRS ter Zavodu za varstvo spomeni, kov LRS. Vlogo so podpisali MLO. Svot za ......lll||||IIII!l!l||||l!l!llllll!lllinil!|||||IIHII|||j pro-sveto in kulturo pri OILO Novo mesto. Okra ini odbor OF Novo mesto ter pnverje-ništvo za lokalno gospodarstvo pri OILO Novo mesto. O vlogi so poučeni vidni novomeški kulturni delavci v Ljubljani ter nam pomagajo pri naših naporih. V najkrajšem času bo Križatija proglašena za kulturno zgodovinski spomenik Novega mesta, nakar bo njena obnova lažja. Ker s« vsa odgovorni predstavniki ljudske oblasti novomeškega okraja zavedajo pomembnosti Studijske knjižnice in ker .ii do sedai še nikdar niso odrekli pomoči, smo trdno prepričani, da bo Križatija obnovljena takoj, ko bodo sa to dani finančni in drnari poboji. V. d. upravnika Študijske knjižnice: KomeU Bogo. 1. r. razredu. Vse to kaže, da je Bohorič v svojem srcu Čutil ljubezen do jezika našega preprostega kmečkega človeka, da je bil tudi sam slovanskega in slovenskega huda, kar potrjuje v nemajhni meri z zanosom pisani obširni predgovor k Zimskim uricam. Nič ne de, Če je bil ta predgovor pisan v latinščini, v njem je toliko slovanskega duha in samozavesti in ponosa, da so se ob Bohoričevih besedah navduševale za Slovane in slovan-stvo mnoge kasnejše generacije, ki so po svoje pomagale graditi to, kar danes imenujemo slovensko narodno zavest oziroma slovenski narod. Iz vsega tega vidimo, da je Trubar dobil v Krelju, Dalmatinu in Bohoriču verne učence in nadaljevalce započetega dela, ki je bilo v tem, da se je slovenska beseda vnesla v knjigo in tako postala enakovredna ostalim kulturnejšim in bogatejšim evropskim jezikom. Jezik dotlej preziranega in ponižanega slovenskega ljudstva kmetov in hlapcev je postal kulturni jezik, dobil je vlogo tiste, ha zunaj nevidne, zato pa toliko močnejše vezi, ki je skozi stoletja združevala v celoto ves slovenski narod, pa naj so ga tujci še tako razkosnvfdi v Korošce, Štajerce, Kranjce, Primorce in Prekmurce. Jezik, ki so ga pisali naši prvi protestantski pisci, je izpopolnjen in pomlajen v teku stoletij skoval iz Korošcev, Štajercev, Kranjcev, Primorcev in Prckmurcev ce loto, sposobno samostojnega življenja, ki se danes imenuje Slovenci. —dim Tako skrbi I udska oblast za invalide Že stara Avstrija je v Dolenjskih To-plioah sezidala nekako okrevališče za vojne veterane. Vendar je bila to bolj pritlična kasarna kot dom oddiha in zdravljenja. Tudi v stari Jugoslaviji je stavba služila podobnim potrebam, z razliko seveda, da je bila še bolj zanemarjena. Med zadnjo vojno je bila zgradba požgana, takoj po vojni pa jo je ljudska oblast obnovila in namenila ljudem, ki so Invalidski dom v Toplicah v vojni žrtvovali svoje zdravje. Invalidski dom, prenovljen in prijazen, je dobil leta 1948. še eno nadstropje. Zdaj ima 54 postelj z vsem udobjem, ki ga potrebujejo vojni invalidi in njihovi rodbinski člani. Vsako leto se v domu zvrsti okrog 500 invalidov iz Slovenije, ostalih republik in celo iz Trsta. Vsak invalid, ki dobi nakazilo za zdravljenje od ministrstva za zdravstvo, ostane v Toplicah 21 dni. V dom prihajajo vojni vojaški invalidi, prav tako pa tudi osebni invalidi, matere in vdove pad- Zanimanje za dolenjsko trgovsb šolo Vpisovanje v Trgovsko šolo v Novem mestu in članki v našem listu so zbudili veliko zanimanje za šolo. Proti pričakovanju je plan vpisa skoraj pri vseh pove r j eništvih za trgovino in preskrbo okrajev šolskega okoliša prekoračen za 1O0 do 120 odstotkov. Poverjeništva 60 zaključila sprejem 5, septembra t. 1, Zanimivo je, da se je prijavilo zelo malo učen- razrede gimnazije. Priprave za ureditev internatov se bližajo koncu; v njih bodo lahko dostojno stanovali učenci in učenke. Preskrbljeno je, da bodo internati zadostili higienskim in sanitarnim potrebam. Podporna knjižnica zai dijake ima nad 2000 šolskih knjig, tako da bo imel vsakdo skoraj za vse predmete potrebne knjige, kar bo gotovo cev iz trgovin; skoraj vsi prijavljenci | tudi vplivalo na boljše uspehe pri učenju, imajo ustrezno predizobrazbo, to je tri , K. M, Francu špeharju je treba postaviti dostojen spomenik V jeseni bo deset let, odkar so italijanski fašisti v gozdu Razvaje pod Sinjim vrhom zverinsko pobili Franca Špeharja iz Gorice pri Sinjem vrhu. Špchar je bil eden prvih belokranjskih borcev za pravice delovnega človeka že v predaprilski Jugoslaviji m so ga poznali mnogi prvoborci po vsej Sloveniji. V jeseni 1941 je bil na svojem domu aretiran; med potjo proti Vinici so ga fašisti skupno z Mihom Mukavcem s Hriba pobili na mestu, kjer se od ceste Sinji vrh—Vinica odcepi pot proti Damliu. Padel je koit prva politična žrtev v Beli krajini. Na kraju smrti Franceta Špeharja in Mihe Mukavca je bil svoječasno postavljen začasen spomenik z napisom, toda roka neznanega zlobneža je spomenik po-drla in napis odnesla. Glede na velike zasluge, ki jih je imel pokojni Franc Špehar Sadne sušilnice propadajo Marsikje na Dolenjskem so stare, zgrajene sadne suSllnlce zelo zanemarjene, čeprav nam vsako leto propade na tisoče ton sadja, ki bi ga lahko posušili, se v mnogih krajih za sušilnice sploh ne '/menijo. Tako Imajo n. pr. v Vinici v Bell krajini v sadni sušilnici shranjeno opeko nekega zasebnika, med zanemarjenimi sušilnicami pa je tudi sadna sušilnica bivšega Sadjarskega In vrtnarskega druBtva v Šmlhelu pri Novem mest«. Celih 10 let stoji Je nelzknrlš&ena; zanio se ne brlita ne kmetijska zadruga, ne krajevni ljudski odbor Šmihel. Zdaj služI za — obcestno stranišče ... Kdo je odgovoren za sušilnico v šmlhelu? Popraviti hI bilo treba kurilne cevi. police In poskrbeti za kurjavo, pa hI lahko celo jesen služila ljudem. Drugod sušilnic primanjkuje, šmihelska pa nezasluženo počiva. Cešplje bodo zgnlle In šle samo za žganje. Okoličani bi lahko nasušlll veliko sadja, ki je odlična hrana In se lahko turil dobro proda. Prav bi bilo, da bi okrajno kmc.tij sko poverjentštvo zadolžilo KLO, da sušilnico obvezno popravi In tudi nadalje skrbi zanjo, ali pa naj *e za to pobriga kmetijska zadruga. M* za širjenje napredne misli v Beli krajini in v Sloveniji, za kar je žrtvoval tudi 6Voje življenje, bi bilo vsekakor potrebno, da mu Zveza borcev Bele krajine ali pa organizacije OF postavijo dostojen in trajen spomenik bodisi na mestu, kjeY je bil ubit, ali pa kje drugje. ■—fj— lih borcev. Prošnje za sprejem v Invalidski dom vlagaijo invalidi preko krajevnih invalidskih organizacij in okraja na ministrstvo. Uprava doma- upošteva, ako je le mogoče, vse želje posameznih invalidov, kadar želijo ti zdravljenje v času, ki jim najbolj ugaija. Kako je v Invalidskem domu v Toplicah? Naj odgovori stoodstotni črnogorski invalid, ki je prebil v domu tri tedne: »V Sloveniji, posebno pa v domu v Dolenjskih Toplicah, bi se lahko učili vsi domovi in zavodi iz vse države, kako se •skrbi za vojnega invalida!« Pohvala, ki so jo doslej, izrekli že ti-.oči invalidov, za Invalidski dom v To-nlica tudi popolnoma drži. Vsaka skupina, ki pride za tri tedne v dom, si izvoli poseben odbor, ki sodeluje z upravo doma, :klicuje redne 6estanke in posvete gostov in skupno z upravo skrbi, da bi bil vsak Var se le da najbolj zadovoljen v domu. V domu je knjižnica s 300 knjigami, radio z zvočniki, lep senčnat vrt, kegljišče in še marsikaj za razvedrilo. »Tu smo ne samo kot tovariši, temveč kott ena družina med seboj!« je povedala tovarišica Terezija Parovcl iz Trsta, žena padlega partizana. Ginjena je bila nad prijaznostjo in skrbjo, ki se v domu posveča vojnim vdovam in invalidom. Kaj takega ni pričakovala, kakor je povedala v domu; ko se je odpravljala v Jugoslavijo, ji je sovražna propaganda slikala našo državo' v popolnoma drugačni luči. '■■Zdaj jim bom povedala vse, kar sem doživela in videla,« je zatrjevala v domu vsa srečna, Invalidski dom je zgled čistoče in reda vsem gostiščem, domovom in podobnim ustanovam. Lepe 6vetle sobe, povsod preproge in tekači, okna polna cvetja, 6vetla, parketna tla, kopalnice s toplo in mrzlo vodo, velika jedilnica, na vseh mizah ,rože in tako naprej — vse to samo na sebi govori brez prepričevanja. Hrana je prvovrstna. Čeprav so domu proračun nekoliko znižali, skušajo slehernemu ugo^ diti tudi v hrani po želji in izbiri. V domu imajo lastno vrtnarijo, ki jo invalidi najraje sami obdelujejo, Za vodstvo, postrežbo in hišna dela skrbi v domu osem ljudi. To 60 upravnik, knjigovodja in šest žensk. Majhen, a čvrst kolektiv dela z veliko ljubeznijo in po-žrtvovanjem. Kako bi sicer zmogel vsa dela? Saj je poleg vseh opravkov treba mnogim invalidom pomagali pri hoji in skrbeti še za ni« drugih malenkosti, ki iih noben hišni red ne more predpisati. Le ljudje, ki imajo do skrajnosti razvit čut do vojnega invalida in spoštujejo žrtve, k dso jih njihovi gostje podarili domovini, so kos nalogam, ki jih tako uspešno opravljajo. V imenu vseh invalidov, ki so se doslej zdravili v Toplicah, zalužijo zato ijavno priznanje. Delavci in nameščenci v Novem mesta! Pred delavci ln nameščenci naših tovarn fiodjetij, ustanov, zadrug In zasebnih de-avnlc siojf> dandanes vedno večje ln odgo. vornejše naloge. Upravljanje podjetij, k| so jih prevzeli delavci v svojo last. zahteva potrebno znanje, ki ca nudi v veliki meri šolska lznhrazha. Nov finančni zakon In spremembe v plačilnem sistemu bodo v veliko večll meri kot doslej ločili delavce In nameščence z nižjo srednjo In višjo šolsko Izobrazbo, po nazivih In strokovni usposobljenosti pa Kp bodo ravnale tudi plače. Večerna delavska gimnazija v Novem mestu vam nudi najlepšo priložnost, da s skrajšanim šolanjem dovršlie nižjo irlnma-zijn z nižjim tečajnim Izpitom. V delavsko gimnazijo se lahko vpišejo zaposleni delavci in nameščenci, k| Imajo vsaj 4 razrede osnovne šole In praviloma niso starejši od 35 let. Popravni izpiti za delavsko gimnazijo bodo v Novem mestu 7. septembra 1951 oh 19. url zvečer. Prijave za vpis ho sprejemalo vodstvo gimnazije 8. septemhra 1951. Prijavi priložite spričevalo Prvi letnik večerne delavske gimnazije bo odprt, Če se bo prijavilo za vpis vsaj 50 delavcev In nameščencev. Ostali letniki (II In III. razred) se bodo odprli, če se bo prijavilo za vpis vsaj lansko število obiako valcev. Tečaji za posamezne razrede za višjo gimnazijo v katerih se hodo pripravljali kandidati za privatne Izpito višje gimnazije, se bodo odprli ob zadostnem številu prljav-ljencev na njihove stroške. TRGOVSKO PODJETJE 0ZKZ NOVO MESTO LOČE NS K A CESTA KMETJE! Prodajajte pridelke predvsem svoji kmetijski zadrugi! ODDELEK ZA PROSTI NAKUP Odkupuje preko kmetijskih zadrug vse proste viške: sveže in 6uho sadje vseh vrst, zelenjavo, krompir, seno, slamo, vse vrste oljaric, laneno slamo, mleko in mlečne izdelke, med, čebelni vosek, vse vrste alkoholnih pijač, živino, drva itd. — Za izvoz odkupuje: zdravilna zelišča, suhe gobe, divji kostanj itd. Zamenjuje kmetijske pridelke z ostalimi republikami. — V Novem mestu nudi v trgovini v Dilančevi ulici in na stojnici potrošnikom najrazličnejše poljske pridelke po najnižjih dnev. cenah In mi za vse, kar se je zgodilo, ne bi bilo težko, če se ne bi spomnil tudi, da je sredi opustošenega in mrtvega doma obstala mati, ne vedoč kam s tisto pestjo orehov in prihranjeno gnatjo. Morda pa je šla na pokopališče, tja, k sveži gomili ob zidu. In nič ji nisem zaželel bolj od srca, kakor potok odrešilnih solz, da bi izplakala svojo zaprto bolečino, ki je ni mogla vse do mojega odhoda. Dvanajst dni smo preživeli v okoliščinah, ki bi jih težko imenoval ječo. Le orožnik, ki je včasih pogledal skozi vrata in nas preštel, nas je spominjal, da smo jetniki. Vse je zaviselo od naše dobre volje. Neoborožen stražar pred vrati bi v sili kvečjem lahko tekel klicat Italijane, ki bi prihiteli seveda z usodno zamudo. Saj smo imeli poleg zastraženih vrat ie druga, noč in dan na stežaj odprla, skozi katera nam je prihajalo za naše skromne potrebe dovolj svobode. Čez dvanajst dni pa je razburljiv dogodek storil konec tej naši domačnosti in nas napravil spodobne jetnike. Konec prvega tedna v aprilu so Ita lijani z oddelka za težko bolne privedli mladega, slokega fanta, ogrnjenega v bolniško haljo. V klobuku, ki ga je držal z obema rokama, je nosil svoje borno imetje. Hodil je počasi in sključeno. Noge je vlekel za seboj, kakor bolniki po težki operaciji, ko vstanejo prvič. Pred fednom IVO FIRKOVIČ ■t ° PRISEGA mrtvemu bratu dni so ga pripeljali iz okrožnih zaporov z znamenji nenadnega hudega vnetja slepiča, ki so mu ga naši zdravniki brez odlašanja izrezali. Po operaciji so Italijani pustili bolnika teden dni brez straže v posebnem oddelku za težke operirance, ker so zdravniki dejali, da potrebuje miru in posebne nege. Ko pa so mu zdravniki iz zaceljene rane sedaj pobrali šive, so ga Italijani predali naši straži. Novi jetnik se ni ozrl niti po Italijanu niti po orožniku, ki je pozorno posiuša! karabinjerjeva naročila, niti po novi okolici, kakor da je, pogreznjen v lastne hude skrbi, sam na svetu. V predal od-kazane nočne omarice je iz klobuka stresel nekaj drobiža, tobak in glavnik in zmečkano pokrivalo obesil na kljuko. Povžil je obed, ki so ga strežniki pravkar delili, nato pa, vdan v usodo, pohlevno obsedel na robu postelje, nad katero je usmiljeni brat z velikimi, okornimi črkami napisal na črno deščico: Miha Gruden. Straža se je pravkar menjavala: stari, dobrodušni Bremšak je predajal stražarsko dolžnost revmatičnemu žandarju Ples-ničarju z neprijaznim mongolskim obrazom. Sodnik Šavelj se je odpravljal na svoj običajni sprehod po vrtu. Tedaj se je tudi Miha Gruden gibčno dvignil s svojega ležišča in, tiščoč se z obema rokama za komaj zaceljeni trebuh, odkrevsal orožnikoma za hrbtom na hodnik in zginil po stopnicah. Pojasniti moram, da si je posebno pravico sprehoda vsak dan po kosilu sodnik Šavelj pridobil povsem nepostav-no. Orožniki se sodniku okrožnega sodišča pač niso upali ugovarjati in z njim ravnati kot s pravim jetnikom. Kdo je pač mogel vedeti, kaj bo jutri. Tako je sodnik Šavelj v ograji naše čudne ječe napravil prvo nevarno vrzel, skozi katero se je naglo prihulil tudi Jud Negrini, zgovorno pojasnjujoč straži znamenja svoje hude jetike, ki da terja mnogo svežega zraka. Za obema je začel pohlevno in brez besed uhajati Jože Primožič in na^o še drugi. Greh je rodil nove in nove grehe in orožnik se jih je privadil. Stražnik se sodnika samega na teh njegovih samovoljnih poteh ni upal zalezovati, če pa jih je sililo na izprehod več, jih je žandar navadno spremljal, prepuščajoč' drugi del jetnikov v sobi sa mim sobi. Kako se je zgodilo tisti dan, pa še da nes pravzaprav ne vem natanko. Žandar Plesničar ni po Grudnu niti vprašal, vse dokler se ni sodnik vrnil s sprehoda in izjavil, da novega jetnika ves čas ni nikjer videl. Stražar nas je hlastno preštel. V rumeni mongolski obraz je postal pepelnato-siv, kot stara, izprana krpa. Zdirjal je iz sobe in se čez nekaj trenutkov ves iz sebe prikazal spet na vratih. Planil je h Grudnovi postelji in pretikal po omarici, kakor da se nadeja, da bo tam našel pojasnilo nerazumljivi uganki. V predalu je bil denar, tam tobak, tam je visel klobuk: torej tudi jetnik ne more biti daleč, se je tolažil žandar, na katerem smo pasli hudobne oči. Menda smo bili vsi enih misli: usoda si je med našimi stražarji pravično izbrala svojo žrtev. Žandar Plesničar pa še vedno ni hotel verjeti v najhujše. Najbrž se je Gruden zagovoril z znanim človekom in se pozabil vrnili. Žandar se je zopet pognal po hodnikih in stopnicah in se vrnil bolj obupan, kakor je šel. Jecljaje je začel zasliševati sodnika. Šavelj pa se ni mogel prav nič domisliti, kdaj in kako jc pogrešani jetnik zginil. Izkazalo se je, da je Miho Grudna videl nazadnje strežnik še opoldne, ko se je jetnik, prihajajoč z vrta, počasi vzpenjal po stopnirah v naše nadstropje. Od tistega trenutka je za pogrešanim izginila vsaka sled. Ko je Grudna videl tisti strežnik, je jetnik imel na sebi le spodnjice, srajco, tanek flanelast plašč in dimnikarsko obu valo, kakor pač vsi bolniki. Tak ni mogel priti daleč, to je bilo žandarju povsem jasno. Toda vse okoliščine, ki jih je ne srečni stražar mogel dognati, so stvar bolj zamotavale, kakor pa jo pojasnjevale. Nepriljubljeni orožnik je brez moči obstal med nami. Velevajo mu, da straži jetnike, je pretresen hlipal, pa mu še orožja ne zaupajo. Zavoljo njega da lah ko pobegnejo vsi, kako naj jih nesrečnik kroti in lovi. Vrag in taka pasja služba! Plesničar je moledoval našega sočutja, kakor da mu bo to kaj hasnilo. Dolgo je zbiral pogum, da bi zlo novico po telefonu sporočil poveljstvu, in se obotavljal, kakor da mu je planiti v mrzle valove Ko pa je premagal samega sebe, je ves lesen v strahu čakal, da ga zagrnejo valovi sovražne usode. Minilo je nekaj minut, ki so se s sadistično počasnostjo plazile iz večnosti v večnost. Pridrveli so karabinjerji, pregledali, zaslišali, popisali in odšli. Prišli so drugi, zmerjali orožnika, da nam pu šča preveč svobode, se izkričali na nas in odšli. Prišli so tretji in četrti in vsi so divjali huje od prejšnjih in vsak nam je vzel nov kos svobode. Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 36. IZ nAŠIH i&AJSV BELOKRANJSKI PIONIRJI SO ZAPUSTILI DOL. TOPLICE Druga skupina belokranjskih pionirjev, ki je bila tri tedne v Dol. Toplicah, se je pretekli teden vrnila okrepljena na svoje domove. V urejenem življenju, zabavi, Igranju, Izletih ln ob dobri hrani jim Je leto-vanj« veselo potekalo, ca* pa Je vse prehitro mineval. Plonlrekl so obiskali Vrbo. rojstni kraj pesnika Pmierna, Žirovnico, hidrocentralo na Savi, Vlntgar In Bled. Pred odhodom so bili tudi na Muljavi, na rojstnem domu pisatelja Jurčiča, kjer so se vpisali v spominsko knjigo, obiskali pa so tudi partizansko Bazo 20 na Rogu. Z& slovo so priredili taborni ogenj, ob katerem so prikazali življenje In uspehe kulturnega delovanja v počitnicah. 1'rlrcdltve se je udeležilo precej kopaliških gostov in domačinov. Ob zaključku ljubke prireditve Je nagovoril pionirje profesor Cotlč. član Sveta za prosveto ln kulturo pri ministrstvu prosvete LRS. G. D. TONČKU RUPETU V SPOMIN Le kaj naj Ti napišem v spomin, plljun-ček moj dragi? Saj ne veš, kako boleče me Je udarila po srcu nenadna vest. da so Te tvoji dragi sošolci iz Laz ob Kolpi. Iz Kuret In Ooršet ter vsi Tvoji ljubljeni brežanl zasuli s cvetjem, ki sredi poletja tako opojno dehti ob vznožjih brežansklh trti j. da so Te na samo nedeljo, kose klepetavo razgovarjata zvonova pri goršečki sv. Luciji ln lazarskem sv. Vidu, ob njuni žalostni pesmi ponesli ▼ prezgodnji grob. Tvoja nesrečna mama Franlca ln neutolažljivi ate Rudi sta mi pisala, da se po nesrečnem padcu pri telovadbi nisi več opo- Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl slaščičarno in se priporočam za obisk KAREL LENARDIC ml., Novo mesto, Ljubljanska cesta 24 (v hiši Skaberne) mogel. Dva meseca si se zdravil, a niti naj-skrbnejša nega zdravnikov ljubljanske bolnišnice TI nI mogla vrniti zdravja! Kako si se veselil, ko si v letošnjem Juniju uspešno položil sprejemni Izpit za 4. razred gimnazije! Prvi sem bil, ki si mu prišel povedat to veselo vest. Saj res. takrat sva gradila svetle načrte za počitniški čas, a niti Jaz, ki sem nosil v sebi kal bolezni, niti TI, ki Te je že smrt zaznamovala za svojo žetev, nisva vedela, da se bo obema skrilo sonce. Zdaj vaša vrša, kl Jo je stkala Tvoja mama, še vavek suha visi na Izbi, ker nisva prišla klenov ln belic lovit, kakor sva sanjala. BU je počitniški čas, a goršečki. bllparskl ln lazarskl čolni so prevažali po Kolpi od brega na breg vesele ljudi, le naju nI bilo, da bi zaveslala h goršečkemu Perici na vesel razgovor, da bi se popeljala k la-zarskernu učitelju Mlrkotu v vas, da bi zaveslala v goste k btlparskemu dedeku Matiji, ki je za naju hranil slanino ln črnino. Avgustovski dnevi so se obletavali, ko si ml pisal lz ljubljanske bolnišnice kartico s pozdravi ln željami: »Kumek, glej da boš prišel k meni, saj se bom kmalu vrnil domov, mogoče že v začetku drugega tedna. Sedaj sem glavno zdravljenje končal, le obsevajo me še, ne vem pa, kako dolgo ho to še trajalo. Komaj čakam, da pridem domov, saj ml je tu zelo dolgčas.« Za teboj jočeta mama ln ate ter sestrice Emlca, Marica. Fantka ln Peplca. O, ko bi mogel osušiti solze, ki UJejo lz njihovih oči! Jočejo, ker so Izgubili sina edlnca ln ljubljenega bratca. Za Teboj joče zelena Kolpa, ki se ho poslej brez odmeva Tvoje pesmi ialoatno zlivala mimo brežansklh vasi. ki si jih tako ljubil, In tekla dalje, dalje pod prelepi Ku-6ar, kjer bo v dneh trgatve In lastavlčjega preleta v Južne kraje postaval na njenem samotnem, umirajočem bregu Tvoj žalostni kumek ln zabadava čakal na Tvoj pozdrav. L. Z. NOVO MESTO DOJENČEK V KRKI Srečo v nesreči sta imela pretekli teden hčerkici priljubljene novomeške otroške zdravnice dr. Suzane Furlanove. 13.letna Marija Je pestovala ob Krki v kopališču na Loki malo Damjanco okoli njiju pa so se pehali v vodo otroci. Ena Izmed dekllc-plavalk je pri tem nehote potegnila s seboj tudi obe sestrici, vendar Pa se je mala si a-rlja v vodi takoj znašla ln dojenčka nI Izpustila Iz rok, temveč Je splavala z njim vred na suho. Pogumna deklica Je vzbudila občudovanje vseh kopalcev NENAVADEN NOČNI KONCERT V četrtek 29 avgusta je v ranih jutranjih nrah prebudila iz sna prebivalce Kata-rlnlnega trga. Ljubljanske ceste, Vrhovčeve ulice ln okolice sodnlje nenavadna »prireditev«. Štirje poballni v dolgih hlačah ki Jim Je očitno stopila v glavo nenavadna vročina zadnjih pasjih dni ln prcobll" zaužita pijača, so s huronsklm »petjem« dajali duška svojemu divjaškemu razpoloženju. »Podoknica« — komu je bila namenjena. Je težko ugotoviti — se Je pričela na enem koncu Vrhovčeve ulice ln trajala do drugega ter zopet nazaj Prebudila Je vse prebivalce, razen menda tistih, ki bi bila njihova dolžnost, da jo slišijo. Tudi najstarejši Novomeščanl takega huronskega petja še niso nlkou slišali četudi so v svojem življenju že marsikaj doživeli. Prav veseli bi bili. če bi nam kdo naših bralcev mogel sporočiti Imena teh nočnih junakov, da Jih ohjarlmo v Dolenjskem listu. Gotovo bi bilo zanimivo vedeti, kdo so Ust] tiči, k| lahko nemoteno ln brez »nagrade« rogovllljo ponoči po mestu ln kratijo počitek delovnim ljudem. BULDOŽER NA LOKI Prejšnji četrtek ln petek se Je pojavil na smetiščih Loke doljo obljubljeni buldožer. Izravnaval je prostore za bodoče športno Igrišče, na zgornji Loki pa Je razširil teniški prostor S ceste je odrinil tudi neslavno smetišč« novomeških tovarn blizu Osolnlka na Ljubljanski cesti. Upamo, da se bo snaga krepko uveljavila tudi drugod po mestu. IGRA NARAVE Preteklo soboto sta prinesla dva dijaka v naše uredništvo vejico svežih cvetov Jablane. Povedala sta. da Je zrasla na jablani v Andrljanlčevem vrlu na veji ki nosi precej dobrih Jabolk. Morda je muhasto vreme letošnjega poletja sprožilo zanimivo Igro narave, ki Je tokrat tudi v Novem mestu pokazala, da pozna Izjeme. MESTNI ODBOR AFŽ Je podaril dnevni koloniji v IrčI vasi 20.32(1 dinarjev in H kg fižola ter razno sadje. S to podporo Je 45 otrok tudi v drugI Izmeni v treh tednih na soncu In v Igrah preživelo počitnice. Otroci In starši so našim ženam izredno hvaležni. Dnevni lelovlščarji so Imeli na razpolago šah, žogo. gugalnlce In razna ročna dela. ki Jih Jp vodila tov. Vera Campa Mnogo veselja so Imeli z živahno veverico, ki Jo Imajo T kletki Vese-lovl. Da so otroci hvaležni poslušalci, so pokazali prt pripovedovanju dogodkov ln zgodbic Iz let osvobodilne vojne, kar jim Je pripovedoval star aktivist. — Prihodnje leto bo treba organizirati dnevno letovanje tudi v Bršljanu. Že leto« so mnogi starši želeli, da bi šl| njihovi otroci na letovanje, vendar pa so tokrat prišli n* vrsto le taki, ki jih Je priporočil zdravnik. OBESENKO SO NAŠLI pretekli četrtek nad »Plitvinami« blizu tek-stilne tovarne. Komisija Je ugotovila, da si Je vzela ilvljenje 19 letna Mlml Košlček, gospodinjska pomočnica v Novem mestu, doma lz Žužemberka. Prepeljali so Jo v do. mač kraj. HMELJ CIC NAD MIRNO PEČJO Iz Hmeljčiča se le malokdaj oglasimo, včasih pa se je le treba, da nas ne bi kdo štel že med ranjke — Pred kratkim smo brali, kako pridni so bll| hmelčiški gasilci. Danes omenimo našo mladino, ki nam je z uprizoritvijo Flnžgarjevega »Divjega lovca« pokazala, kaj zmore. Igralci so bili kmečki fantje In dekleta, ki so se navzlic pomanj kanju časa z veseljem zbirali po večerih in učili. Pomagali so Um tudi mladine! Iz so. sednjlh vasi. Prireditev jim je lepo uspel«, vsi gledalci pa so želeli, da hI nam kal ta. kega še večkrat priredili. Čeprav so teiave. ker nI prostorov — »Divjega lovca« so Igrali na podu — In odrskih naprav, smo se znova prepričali, da z dobro voljo vse gre. Naša kmečka mladina kulturno napreduje ln je zato na svoje delo lahko ponosna. B. 11 PREGRAD OB KOLPI Pred dnevi Je umrl v Jelenji vasi posestnik Jurij Sterk, star 77 let. Pri kapelici med Predgrađem ln Kovačo vasjo so začeli zidati transformator, s čemer bo lahko razširjen obseg sedanje elektrifikacije v tamkajšnjih vaseh. 29, avgusta se je vžgal Petru Medvedu lz Dolnje Podgore sodček bencina, ki ga Je imel shranjenega za lnlalUnlcn v kleti pri sosedu. Zvečer oh desetih je pretakal beneln Iz soda v manjšo posodo, s svetiIjko Pa mu Je pri delu svetila Metka Žagar Ker se Je i lučjo preveč približala bencinu, se Je ta vžgal ln v hipu Je bila klet v plameni h Medved ni Izgubil prisotnosti duha temveč Je porinil v olamenlh sod Iz k'~r. nato na je začel gasiti v kleti goreče predmete. Večje škode na premoženju nI bilo. pač pa se Je Medved hudo opekel po rokah ln na obrazu, Metka Žagar pa je dohlla opekline na no. gah Oba se zdravita doma. — Na pomoč jima Je prišla gasilska čet« lz Prpdgrad-i. vendar pa JI brlzgalna ni delala. Mislimo, da hI morali nredcrndskl ga«Mc| beli skrbeti /a svoje orodje ter Imeti večkrat vaje, tako da bi se vsi seznanili i brizgal »o In njenim ustrojem. Nesrečo Pri živini Je imela poaestnlca Marija Stbenc Iz Zagozdara. Krava se je na-pasla detelje, ki jo je pa tako napela, da so Jo morali zaklati. J. S. ČRNOMELJ 31. avgusta zjutraj se Je obesila v Črnomlju 30.1etna vdova Marija Jerman. Stalno si Je predstavljala, da Je težko bolna, daslravno so JI zdravniki T Črnomlju. Novem mestu ln specialist v Zagrebu zatrjevali, da je zdrava. Ker j« bila precej živčna, si je v zmedenosti vzela življenje. V nedeljo 3. septembra je divjalo nad Črnomljem hudo neurje. Strela je udarila v hišo Janeza Butale, katero je požar upe-pelll do tal. Sinu hišnega lastnika, ki te bil v hiši, se ni nič zgodilo. Butala je bil zavarovan za "iO.OOO dnarjev. škode pa je nad 300.000 dinarjev. PRIGORICA PRI DOLENJI VASI V nedeljo 2. septembra so v Prlgorlcl pri Dolenji vasi blizu Rlhnlce odkrili spominsko ploščo Ignaciju Merharju, Na svečanost je prišlo precej gasilcev iz vseh krajev Slovenije, sodelovala pa je tudi gasilska godba. Zjutraj je bil sprejem gostov na ribniškem kolodvoru, dopoldne pa odkritje okusno Izdelane spominske plošče. k| jo je preskrbela Okrajna gasilska zveza iz Kočevja. Ignac Merhar, rojen pred 95 leti, Je leta 1879 usta novih prvo gasilsko društvo na Kočevskem Leta 1887. Je sestavil ln uveljavil slovensko poveljevanje v gasilstvu ter gasilski pozdrav »Na pomoč!« F. Trampuš KOTIČEK ZA GOSPODINIE O KONZERVIRANJU Ozrimo se po naših vrtovih, sadovnjakih in poljih! Trgi so polni sadja in zelenjave! lin prav v tem času gospodinja misli na bodočnost, da ji ne bo treba biti pozimi in pomladi, v taki stiski. Ako bo sedaj shranila sočivje in 6adje, bo lahko pozimi nudila družini spremembo v hrani; pa ne samo to, povečala bo obedom in večerjam hranilno vrednost, okusnost in prebavljivost. Konzerviranje sadja in zelenjave na razne načine je velikega gospodarskega in zdravstvenega pomena. V tem mesecu bomo prinašali našim bralkam navodila o konzerviranju. Prosimo pa bralke, da nam pišete, kako ve vlagati, da nam sporočite kak preizkušen recept, ki ga bomo rade-volje priobčili. Pri pripravljanju konzerv naj bo glavno navodila: čistoča in natančnost. Sadje in zelenjava, ki emo 6i jo pripravile, mora biti zrela in popolnoma zdrava. Izberimo najlepše plodove! Posoda, ki jo uporabljamo, mora biti čista in po možnosti ne okrušena. Kozarce, v katere navadno vlagamo, umijemo v topli vodi, kjer smo raztopile sodo ali pralni prašek, splaknemo v topli in še v mrzli vodi ter jih povez nemo na čisto krpo. nZKULTURAef SPOR VELIK USPEH LETALSKEGA DNEVA V PREČNI Preteklo nedeljo dopoldne je bil v Prečni pri Novem mestu svečano odprt dolenjski iuidr&kii center. Svečanosti so prisostvovali zastopniki ljudske oblasti Partije in množičnih organizacij ter zastopnik GO Letalske zveze Slovenijo. Po otvoritvi so uprizorile enote obveznikov predvojaške vzgoje velik napad na letališče, nato pa je biLa odigrana prijateljska odhojkrska tekma med SD Krko iz Novega mesta in ŠD Krimom iz Ljubljane. V lepi igri je zmagala Krka z rezultatom 3:1 (15:3, 15:12, 13:15, 15:11). Spored se je nadaljeval popoldne s ša-ljdvo nogometno tekmo Suhi — Debeli. Proti pričakovanju je zmagala emajstorica Debe- Ijpređ sodišča S PILO IN ZMERJANJEM SE JE HOTEL UMAKNITI DAVKOM VerblČ Adolf, kovač iz Sv. Štefana pri Trebnjem, zasluži s svojim delom lepe de-narce. Navzlic dohodkom pa Je dolgoval na davčnih predpisih 10 tisočakov, ki sami nikakor niso hoteli od njega. Ko sta ga pred dnevi obiskala aktivista Pate Jože In Doife Dim ln mirno vprašala, če misli poravnati davke ln se Izogniti nepotrebnim rubežnlm stroškom, Je kovač vzkipel In ju začel zmerjati s postopači ln podobnimi priimki, s težko kovaško pilo pa Je začel mahati nad Patetovo* glavo tako da se je ta v zadnjem hipu umaknil. Kovaču Verhlču to ni bilo dovolj; z vso silo je porinil Paleta na stran, tako da je tega zagnalo nazaj ln Je k sreči priletel v konja, ker hI se sicer na tleh lahko težje poškodoval. Aktivista ata nato seveda odšla od divjaškega koraca. Na razpravi se jp Verhle Izgovarjal na razburjenost In druge vzroke, ki ga pa niso mogli opravičiti, da ne bi za nepravilen odnos In napad na drž. uslužbence prejel zaslužene kazni. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca odvzema prostosti. — lj Hh. ki je »namakala* novomeške preklje z 4:2 (1:1)! Letalski del dneva so nato začeli novomeški modelarji s poleti modelov s strehe hangarja nakar je pozdravil ogromno množico sekretar Aarokluba Janko Slabe. Na prostoru okoli letališča in na bližnjih travnikih se je zbralo nad 8000 gledalcev, več tisoč pa jih je bilo navzočih tudi na dopoldanskem delu prireditve. Sledili so poleti motornih in .jadralnih letal, ki so vzbujala navdušemje tisočglave množice. Dih je zastal v srcih tisoče v, ko se je visoko v zraku ločila od letala pogumna padalka Danica Rabuza in v krasnem skoku pristala sredi nedisciplinirane množice ki je udrla na letališče. Skok z zadržanim padalom ki ga je izvedel padalec Šinkovce je pravtako prikoval poglede množice v padalo in pogumnega skakalca. Nepričakovan dež je zmotil nadaljnji spored, ki ni mogel biti izveden v celota. Navzlic temu Pa .ie novomeški Aeroklub pokazal z nedeljskim nastopom, da se je lotil uresničevanja svojih nalog z vso resnostjo. Doseženi uspehi so mu zato najlepše napotilo k nadaljnjemu ifcpolnjevamju plemenitih ciljev Ljudske tehnike. ŠAHOVSKO PRVENSTVO V BREŽICAH Med sporedom festivala >Brat*tva in enotnosti« v Brežicah je bil odigran preteklo nedeljo tudi Šahovski turnir mest. Sodelovala so moštva Brežic, Trebnjega. Novega mesta in okraja Kanjec. Po odigranih dvobojih je zasedlo prvo mesto šahovsko druMvo it Brežic, sledijo Pa mu Novo mesto Trebnje in Klanjec. . ' SPORT V ČRNOMLJU V nedeljo 2fi. 8. 6ta odigrali nogometni moštvi Rudarja (Črnomelj) in Krmelja (rudnik Krmft/lj) prijateljsko tekmo. Z visoko zmago 9:2 (5:2) domačinov se je tekma zaključila ; gostje niso mogli nuditi resnega odpora razpoloženim domačim igralcem. Za Rudarja so bili uspešni Švarc (31. Kočole (2) in Wedss I. in II. po 2 gola. Ti igralci so bili tudi najboljši na igrišču. K. 0- icicaosaaooaBtiaoaa TELEFON ŠTEV. 3 BRZOJAV: TKALNICA NOVO MESTO TEKOČI RAČUN: KOMUNALNA BANKA 616-1-50-200-10 tkalnica mo novo mesto izdelujemo bombažno blago . za moško perilo NAS CILJ: POVEČANA STORILNOST DELA IN RAZŠIRITEV PODJETJA V manjših gospodinjstvih 6e poslužujemo za sadje tehle sredstev, ki nam ga ohranijo pred gnitjem: sladkor, alkohol, oslajen kis. Razgrevanje v primernih posodaj (ste-riliziranje). Za zelenjavo pa: sol, kis, naravno ki-sanje zelenjave Jto razgrevanje ali nepro-dušno zapiranje. Kako prav nam pride v prehrani posušeno sadje, dobro vemo; zelenjave pa ne sušimo, zato vam bomo dali navodila. Poizkusite in videle boste, da vam bo pozimi zelo ugajala. Kumare v kisu. Lepe mlade in majhne kumarice operemo v mrzli vodi ter vsako posebej osnažimo's krtačko. Pustimo jih stati v vodi tri ure. Nato jih v pološčeni posodi posolimo in pustimo stati šest ur; medtem jih nekajkrat premešamo. V čiste kozarce jih tesno vlagamo, med nje pa denemo nekaj listov vinske trte, nekoliko kopra fdila), nekaj oluplienih šalotk, celega belega popra in nekoliko gorčičnih zrn ali hrena. Obenem pripravimo vinski kis. Ako je prehud, ga razredčimo z vodo, da je bolj kisel kot za solato, a ne preveč oster; na vsak liter ki6a damo kavino žlico soli. Vre naj šesi minut. Ko neha vreti, pridenemo za vsak liter noževo konico salicila. Kozarce postavimo na krpo, ki smo jo oželi iz vroče vode, nato pa vlivamo počasi kolikor mogoče vroč kis na kumarice. V vsak litrski kozarec vržemo za pol graha velik drobec modre galice, da ostanejo kumarice lepo zelene. Dvojni celofan papir zmočimo, zbrišemo in napne-mo ter zavežemo, ko se je kis popolnoma ohladil. VSEM PODJETJEM. USTANOVAM IN ORGANIZACIJAM! Od 15. do 30. septemhra bo t Zagrehu mednarodni velesejem Putnlkov avtobus Iz Novega mesta bo vozil vsak dan v Zaercb. Odhod lz Glavnega trga ob 8. url zjutraj, odhod Iz Zagreba oh 20. nrl. Vsi. kl m'sllto ohlskatl ve'eslem.. «aj čimprej rezervirajo avtobus ln določijo dan odhoda da ne bodo prostori kasneje le zasedeni. Interesentom Izven Novega mesta dostavimo avtobus na kraj odhoda. Skupine, ki bodo rzervirale cel avtobus. Imajo pravico določiti čas odhoda Iz Novega mesta ln povratka Iz Zagreba. Prijavite se pravočasno pri Putniku! Potnikov, ki h| prihajali neprijavljeni šele ob odhodu avtobusa, ne homo sprejemali! Vozna cena v obe smeri Je 420 dinarjev za osebo (Iz Novega mesta). Interesenti Izven Novega mesta doplačajo še morebitno razliko v kilometrih. Priporočamo vam da se čimprej prijavite I PUTNIK Novo mesto telefon 108 JClko KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 7. do 10. septembra — ameriški film »Dobri Sam«. . Od 11. do 13. septembra — angleški barvan film »Sarabanda«. Od 14. do 17. septembra — avstrijski film »Očarljivi goljuf«. KAJ BODO GLEDALI NOVOMEŠKI KINOOBISKOVALCI »Očarljivi goljuf« je filmska komedija; Avstrijci so v njej postavil) na platno starejšim gledalcem dobro poznanega igralca W. Albach-Rettyja. Elfe Gerhard, Enge Konradi in druge igralke skrbijo v filmu za zabavo, ki se suče okoli srčnih vprašanj skladatelja Martina Palmerja. ki je neskončno zaljubljen v ljubko Christl prodajalko v trgovini otroškega perila. Čeprav Palmer pridno kupuje otroške hlačke, kapice, nogavičke im drugo, pa se Christl zanj ne zmeni. Iz stiske mu pomaga zdravnik Muthesius. ki je oddal del svojega stanovanja prodajalki in njenim trem prijateljicam. Skladateli se loti težavne naloge: pod tremi izmišljenimi imeni dvori trem prijateljicam misli pa na četrto. Palmer postane športnik filozof, skladateljstvo pa, 6e obnese pri tretji trdosrčnloi. No, s četrto, s to pa se na kraju z-adevščina ugodno reši. Igra ne bi bila komedija, če takega, zaključka ne bi že vnaprej slutili. PRIREDITEV NA MUHABERJU Krajevna Zveza borcev Kamence priredi v nedeljo 9. septembra 1951 ob 13 url po. poldne pri Osolnlku na Mnhaberju veliko vrtno veselico. Vabljeni! PREKLIC Colarlc Frančiška Iz Geobelj prekllcu-Jem žalitve ln obrekovanje, Izrečeno o Co-larlču Štefanu, posestniku v Grobljab Št JS, kot neresnično ter Izjavljam da za to nisem h'ela nobenega povoda. Zahvaljujem se mu. da je odstopil od tožbe. — Colario Frančiška. Ureja arudniški odboj — Odgovorni urednik Tone GošnU - Naslov uredništva Ln uprave: Novo mesto, Kapucinski trg I — Postni predal 83 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu. štev. 6111190323 1 — Četrtletna naročnina 79 din, polletna 150 din, celoletna 800 din - Naročnina se plaču j* vnaprej - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« V Ljubljani Narod si bo pisal sodbo sam Vladimir Dedi j*r — »DNjEVNIK«, drugi del S (Nadaljevanje) Ključar je vzel ponarejeno dovoljenje za sestanek »advokatov« in njihovih »kli-jentov« in odšel ponje. V sobi za sestanke je bil tudi neki stražar, Slovenec, ki mu je bilo treba tačas zamašiti usta. VOS-ovcem je bilo naročeno, naj ga ne ubijejo, marveč samo omamijo. Tovariši so ga udarili s kladivom dvakrat po glavi, toda udarci niso bili dovolj močni in je začel kričati. Tako je vsa akcija propadla, VOS-ovci pa so se morali umakniti iz zaporov. Nekaj dni prej, ko so bili aretirani tovariši v policijskih zaporih, je' bil storjen še en izredno drzen poskus, da bi rešili Tomšiča. Neki policaj, Slovenec, je napravil odtis ključavnice v Tomšičevi celici. VOS-ovci so izdelali ključ; dva tovariša sta ponoči preskočila zid in ob pomoči Slovenca-policaja prišla v zapore. Hotela sta odkleniti Tomšičevo celico in celo govorila sta z njim. Toda ključ ni bil dobro narejen in sta se morala vrniti. Originalni ključ, ki je odpiral celico, je imel ključar — Italijan. Vdrugič m na- pravili odtis ključavnice in dva tovariša sta se lotila naloge, toda Italijani so opazili na zidu sledove že od prvega poskusa in ko sta vosovca skočila na dvorišče, so ju osvetlili reflektorji in tako sta se znašla pred mitraljezi. Oba tovariša sta bila obsojena vsak na osem let težke ječe, ko so sodili tudi Tomšiča. Tone Tomšič je bil obsojen na smrt in ustreljen. Ena izmed prvih slovenskih brigad nosi njegovo ime. Tovariši Marinko, Pepca Kardelj in Vida Tomšič so bili obsojen-na 20 oziroma 30 let težke ječe. Italijanom se je že konec leta 1941 posrečilo, da so prijeli skupino funkcionarjev OF, med katerimi sta bila tovariša Avbelj, France Popit in še šest tovarišev. VOS-ova tehnika je ponaredila povelje italijanske kvesture v Ljubljani, v katerem je bilo rečeno, da morajo aretirane tovariše takoj izpustiti iz zaporov v šentpeter-ski vojašnici. S pomočjo slovenskih policajev so odnesli to povelje v vojašnico, stražarji zaporov — Italijani pa niso mogli opaziti, da je povelje lažno, in tako so ti naši tovariši prišli iz zaporov. Viktor Avbelj je sedaj (1946) namestnik političnega komisarja Glavnega štaba za Slovenijo. V Ljubljani je bila organizirana Narodna zaščita, množična vojaška organizacija, katere naloga je bila, zbirati moštvo in orožje. Imela je mobilizacijski značaj, pošiljala je ljudi v partizane in jih poprej vojaško izurila. Narodna zaščita je bila razdeljena na osem bataljonov in nad petdeset čet. Konec leta 1942 je štela narodna zaščita v Ljubljani nad 3000 članov. Kdaj pa kdaj je imela Narodna zaščita pregled. To je delala takole: vsaka četa je imela v eni izmed mestnih ulic svoje zbirališče. Tam sta stala komandant in komisar z vodniki. Ob določenem času so morali iti neopaženo mimo njih vsi borci. V Narodni zaščiti sn prirejali sredi mesta tečaje za ravnanje z orožjem. V teh tečajih so se borci seznanjali z vsem orožjem od revolverja do mitraljeza. Vse orožje so prenašali iz bunkerjev m določeno stanovanje, tam so se tovariši vežbali z njim, potem pa so ga nosili skozi mesto nazaj v bunker. Tudi Narodna zaščita je izvrševala pod vodstvom VOS v Ljubljani manjše akcije ler razoroževala italijanske oficirje in vojake. V letu 1943 se je število množičnih demonstracij v Ljubljani povečalo. Omeniti je treba nekaj najpomembnejših. Italijani so vkorakali v Ljubljano dne 11. aprila 1941. Leta 1943. so hoteli praznovati ta dan. Neki mladinec iz Narodne zaščite je prišel 11. aprila zvečer v frančiškansko cerkev in se skril v nji, ponoči pa je splezal na visok zvonik in pritrdil na vrhu veliko zastavo s peterokrako zvezdo. Ko je plezal nazaj, je populil vse železne kline, na katerih je bil pritrjen strelovod. Ccz noč se je skril v cerkvi, zgodaj zjutraj pa je zbežal iz nje. Tako je zavihrala partizanska zastava na dan italijanskega praznovanja okupacije Ljubljane. Italijani so pobesneli, toda zastave niso mogli taikoj sneti. Na trgu pred cerkvijo se je zbrala velika množica ljudi, ki so gledali zastavo, kako je vihrala vrh zvonika in kljubovala Italijanom. Pred poldnem je stalo na Marijinem trgu nad tri tisoč ljudi. Italijani so ljudi pretepali in podili domov, pa ni nihče odšel. Šele popoldne se je Italijanom posrečilo sneti zastavo in ljudje so se jeli vračati domov. Tako je italijansko praznovanje propadlo. Zanimivo je, da je mladinec, ki je opravil to akcijo, vse leto pripravljal načrt, kako bi spravil zastavo na vrh zvonika. Ko je bilo vse pripravljeno, je dobil od Narod- ne zaščite nalog, naj izobesi za«OF«, »2. ZSSR«, »Ž. 1. maj«; z rdečimi, modro-belo-rdečimi in belo-modro-rdečimi zastavicami, tiskanimi na listkih. Dogajalo se je, da so šli mladinci čez ulico in s polno pestjo sipali letake. Ljudje 6o se ustavljali, ploskali mladincem, da bi se skrili, kadar so se približale- italijanske patrulje. Vsaka stena v Ljubljani je imela svoje geslo, Množične organizacije so tekmovale med seboj, katera bo lepše okrasila svojo ulico. Italijani 60 pobesneli, vojska je odšla na ulice in gonila ljudi domov. Največje presenečenje pa je prišlo šele ob 9. zvečer. Točno ob 9. in 2 minuti 6e ie začela slavnost, ko je je pripravil VOS. Na Šišenskem hribu v podališku parka Tivolija, na Golovcu in na Ljubljanskem gradu so zagoreli veliki kresovi. Eksplozije pripravljenega bencina so metale plamene po 20 metrov visoko. Ognje je bilo videti po vsej Ljubljani in okolici.