iEBVJ tl 2 27 1 Uggg O ^ Liboje, april 1989 # I Ubile Leto 32 — številka 1 Celje - skladišče D-Per 249/1989 1119900923,1 COBISS a GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE ŽELIMO DA PRAZNIK DELA 1. MAJ PREŽIVITE LEPO IN VAM ČESTITAMO - VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE - DPO KIL - KS LIBOJE - DPD SVOBODA LIBOJE Na sliki shod delavcev za praznik dela 1. maj na MRZLICI leta 1932, ko je praznovanje bilo prepovedano r vss Naše poslovanje v lanskem in letošnjem letu Trije meseci letošnjega poslovnega leta so za nami, tako da že lahko podamo oceno našega poslovanja ob zaključku lanskega in začetku letošnjega leta. Če ocenjujemo naše poslovne uspehe in neuspehe v preteklem letu, lahko ugotovimo, da smo se dokaj uspešno borili z naraščajočo inflacijo, poplavo vseh vrst raznih omejitev, novih zakonov in predpisov. Po vseh pokazateljih, s katerimi ocenjujemo uspešnost poslovanja, smo bili med boljšimi gospodarskimi organizacijami v občini. Ta slika se še bolj spremeni v našo korist, če primerjamo naše rezultate z rezultati, ki jih je dosegla jugoslovanska keramična industrija. Samo podatek, da smo mi v lanskem letu ustvarili 102 stari milijardi akumulacije, vse druge keramične in porcelanske tovarne v državi skupaj pa samo 32 starih milijard, nam pove vse. Že iz teh podatkov lahko ugotovimo, da je naša panoga v dokajšni krizi. Zato tudi z našimi rezultati ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. So le odraz izredno težkega stanja našega gospodarstva v občini in v državi. Bolj kot sami rezultati je bila za nas zaskrbljujoča nelikvidnost, ki nas je pestila v zadnjih mesecih preteklega leta. Dolgi plačilni roki, ki jih dajemo kupcem naših izdelkov, visoke zaloge tehničnega materiala in surovin ter prav tako visoke zaloge gotovih izdelkov in še zlasti nedovršene proizvodnje ob koncu leta so pripomogle k temu. Zato je bila naša prva naloga v letošnjem letu zmanjšati zaloge tako nabavljenega repro materiala kot tudi zmanjšati zaloge nedovršene proizvodnje. To nam je delno že uspelo, zato je tudi likvidnost v teh prvih mesecih precej boljša, kot je bila ob koncu leta. Letošnje leto se je začelo zelo razgibano, da ne rečem kar viharno. Vse večje gospodarske težave v naši domovini so povzročile tudi vedno večja nacionalna nesoglasja. Čeprav imamo tudi v naši tovarni delavke in delavce različnih narodnosti, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da primerov nacionalne mržnje nismo zasledili. Upam in želim, da bi tako ostalo tudi vnaprej in da bomo vsi zaposleni ostali kot ena družina, orientirani predvsem na vestno delo, saj si bomo le na tak način lahko rezali v bodoče boljši kos kruha. Tudi na gospodarskem področju se zadnje čase dogajajo veliki premiki, med gospodarstveniki pa je tudi veliko dilem, negotovosti in različnih razmišljanj za naprej. Največ je seveda ugibanj, kaj bo napravila nova Markovičeva vlada, saj kot vemo, stare (ki je nikakor ne moremo hvaliti) ni več. Ob odhodu nas je še zasula z novimi zakoni (o podjetjih, o računovodstvu, o finančnem poslovanju, o družbenem planir- anju, o bankah in drugih finančnih organizacijah itd.). Kar težko se bo na hitro znajti v vsej tej poplavi novih predpisov katere niti ne vemo, ali bodo obveljali ali bodo morda s prihodom nove garniture kaj spremenjeni. Za letošnje prve tri mesece ugotavljamo, da so bile tržne razmere za nas dokaj ugodne. Prodaja na domačem trgu se je precej povečala, tako da smo praktično odprodali vso zalogo, ki smo jo imeli ob koncu leta. Tudi izvozna naročila so takšna, da jih bo kar težko realizirati. Ker smo imeli na zalogi velike količine nedovršene proizvodnje, smo organizirali pakiranje izdelkov v popoldanskem času. Vsak uslužbenec je delal dva dni po 4 ure. Akcija je povsem uspela. Kljub temu pa to ni rešitev. Delo v pakirnici bo nujno rešiti na tak način, da se bo dnevno proizvedena količina keramike sproti zapakirala in da se bo kopičila kot zaloge nedovršene proizvodnje v pakirnici razvrščevalnici. In kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju leta? Povedal sem že, da z izvozom letos verjetno ne bo večjih problemov, seveda pod pogojem, da se bomo držali rokov in da bo kvaliteta našh izdelkov vsak takšna kot dosedaj. Lahko pa pričakujemo, da iz- voz v Rusijo ne bo več dohodkovno tako zanimiv, ker bo verjetno prišlo do znižanja vrednosti klirinškega dolarja. Na domačem trgu lahko še naprej pričakujemo padec kupne moči in s tem tudi zmanjšano prodajo. Še več negotovosti pa obstaja zaradi predvidene ukinitve meničnega poslovanja. To bo imelo verjetno za posledico še bolj neredno plačevanje, predvsem pri kupcih na jugu. Napovedano zmanjšanje carin bomo občutili na dva načina. Na eni strani se bodo uvozne surovine pocenile, kar bi lahko vsekakor ugodno vplivalo na rast cen, na drugi strani pa moramo računati tudi na večji uvoz keramike in porcelana in s tem večjo konkurenco na domačem tržišču. Kljub vsem tem predvidenim in nepredvidenim spremembam se moramo zavedati, da je ključ do boljšega jutri vsekakor predvsem v naših rokah. Žato naj velja pravilo, da moramo delati vsi čim bolj kvalitetno. Vsak se naj na svojem delovnem mestu trudi, da bo napravil to, kar se od njega pričakuje. Vsem zaposlenim v naši tovarni, kakor tudi vsem našim upokojencem ob koncu čestitam za 1. maj. Urisek Izvoz v minulem letu in perspektiva ’89 Za nami je izvozno uspešno leto 1988, ko je naša DO beležila povečanje izvoza keramičnih izdelkov tako na konvertibilnem Razstavni prostor na sejmu v Kolini kot na klirinškem področju. Razveseljivo je, da je izvoz bil tudi dokaj enakomerno mesečno porazdeljen, kar je ugodno vplivalo na tekočo realizacijo poslovanja ter likvidnost DO. Ker ima tudi to povečanje prodaje na tuje svoje vzroke, jih nekaj naštejmo. Iz leve proti desni: Manfred Frier, g Putfhomer od f. Schneider Uspelo nam je povečati število kupcev na našem najbolj tradicionalnem izvoznem tržišču v Zvezni republiki Nemčiji. Povečanje je posledica solidnosti in pravočasnosti dobav ter bolj ali manj stalne prisotnosti na tržišču ZRN, naše dejavnosti na sejmih v Frankfurtu in Kolnu, ter trajnosti našega zastopnika v ZRN f. Fena Crea-tion. Izdelanih je bilo mnogo vzorcev v razmeroma kratkem času in kvalitetno. Poleg tega, da smo pridobili nove kupce, pa je še bolj važno to, da nobenega starega kupca nismo izgubili. Naše sodelovanje s tržiščem ZRN smo še utrdili s sklenitvijo dolgoročne proizvodne kooperacije med našo DO in f. Fena Creation, ki nam bo omogočila kar najbolj racionalno poslovanje na področju zunanje-trgovinskega prometa, t.j. uvoza in izvoza. Podobno kot za tržišče ZRN lahko ugotovimo ugoden trend tudi na tržišču Italije. Po rahlem zastoju prodaje koncem leta 1987, ko je potekla zastopniška pogodba s f. Commerciale Saintorsola, smo uspeli v letu 1988 vzpostaviti novo prodajno zastopniško linijo s sedežem v Trstu (Adria-therm) in Milanu (Mathioni), ki uspešno pokriva celotno ozemlje Italije. Ugotavljamo naraščanje trenda prodaje, ki se nadaljuje v letu 1989. Enako kot za ZRN velja, da je potrebno prisotnost na trgu še okrepiti. Zelo pomemben je vpliv italijanskega designa in tržišča na razvoj naših dekorjev. Zanimiv je tudi razvoj dogodkov na angleškem tržišču, kjer je bil pred kratkim naš dolgoletni kupec keramike f. J + H Boulevard. Tablevvare prodan večji grupaciji z imenom Heritage. Kot kaže, se bo sodelovanje nadaljevalo. Da posel delajo ljudje, so dokazali dolgoletni kupci izdelkov naše DO, ki so ustanovili firmo Product Plus v Londonu in se že pripravljajo na prve nakupe keramike v KIL. Tržišče SSSR ostaja tradicionalno zanimivo. Uspelo nam je povečati vrednost izvoza na skoraj 2 milijona XSU. Tudi tu smo z rednimi in solidnimi dobavami v okviru pogodbe in njenih rokov, brez loma, dokazali, da znamo izvozno ramišljati in ravnati. Če nam bo uspelo tako ravnati in razmišljati še bolj v tem letu, potem bomo ob letu ponovno zapisali, da smo naredili več in bolje. Z novimi proizvodnimi linijami, ki smo jih pridobili v preteklem letu, se je naša konkurenčnost v svetu še povečala. Tudi v tovarnah naše konkurence širom Evrope ali Daljnem vzhodu, boste našli znake proizvodne linije in te so v pogonu skorajda brez prestanka. Z nakupom novih strojev, držanjem rokov, solidno kvaliteto in neprestanim razvojem kvalitete in dekorjev pa bo naš pogled v svet v tem letu še odločnejši. Vodja zunanje trgovine Janez Habjan Investicije in okolje V letošnjem letu načrtujemo predvsem opremo za dopolnitev tehnoloških kapacitet v posameznih oddelkih. V oddelku gmote so zaradi večje proizvodnje obremenjeni predvsem bobni, ki jih bomo sprostili povratne mase z vgradnjo hitrih razmuljevalcev. Nabavili bomo tudi novo filter prešo, kjer se sedaj dela najmanj v dveh izmenah. Po uspešni upel-javi pnevmatskih stružnic za sklede tovariša Avseca je potrebno zamenjati še dotra- jano sušilnico Vichentini, ki bi jo izdelali doma. Ob vseh povečanjih porabe zraka smo morali že dokupiti nov kompresor za zrak enake zmogljivosti, kot sta dosedanja dva v loščilnici. Poizkusno bi izvedli ročno loščenje na kratkem traku z gobo za brisanje nožič. Zaradi izvoznih naročil za lončke z dekoracijo bo v slikamo dobavljen 4-barvni sitotisk stroj. Že dolgo prisotno stisko v oddelku razvrščevalnice, pakirnice in v skladišču gotovih izdelkov bomo reševali s povečanjem prostora pakirnice oz. skladišča razvrščene robe s prestavitvijo skladišča tehničnega materiala in postavljanjem regatnega skladišča za spakirane izdelke. Že pripravljene palete za transport bodo dobile pokrit prostor pred skladiščem gotovih izdelkov. Nadaljevalo se bo uvajanje računalniških obdelav, predvsem pri skladiščenju gotovih izdelkov, pri fakturiranju in blagovnem knjigovodstvu. Ker se vse bolj posvečamo okolju, ki smo si ga že precej onesnažili, moram s strani Keramične industrije Liboje dodati nekaj informacij. Proizvodnja keramike, ki je že zelo dolgo na tem mestu in ves ta čas tudi delamo odpadke. Če s trdimi odpadki (lom in mavčni modeli, ki se lahko uporabljajo za zasipe) ne delamo problemov, ter z dimnimi plini (razen saj grafita) po izvidih IVD Maribor ne smradimo pretirano, so pa problem odpadne vode pri predelavi gmote in iz loščilnice. V njih še nismo ugotovili kemičnih ali bioloških nevarnih snovi, vendar pa je umazana voda uničila Bistrico pod nami. Zato se bomo v letošnjem letu pripravili s projekti ter v naslednjem letu poskušali izvesti vzidalnike za tehnološko kanalizacijo, k čemer nas obvezuje začasno vodnogospodarsko soglasje, ki je v izdaji. Leon Bauer Energija v letu 1988 V preteklem letu smo v novembru na področju energetike izvedli zamenjavo propan butan plina — TNP z zemeljskim plinom ZP. Po štirimesečnem obratovanju lahko rečemo, da je poraba plina normalna, manjši pa so problemi s temperaturo in kvaliteto žganja v tunelskih pečeh. Potrošnja plina v letu 1988 je nekoliko večja od leta 1987, vendar se je povečala proizvodnja v keramiki. V grafitu se je pa ob enaki porabi plina zaradi asortimana povečala poraba na kilogram izdelkov. Delež stroškov plina v proizvodnji je vedno padal glede na prejšnja leta, kar pome- ni, da je cena plina rasla počasneje od ostalih stroškov in osebnih dohodkov. Grafikon celotne porabe in specifične porabe prikazuje obdobje desetih let in kaže, da sta se v tem času zmanjšali obe porabi ter da je specifična poraba močno odvisna od naloženosti peči, ki trošijo plin polne ali prazne. PLIN V KIL Električne energije smo tudi v letu 1988 porabili nesorazmerno več kot smo povečali proizvodnjo v tonah. Delež novih večjih potrošnikov (angleške linije, drobilec za glino) ne opravičuje vsega povečanja. Vsak delavec bo moral paziti na tako obratovanje s stroji kot na ugašanje luči. Delež stroška elektrike je padel v primer- javi z letom 1987. Desetletni prikaz porabe elektrike kaže vse večje vgrajevanje elektromotorjev in drugih potrošnikov — tudi luči, ter v zadnjem času neracionalno uporabo elektrike. Leon Bauer Nove surovine za fino tehnično keramiko Francoska firma ATOCHEM je dala v proizvodnjo postrojenje za proizvodnjo aluminij nitridnega in silicij nitridnega prahu, ki se uporablja v proizvodnji delov za elektronsko industrijo. Predmeti iz teh materialov so lažji od kovinskih elgur, zelo pa so odporni proti trenju in koroziji. Aluminijev nitrid je prah z dobro toplotno prevodnostjo in uporabnostjo v elektroniki in zamenjava za aluminijev oksid in berilij pri podlogah za elektronska kolesa. Silicij nitridni prah se koristi v proizvodnji delov za turbine (namesto kovinskih delov). Pripravljajo pa se na proizvodnjo monokristalnih vlaken silicij — karbida. Po strokovni literaturi priredila Iva Kač 60 45 40 35 30 25 20 15 10 5 1978 1 979 1980 1 981 1982 1983 1 984 1 985 1986 1 987 1 988 □ PORABA PUNA (TJ) F PUN/kg PROIZVODA ELEKTRIKA V KIL 1.9 - 1.8 - 1.7 - 1.6 - 1.5 -L 1.4 - 1978 1979 1980 1981 G PORABA EL.(1 QOOMWh) 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 + EL/kg PROIZVODA Inovacije Od leta 1984, odkar se ukravjam z inovacijami, je bilo v naši tovarni prijavljenih 34 koristnih predlogov in tehničnih izboljšav, od katerih je bilo uresničenih 26, dva ne bomo uporabili, šest pa jih še čaka na izvedbo. Predlagatelji inovacij so skoraj vedno eni in isti, kar pomeni, da samo nekaj ljudi v podjetju razmišlja o izboljšavah proizvodnje. Oddelkovodji, z izjemo Av-seca, Gruma in Toplaka, sploh ne razmišljamo o tem, kaj bi se dalo posodobiti v oddelkih, čeprav bi morali že po opisu dela vsako četrto leto predlagati inovacijo. Težko si je zamišljati moderno inovacijsko družbo, v kateri samo en odstotek ljudi razmišlja o napredku, nekateri pa le o tem, za koliko procentov se bodo v naslednjem mesecu zvišale plače. Vsa priznanja pa zasluži delavski svet naše delovne organizacije, ki z nagradami in brez zavidanja, daje spodbudo inovatorjem in zna ceniti njihove pridobitve. Poudarjam, da od inovacij še najmanj dobijo tisti, ki jih ustvarijo, največji del pa dobi- Izobraževanje ob delu za smer keramik IV. stopenj e Avtomat za glaziranje skodelic 10. 4. 1989 Sitotisk 10. 4. 1989 mo mi vsi, ker z lažjim in boljšim delom dosegamo večje rezultate. Poleg boljšega in lažjega dela pa lahko, glede na določila Pravilnika o delitvi sredstev za OD in skupno porabo si še vsi zaposleni razdelimo 45 % inovacijskega dohodka. Motivov in stimulacij za inovativno razmišljanje ne manjka, zato opravičeno pričakujemo večjo odzivnost. Leta 1986 so v naši delovni organizaciji stekle priprave in dogovori za izvedbo izobraževanja za poklic keramik, ki je v usmerjenem izobraževanju predviden s četrto stopnjo težavnosti. Po starem pomeni to kvalifikacijo, oziroma delavec s to doseženo stopnjo je kvalificirani delavec keramik. Dogovori so potekali z delavsko univerzo iz Žalca, s celjskim EMO in Gorenjevim TOZD Ploščice iz Gorenja. Matična šola, katere dislocirana enota je pri DU Žalec, pa naj bi bila srednja kemična šola iz Ruš. Priprave na začetek šolanja so obrodile sadove in tako smo se po uvodnem sestanku v prostorih DU Žalec prvič zbrali slušatelji. Tisti, ki smo pač zmogli dovolj poguma za to vrsto izobraževanja. Vse nas je motila predvsem dolžina predvidenega šolanja, saj je predvidevala kar tri šolska leta, in to izobraževanja ob delu, kar pomeni dopoldan delo v tovarni, popoldan pa štirikrat ali petkrat na teden predavanja. Sobote in nedelje pa so seveda rezervirane za učenje in priprave na izpite za prihodnji teden. Vendar smo začeli. Vsak dan je bilo laže slediti pouku in osvajati nova znanja. Čez čas smo se na nove pogoje življenja navadili in ni bilo več težko. Moram povedati, da smo se slušatelji res dobro ujeli med sabo, se prav dobro razumeli, si pomagali in to kljub velikim starostnim razlikam med nami. Tako je bila najstarejša letnica rojstva v razredu 1950, najmlajša pa 1970. Program izobraževanja je zajemal kar 18 predmetov. Največ preglavic so nam povzročali: tuji jeziki, matematika, fizika in kemija. S posebnim zanimanjem pa smo sprejemali strokovne predmete z našega področja. Škoda je, da je prav teh predmetov v obliki usmerjenega izobraževanja predvidenih premalo. Mislim, da bi bilo treba prav tem predmetom posvetiti več pozornosti. Predavanja, ki smo jih oblikovali, so bila odlično organizirana in le nekajkrat, v teh letih se je zgodilo, da smo čakali na predavatelja. Na črti predavatelj-slušatelj so vladali prav tovariški odnosi, do nesporazumov sploh ni prišlo. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem profesorjem. Prav tako tudi organizatorju izobraževanja profesorici Čobanovičevi za njen trud in posluh za naše morebitne težave. V imenu vseh slušateljev iz naše DO se moram zahvaliti tovarišicama Oblakovi in Tominškovi, ki sta zadolženi za izobraževanje, vsem oddelkovodjem, ki so s svojim prizadevanjem omogočili koriščenje študijskih dopustov, in sodelavcem, ki so nas nadomeščali, kadar smo zaradi študijskih obveznosti manjkali na delovnih mestih. Šolanje tako končuje deset delavcev naše delovne organizacije. Poleg nas je vzdržalo celoten program še devet Emovih delavcev, pet zaposlenih iz Gorenja in eden iz Ljubečne. Mislim, da bi bilo potrebno z izobraževanjem v naši sredini nadaljevati, pridobiti še druge zainteresirane in jim omogočiti, da pridejo do poklica, ki bo kaj kmalu prvi pogoj v čedalje težjih pogojih zaposlovanja in s tem zagotavljanja primernega standarda. K.K. Strokovna ekskurzija slušateljev keramične šole V sklopu izobraževalnega programa za keramike pri delavski univerzi v Žalcu smo opravili slušatelji oglede treh delovnih organizacij s področja keramične dejavnosti. Obiskali smo tovarne Elektroelement v Izlakah, Comet v Zrečah in Keramično industrijo Liboje. Obisk v naši Keramiki smo opravili 18. 3. 1989. Pred tovarno smo se zbrali ob osmi uri, kjer nas je pričakal tov. Maček, zadolžen za strokovno vodenje in razlago. Ker je v naši razedni skupnosti večina slušateljev iz drugih delovnih sredin in kot taki dela v naši tovarni niso poznali je bila ekskurzija zanje še posebej zanimiva. Presenečeni so bili predvsem nad delom in organiziranostjo delovnega postopka pri nas. Poseben vtis je na nas napravilo delo v oddelku slikarne in pa ogled razstavnega prostora, kjer je delo keramikov res slikovito predstavljeno. Sam razstavni prostor pa je vreden vse pohvale za urejenost. V razvojnem oddelku nam je tov. Rus prikazal nastanek modelov od skice do njene uresničitve v želeni izdelek. Po ogledu tovarne in razstavnega prostora je bil v jedilnici organiziran razgovor s slušatelji. Vodila ga je tov. Oblakova, za kar se ji na tem mestu zahvaljujemo. In pridobljeni vtisi? Marsikdo od slušateljev iz drugih sredin je izrazil željo, da bi lahko pri nas združeval delo. K.K. NOVOSTI IZ KERAMIKE Oblaganje kovin s keramiko Francoska firma SNMI vrši antikorozivno oblaganje kovinskih površin s specialnim topom. Ena od rešitev te tovarne je ”ke-ramizacija” motorjev. S pomočjo plazme se na železne dele nanese sloj keramike debeline 20 — 30 mm pri določeni temperaturi. Nanešena keramika ima drobno zrnato strukturo, je ognjeodporna, trdno se prijema in je kontrolirane poroznosti. Keramizacija omogoča nanašanje sloja keramike na vse kovinske površine, ki oksidirajo pri višji temperaturi npr. keramizacija dizel motorja. S tem se doseže boljši procent izkoriščenosti, pri plinskih turbinah boljši efekt in daljše trajanje. IK Delo disciplinske komisije Od zadnjega poročanja v Keramiku št. 2 v lanskem letu se je disciplinska komisija sestala trikrat ter obravnavala 24 disciplinskih primerov. Izrečeni so bili naslednji disciplinski ukrepi: 1. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, ki se pogojno odloži za dobo 6 mesecev: — delavcu Martinu KOKOLU, zaradi spanja na delovnem mestu, — delavcu Viktorju KOZOVINCU, zaradi vinjenosti na delovnem mestu, — delavcu Vladu LORENCU, zaradi vinjenosti na delovnem mestu in nedostojnega vedenja do sodelavke Simone GERM, 2. JAVNI OPOMIN — delavcu Henriku HALUŽANU, zaradi nepravočasnega opravljanja svojih delovnih dolžnosti, — delavki Marici DRAKŠIČ, zaradi nevestnega opravljanja svojih delovnih dolžnosti in neprimernega odnosa do sodelavke Zofije LUKEŽ, — delavcu Branku FELDINU, zaradi neopravičenega izostanka z dela, — delavcu Slavku VAJNGERLU, zaradi neopravičenega izostanka z dela, — delavcu Milanu VIDECU ml., zaradi neopravičenega izostanka z dela, — delavki Idi MARIN, zaradi malomarnosti pri delu, kar je imelo za posledico nekvalitetne izdelke. 3. DENARNA KAZEN 10 % povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih: - delavcu Miloju COBANOVIČU, ker je z malomarnim delom povzročil materialno škodo. V šestih primerih je disciplinska komisija izrekla delavcem disciplinski ukrep OPOMIN, v štirih primerih pa je bila poleg disciplinskega ukrepa delavcem naložena še obveznost plačila pavšale odškodnine. V šestih primerih je disciplinska komisija ugotovila, da delavci niso odgovorni za očitano jim kršitev, v dveh primerih pa disciplinski postopek še ni končan. K.B. PREDSTAVLJAMO VAM: Drago Novak — Strugama Hodim po oddelku strugama in razmišljam, kako naj sploh pristopim k navidez tako molčečemu človeku, da bi se pogovarjal z mano o svojem delu in življenju, pa me je potem kar malce presenetil, saj sem odkrila, da zna biti tudi prijeten sogovornik. Sprva je odklonil pogovor z mano, češ, kaj bom v Keramiku, saj me že tako ali tako vsi poznajo, pa sem poskusila še v dmgo in uspela. Poklicala sem ga v pisarno in ob kavici nama je pogovor prijetno stekel, pravzaprav sem dopustila, da je govoril le on, kajti to je bil namen za moj članek o človeku, delavcu Keramične industrije Liboje. Skozi pogovor sem ga spoznavala kot popotnika,"iskalca sreče”, kar boste iz članka spoznali tudi vi, o tem pa naj vsak sam presodi... Drago Novak je bil rojen leta 1936 v vasi Peklenica — Čakovec, kot eden izmed dveh otrok. Pravi, da v otroštvu ni nikoli trpel pomanjkanja, saj so imeli doma dve kravi in malo zemlje okrog hiše. Osnovno šolo je obiskoval svoji domači vasi in končal šest razredov, pravi, da takrat osemletka še ni bila tako pomembna. Potem se je vpisal v gimnazijo v Čakovec in uspešno končal en razred. Življenjska pot ga je vodila po raznih krajih. Premislil si je in odšel v Lendavo, da se izuči poklic strojnega ključavničarja. Tam je ostal dve leti. Potlej je padla odločitev, da bo šel v Varaždin in opravil vse potrebne izpite za svoj poklic. Preden je šel v vojsko, se je oženil in si ustvaril družino. Delal je v raznih podjetjih, najprej v Me-dimurskih premogovnikih, toda tam ni dolgo ostal. Pot ga je vodila v Zagreb, kjer se je zaposlil v manjšem podjetju. Ker je opravljal terenska dela, se je znova odločil za premestitev. Potem se je leta 1959 zaposlil v KIL. Z družino se je preselil v Slovenijo in tu še danes živi. Živel je kot najemnik v tujem stanovanju, potem mu je sosed prodal parcelo in odločil se je, da bo gradil. Sprva je preživljal težke čase, saj je bila žena nezaposlena in je sam skrbel za družino, toda vse težke preizkušnje je premagal. Ker so bile v Keramični industriji Liboje potrebe za kvalificirano delovno silo, se je odločil ostati, čeprav zaslužek takrat ni bil ravno najboljši. Delal je na raznih delih v gmoti, pa pri ploščicah in je nazadnje pristal v strugami. Ko se je ustalil in si uredil dom, se mu je družina povečala še za enega člana. Ima sina in hčer, zdaj "pestuje" že vnuke in pravi, da je življenje lepo. Ko sem ga vprašala po njegovih načrtih za prihodnost, se je le nasmehnil in rekel, da bo delal, dokler mu bo zdravje dopuščalo, pomagal otrokom in pestoval svoje vnuke. Tudi tako je življenje lahko lepo, saj si ga vsak sam "ukroji” po "svojih” željah in z lastnim delom. Vika Pečnik — Strugama Viko Pečnikovo sem poiskala v oddelku stmgama. Ker dela pri linijah, sem morala malce počakati, da sva našli ugoden trenutek za pogovor. Sprva nisem bila čisto prepričana, da bo najin pogovor stekel, toda vse se je lepo odvijalo, saj sem ji postavljala čisto preprosta vprašanja, ki so imela namen Pečnikovo predstaviti, da bi jo sodelavci bolje spoznali tudi z druge plati. Vika Pečnik je bila rojena v Dobriši vasi pri Novem Celju, 20. maja 1937. leta. V družini je bilo sedem otrok, mati je bila gospodinja, oče pa je bil zaposlen v Keramični industriji Liboje. Mati ji je kmalu umrla, zato je zanje skrbel oče. Otroci so bili bolj samostojni, saj so kmalu spoznali, kaj pomeni živeti brez matere in so že kmalu morali poprijeti za delo. Najlepše spomine hrani na dni, ko so hodili na "tepeškanje” in si kot otroci prislužili kaj dobrega. V obdobje otožnih spominov pa sodi to, ko se spominja, kako so hoteli otroke dati v posvojitev, toda oče tega ni dopustil in mu je zato neizmerno hvaležna. Osnovno šolo je obiskovala v Grižah in jo končala. Potem je delala razna dela, sezonsko na Ložnici, potem redno na istem kraju, nato se je leta 1976 zaposlila v Keramični industriji Liboje. Na Ložnici je opravljala dela pri stroju, pravi, da je bilo to zelo zahtevno in težko delo. Spominja se, da ženske niso kaj dosti upoštevali, pravi tudi, da nisi smel veliko manjkati, saj so takrat rekli, če ti ni za delo, pa pojdi. Ko je Ložnica "propadla”, so se nekateri delavci premestili v Keramično industrijo. Vika se je mlada poročila in si ustvarila lasten dom in družino. Tudi njen mož je bil zaposlen v Keramični industriji, zdaj pa je že upokojen. Vika je mati treh otrok; vse je že preskrbela. Pravi, da je njenim otrokom lepše, kakor pa je bilo njej, saj so rasli v drugačnih časih. Zdaj je kar zadovoljna. Ima hišo in malo zemlje in to ji zadostuje. Zadnje čase je zaposlena v oddelku Strugama, opravlja razna dela, vendar nekaj časa že redno dela na novih linijah. Pravi, da bo delala, dokler ji bo zdravje dopuščalo, pestovala vnučke in pomagala otrokom, dokler bo lahko, ničesar drugega pa si ne želi bolj kot to, da bi ostala zdrava. To ji želimo tudi mi, saj življenje ne pomeni ničesar, če nisi zdrav in srečen. Vanja Mavrek Predstavitev oddelka razvrščevalnica KIL je nastala ob reki Bistrici. Tovarna je imela bogato zgodovinsko tradicijo z izdelki, ki so znani povsod. Veliko sta k temu prispevala brata Schtitz, ki sta s svojim delom zapustila bogate in lepe izdelke. Tovarna je doživljala dobre in slabe čase. Mnogo se je gradilo, mnogo se je spremenilo v sami tovarni pa tudi izven nje. Napisati bi bilo treba kaj o zgodovini oddelka razvrščevalnice, dana mi je bila naloga, da ta oddelek predstavim. Mnogi starejši delavci ne vedo, kako se je tovarna širila, kaj je bilo novega v njej Letovanje v sezoni 1989 Na začetku leta, ko smo se začeli prijavljati za letovanje v sezoni 89, ni kazalo, da bomo naleteli na tako velike težave, kot so že nastopile. Finančni plan za letovanje je bil sprejet in povišan glede na lansko leto za 316 %, kar pa je premalo. Pred kratkim smo prejeli cene letovanja v prikolicah. Letošnje cene bodo v primerjavi z lanskimi višje za najem in prezimovanje prikolic za 933 %, kar pomeni, da bi letos znašalo 10-dnevno letovanje v prikolici: 1.780.000,— din. Ker so prikolice v takem stanju, da bi morah letos veliko prispevati za ureditev le-teh, smo se odločili, da jih pripeljemo v DO, jih uredimo in počakamo na priložnost za drugo sezono. Da pa prijavljeni za letovanje v prikolicah ne bi ostali brez morja, smo v zameno najeli apartmane v Červarju, s čimer so se prijavljeni strinjali. Podražilo se bo tudi letovanje v Miholaščici, Stinici in v Termah Čatež. Kakšna bo ta podražitev, še ni znano, predvidevamo pa lahko, da bo dnevni najem večjega stanovanja 80.000,— manjšega 60.000,— din, v Termah pa 70.000,- din (od 1. 7. letos dalje). zgrajeno, kakšni izdelki so se delali in kam so bili namenjeni. Asortiman ni bil tako pester kot danes, sčasoma pa je ta pestrost botrovala, da je bilo narejeno vedno več novih izdelkov za izvoz in potrošnjo na domačem trgu. Mnogo se je delalo v enobarvni glazuri, toda tržišče je zahtevalo nove modne barve, dizajne. Na ta način so izdelki postali bogati in bolj zanimivi. Oddelek razvrščevalnica je bil majhen, skupaj s pakirnico. Prostora je bilo dovolj za razvrščanje in pakiranje. Izdelki so se delali predvsem za domačo uporabo. A čas prinese svoje. Danes predstavlja razvrščevalnica s svojo utesnjenostjo ozko grlo v proizvodnji. Velik asortiman prinaša tudi nov način sortiranja po kriterijih, ki jih zahteva trg. Vseh izdelkov ni mogoče zapakirati in naenkrat skompletirati. Glavni problem, ki se pojavlja, je prostor, ki je premajhen. Potrebno bi bilo skladišče za skladiščenje palet. Tudi delovne sile v pakirnici je premalo, zato se roba nabira v samem oddelku. Potrebna bi bila računalniška obdelava. Ko tako razmišljam, vidim, koliko škode se napravi samo zaradi nekaterih trmastih glav, ki imajo vedno prav. Lidija Videc Upam, da zaradi novih cen ne bo odpovedi letovanja. Način plačanja ostane na obroke, s tem, da se le-ti podaljšajo. Za letovanje v apart-manih je cena 100.000,- dnevno, za 4 osebe. Razporedi letovanja po datumih ostanejo isti, kot so bili, ne glede, kje kdo letuje. Vozni red avtobusov in trajektov bo objavljen na oglasni deski od 20. 6. dalje. Prijetno letujte. LB Samoupravljanje v KIL v času od 1. 1. do 31. 3. 1989 Prav na koncu minulega leta je Skupščina SFRJ sprejela prve zakone, ki predstavljajo začetne korake za napovedano nujno potrebno gospodarsko reformo. Zvezni zbor je sprejel Zakon o podjetjih in Zakon o družbenem planiranju, zbor republik in pokrajin pa Zakon o tujih vlaganjih. Med temi zakoni je vsekakor najpomembnejši Zakon o podjetjih, saj prinaša vrsto novosti v pogledu pravnoorganizacijskih oblik našega gospodarstva. Z uveljavitvijo tega zakona dobivamo v Jugoslaviji povsem novo strukturo gospodarskih organizacij, ki temelji na lastnini sredstev, s katerimi podjetje posluje. Tako imamo sedaj družbena, zadružna, mešana in zasebna podjetja, ki se lahko pojavljajo v najrazličnejših oblikah: družbeno podjetje tudi v posebnih oblikah kot skupno, javno, združeno in sestavljeno podjetje, družbeno podjetje na delnice pa tudi v raznih drugih oblikah združevanja podjetij; mešana podjetja so družbe (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba in družba z neomejeno solidarno odgovornostjo članovjin pogodbeno podjetje (prejšnja pogodbena organizacija), zasebna podjetja pa so lahko podjetja, ki se ustanovijo s sredstvi fizičnih ali civilnih pravnih oseb, ali pa vse vrste družb, če se ustanovijo samo z zasebnimi sredstvi. Nove pa niso samo oblike podjetij, temveč je nov tudi zakonodajni pristop. Namesto 654 členov, kolikor jih ima Zakon o združenem delu, predstavlja Zakon o podjetjih samo 197 členov. Zakon o podjetjih je začel veljati s 1. 1. činsko za 12 % in vrednostno za 273 %. Glede na planirano proizvodnjo in planirano število zaposlenih bo storilnost na osnovi opravljenih ur dela po lanu porast-la za 12 % količinsko in za 295 % vrednostno. Plan bruto OD za leto 1989 je izdelan na osnovi decembrskega OD (1988) na zaposlenega s planiranim 100 % povišanjem. Delavski svet je obravnaval tudi inventurni elaborat za leto 1988 in predlog uvedbe gibljivega delovnega časa, o katerem smo pisali že v prejšnji številki Keramika, zato tokrat, za osvežitev spomina, o njem le nekaj besed. Gibljivi delovni čas je uveden za naslednje: oddelek livarna, pakirnica, slikama, razvrščevalnica, operativno vodstvo DE Keramika (tehnologija in vodstvo), DE Grafit in skupnost strokovnih služb. Po predlogu gibljivega delovnega časa imamo upravičeni delavci prosto možnost izbire prihoda na delo med 5.85 do 7.05 po evidenčni kartici. Obvezen delovni čas na dan je 7 ur, največje dovoljeno število ur na dan pa je 9.20 po evidenčni kartici. Za vse ostale delavce, za katere ne velja gibljivi delovni čas, se kot začetek delovnega časa upošteva odtis na kartici ob 5.85. Prihod na delo pred tem odtisom se računa kot predčasen prihod in se v evidenci ur ne upošteva. Naj kasnejši dovoljeni prihod na delo je do 6.05. Na delavskem svetu je bil sprejet tudi popravek Organizacijskega predpisa toka dokumentov in vodenje evidence v nabavni službi, ki ga uporabljamo že nekaj časa, zato o njegovi vsebini ne bi posebej pisala. Zbor delavcev je obravnaval in sprejel rezultate poslovanja za leto 1988, delavski svet pa je verificiral sklepe zbora delavcev 1989 in predvideva 3 leta od njegove uveljavitve za preobrazbo dosedanjih organizacij združenega dela v podjetja. (Iz Pravne prakse) Na prvem zasedanju delavskega sveta v letošnjem letu je bil obravnavan in sprejet Plan za leto 1989, po katerem smo planirali 3.300 ton proizvodnje keramičnih izdelkov in 450 ton grafitnih izdelkov v vrednosti 84.039.193.000,- din. Planirana proizvodnja je količinsko za 13 % višja od realizacije v letu 1988 ter vrednostno višja za 278 %. DO planira v letu 1989 samo izvoz keramičnih izdelkov in to 1422,5 ton v vrednosti 26.090.587.800,- din. V letu 1989 se planira 579 zaposlenih, kar je enako kot po Planu za leto 1988. Porast storilnosti na zaposlenega se planira koli- o potrditvi zaključnega računa za leto 1988. Delavski svet je obravnaval in sprejel tudi Spremembe in dopolnitve Pravilnika o del. razmerjih, Pravilnik o usmerjenem izobraževanju v DO KIL in Pravilnik o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog za del. organizacijo, ki jih je bilo potrebno uskladiti z novostmi iz zakonodaje, reorganizacije DO in slednjega tudi s Sindikalno listo, ki je bila objavljena v sindikalnem Poročevalcu. BK Upokojili so se: DRAGICA PODBORNIK Dragica je bila doma na Pirešici in je leta 1948 začela delati na opekarni Ložnica. Nato je bila enajst let doma, kajti s tremi otroki je veliko dela, obenem pa sta z možem na Železnem iz lesene hišice napravila zidano. Poleg tega sta zgradila tudi gospodarsko poslopje. Po ukinitvi obrata na Ložnici je prišla delat v našo tovarno, kjer je bila zaposlena v skladišču gotovih izdelkov vse do upokojite februarja letos. ELICA GLUHAK Elica je pričela delati v strugami 1955. leta in je ni zapustila 34 let. Opravljala je vsa dela, od oblikovanja skled, lončkov, krožnikov itd., do prevzema izdelkov. Bi- la je pridna delavka in priljubljena med sodelavkami. Preden je odšla v penzijo, je kupila kartice Podarim - Dobim in si zaželela avto in bika. Ena želja se ji je na srečo izpolnila in sedaj se Jožica, Stane in Eli vozijo z lepim rdečim avtomobilom. JOŽE KOLAR Pepi se je rodil leta 1933 v Migojnicah pod Lurdom, ki je obdan z vinogradi, tako da ima že od mladosti veselje ukvarjati se s trto in žlahtno kapljico. Ko je bil star štirinajst let, se je zaposlil v podjetju Beton, ki je izvajalo dela v naši tovarni, potem je delal v rudniku in po vrnitvi iz JLA 1955. leta je bil v KIL za kurjača po oddelkih, kajti takrat še ni bilo centralnega ogrevanja. Za potrebe tovarne so kopali glino v Libojah nad Šancem in v Zabukovici pod Krkom. Glino so s konji in vozovi odvažali v Liboje. Potem je Pepi na Pohorju kopal živec. To je bilo čisto rudarsko delo, saj so imeli 12 metrov globok jašek in 30 metrov dolg rov. Živec je bil v slojih med živo skalo, zato so morali minirati. Živec so spravljali v sode, v tovarno pa ga je vozil Jože Šušter s tovornjakom. Šele ko je glinokop pri Čancu zalila voda, je direktor Tilinger ustavil delo. Pepi je delal tudi v šamotnem oddelku, v grafitnem, pri predornih in okroglih pečeh ter pri transportu surovin iz Petrovč do Liboj, kjer so morali delati včasih tudi po 16 ur. Zadnja leta je delal v strojno delavnici kot drugi ključavničar. MARTINA MAČEK Martina je doma iz Zabukovice, še bolj točno iz Poranc, od koder ima čudovit razgled po celi Savinjski dolini, vinograd pa je na sončni strani (ALP), njeno vino je prav zato dobro in polno sonca. Najprej se je zaposlila pri Gradnji Žalec, kajti v KIL je prišla šele potem, ko je 23-krat zaprosila za delo, zakaj včasih je bilo tako, da so za osebne spore staršev trpeli otroci. Delala je v pakirnici, šamotnem oddelku, od L junija 1960 pa v strugami. Aktivna je bila tudi pri raznih organizacijah, zato je dobila 1980. leta orden dela s srebrnim vencem, srebrno značko KIL, priznanje za delo in za samoupravljanje od občinskega sindikalnega sveta Žalec. Martina tudi dela pri organizaciji krvodajalstva, sedaj pa se bo posvetila gospodarjenju na domu, poleg tega pa si bo privoščila kakšen izlet. MARIJA VODOVNIK Ko se je Marija zaposlila v našem podjetju, je bil Mirosan last keramične in mlade delavke so tam opravljale dela, ki s keramiko nimajo nič skupnega. Okopavale so krompir in povrtnine, luščile fižol, skrbele za živino, obirale jabolka itd. Za tem je delala v strugami od oblikovanja skled in drugih izdelkov do prevzema izdelkov. Če je bilo treba, so razkladali premog za generator, pomagali pri pečeh, v šamotnem oddelku in vsepovsod, kjer je primanjkovalo delavcev. Zdaj, ko je doma, bo obdelovala vrt in majhno njivo ter skrbela za dom. JOŽEFA TEMNIK Pepca je prišla v našo tovarno 15. 10. 1954. Bila je vajenka v strugami. Dve leti je obiskovala obrtno keramično šolo v Žalcu, nato pa je še tri leta delala v strugami. Ko so potrebovali poenterke za obračun plač, je odšla na to delovno mesto. Bila je tudi brigadirka — za peč Mad-žarko je opravila 120 udarniških ur in bila proglašena za super udarnico. Opravila je tudi administrativno šolo, delala 12 let kot blagajničarka, na koncu pa kot referent za bolniški stalež in invalide in na tem delovnem mestu se je tudi, zaradi bolezni, 3. marca letos upokojila. FANI PAJTAK Pri nas je delala Fanika deset let. Vzdrževala je red in čistočo na upravi in komeri-cali tako, da so bili z njenim delom vsi zadovoljni. Vsi smo poznali njenega moža Staneta, ki je delal dolga leta pri nas in nas razveseljeval s svojimi domislicami, vendar ga je bolezen prekmalu iztrgala iz naših vrst. A sindikat ni poskrbel niti za skromno osmrtnico po radiu niti ni bila objavljena zahvala žene in hčerke v Keramiku, za kar pa ni kriva urednica Keramika, ampak splet okoliščin, zato se družini opravičujemo, Faniki pa želimo, da bi še dolga leta uživala trdo zasluženo pokojnino. CIRILA GOTHE 2. marca 1954 je pričela Cirila delati pri nas, čeprav si je želela postati vzgojiteljica, žal so bile tedaj takšne razmere, da ni bilo denarja za šolanje. En mesec je delala v proizvodnji, potem pa ves čas v računovodstvu. Opravljala je delo administratorke v skladišču gotovih izdelkov, blagovnega, materialnega, finančnega knjigovodje in saldokontista. Tudi v zvezi komunistov, sindikatu in samoupravnih organih je bila aktivna, saj je delala v raznih komisijah podjetja, bila je tajnik in dolga leta blagajnik sindikata. Občni zbor gasilskega društva KIL - Liboje Ker je mesec marec čas, namenjen občnim zborom vseh gasilskih društev v občini Žalec, smo tudi mi opravili to dolžnost. Kot po navadi smo tudi letos povabili predstavnike drugih gasilskih enot, seveda samo tiste, s katerimi sodelujemo. Občnega zbora so se udeležili predstavniki gasilskega društva Zabukovica, Zarja Petrovče in sektorski poveljnik tov. Drev Martin. Vključili so se v razpravo o reševanju problemov, s katerim se trenutno srečujemo. Občnega zbora so se udeležili tudi naši predstavniki DO. Takoj na začetku moram omeniti, da je ta občni zbor imel važno nalogo — volitve novih članov gasilskega društva, dosedanjim pa je bila izrečena razrešnica. Po opravljenih volitvah je sledila razprava po danih poročilih posameznikov in razprava po danem programu dela za leto 1989. K razpravi po poročilih so se pridružili tudi zunanji člani, ker se srečujejo z enakimi problemi. Sektorski poveljnik tov. Drev Martin je pozdravil vse navzoče, se pohvalno izrazil glede dela naše gasilske enote. Posebno je pohvalil sodelovanje med mladino in krajevno skupnostjo Liboje. Dalje je poudaril, da je zveza gasilskih društev vedno pripravljena nuditi pomoč, ki bi jo potrebovali. Ko sem že omenil pomoč, naj povem, da jo res potrebujemo za nabavo drugega gasilskega avtomobila, saj smo trenutno brez njega. Dosedanji je tako dotrajan, da ga ni mogoče več registrirati. Na občnem zboru smo se dogovorili, da čimprej nabavimo vozilo. Tov. Drev je obljubil, da bo pomagal pri tem problemu. V svoji razpravi je omenil tudi pomen občinskih gasilskih tekmovanj ter izrazil željo, da sodelujemo pri realiziranju programa v tej obliki. Omeniti moram tudi obisk naših častnih članov in sprejem novega častnega člana. Dosedanja častna člana sta tov. Franjo Ti-linger in tov. Ivan Godler. Novosprejeti pa je tov. Jože Kolar. Predsednik društva tov. Franc Matek mu je izročil plaketo obenem pa mu je zaželel mnogo zdravja in nadaljnjega sodelovanja z gasilci. Častivredna je bila podelitev nagrad najboljši gasilski trojki iz modelarne; nagrado so prejeli Rudi Baloh, tov. Kveder in tov. Darko Pinter. V nadaljnji razpravi je bilo omenjeno organiziranje gasilskega društva v KS Liboje. Obrazložitev je podal tov. Ivan Toplak, predsednik KS Liboje, v njegovi obrazložitvi pa ni bilo nič kaj slutiti o hitri organiziranosti gasilskega društva. Zato se moramo mi sami zavedati, da moramo biti tisti gasilci, ki bomo gasili ali reševali tudi izven ograje. Delovni plan, ki smo si ga sami zadali, bomo morali dosledno izvajati, če želimo obdržati nadaljnje zaupanje kolektiva v naše delo. Prva naša naloga je pridobitev novih članov in članic. Želimo jim, da bi se prijetno počutili v naši sredini. PK Občni zbor OOS in program dela za leto 1989 Letos se je IO OOS odločil, da zaradi racionalnosti združi letno konferenco in praznovanje zaključka leta. Pokazalo se je, da to ni bila najboljša poteza, saj zaradi prednovoletnega razpoloženja seja ni potekala tako, kot bi želeli oz. kot bi morala. Po poročilih predsednika, blagajnika in nadzornega odbora je tov. Podpečan podal program dela OOS za leto 1989, ki je glede na trenutno situacijo dokaj obširen, verjetno pa ga bo treba prilagajati in dopolnjevati na podlagi problemov, ki se bodo sproti pojavljali. Poleg skrbi za socialno varnost delavcev čakajo sindikat še naslednje naloge: 1. Da redno spremlja rezultate proizvodnje in prodaje. 2. Sodeluje pri obravnavi periodičnih obračunov in zaključnega računa. 3. Sproti spremlja gibanje osebnih dohodkov in rešuje morebitne socialne probleme. 5. V sodelovanju z mladino KIL pripravlja kulturne programe ob vseh pomembnejših praznikih. 6. Spremlja delo komisije za letovanje. 7. Še nadalje spodbuja delavce za udejstvovanje na športnem področju, mno- žično sodelovanje na občinskih tekmovanjih in nudi pomoč kegljaški in strelski sekciji, ki zadnje čase dosega zelo lepe rezultate. 8. Nudi pomoč bolnim in socialno ogroženim, obiske bolnih pa je potrebno bolj redno opravljati. 9. Skrbi za dobro obveščanje, predvsem preko Informatorja, Keramika in oglasne deske. 10. Skrbi za intenzivnejše delo sindikalnih skupin, da bi se problemi reševali v ožjih sredinah v sodelovanju z vodstvom sindikata in po potrebi z vodstvenimi delavci. 11. Še nadalje sodeluje z inovacijsko komisijo ter spodbuja inovacijsko dejavnost. 12. Sindikat naj bi tudi v bodoče sodeloval s trgovskimi in delovnimi organizacijami pri nabavi določenih artiklov pod ugodnejšimi pogoji. Vendar mora pri tem paziti na omejitve, da ni ogrožena socialna varnost posameznika. 13. Da bo naše delo še uspešnejše, se je treba tudi v bodoče udeleževati seminarjev in predavanj v okviru OSS Žalec. Plan dela je dokaj obširen. Ali nam ga bo uspelo v celoti realizirati, bomo ugotavlja- Kaj in kako bo delala KS Liboje li ob letu na občnem zboru. Vsekakor pa je pred sindikatom zahtevna in odgovorna naloga. Ob tej priliki se zahvaljujemo tov. direktorju in članom koordinacijskega odbora za korektno sodelovanje in razumevanje pri izpolnjevanju nalog sindikata. Upamo in želimo, da bo takšno sodelovanje tudi v bodoče. Na letni konferenci so bile podeljene knjižne nagrade s priznanji delavcem, ki so več let nesebično sodelovali v OOS. Priznanja so prejeli: Albina ZEME Anton MLINARIČ Milan GORENJAK Marjan ŠTORMAN in aktivistki RK: Martina MAČEK in Angela DUDARIČ Vsem v imenu IO OOS KIL iskrene čestitke! M.B. Aktivnosti sindikata na kulturnem področju Liboje so po kulturni dejavnosti poznane že vrsto let, zato ni čudno, da je del nje prenešen tudi med delavce našega kolektiva. Ni praznika ali pomembnejšega jubileja, ko sindikat ne bi pripravil proslave s kulturnim programom. V letošnjem letu je prvo praznovanje že za nami, in to ob prazniku dneva žena. Kratek, a prisrčen program so nam pripravili učenci OŠ Liboje, cicibani vrtca in moški pevski zbor Svobode Liboje. Čestitke ob prazniku pa je udeleženkam izrekel predsednik mladine tov. Igor Nareks. Vsem, ki so v programu sodelovali, iskrena zahvala, prav tako pa tudi našemu kulturnemu animatorju — Albini Zeme. Večja prireditev bo tudi proslava ob dnevu republike, kjer bodo poleg ostalih nastopajočih godbeniki libojske godbe izvedli tradicionalni koncert. Ker nam vedno pripravijo kaj novega in svežega, se njihovega nastopa že sedaj veselimo. Kakšen bo program ob zaključku starega leta, še ni znano, vendar upamo, da bomo v novo leto prešli dobro razpoloženi in s polno mero optimizma. M.B. Leto je naokrog in zopet so se odprla dela na področju komunalne dejavnosti v KS Liboje. Plani so sestavljeni in potrjeni od krajanov, vendar menim, da je potrebno seznaniti z delom KS ostale ljudi, ki niso bili na sestankih po zaselkih in delavce v DO, ki nam veliko pomagajo zlasti v tistih trenutkih, ko je na hitro potrebno kaj storiti, naj bo to s finančnimi sredstvi ali kako drugače. Pri sestavi planov je bilo mnogo težav, ker je vsako leto manj sredstev, potreb in želja pa vedno več. Saj je finančnih sredstev tudi vedno več, zlasti iz samoprispevka, vendar je vrednost vsak mesec manjša. Naj navedem samo primer, da smo v letu 1988 porabili za 100 m2 asfalta 1.800.000,- din letos pa stane že 7.000. 000,— din. Zato smatramo, da bo potrebno v tem letu res gospodarno ravnati s sredstvi, da bo čim večji učinek. Kljub težavam, ki so že nastopile in še bodo, se bomo trudili, da letni plan izpolnimo. Iz samoprispevka (kot je določeno za letošnje leto) bi naj dokončali asfaltiranje ceste (400 m) Liko-Košnica in popravilo mosta preko Bistrice na tej cesti. V planu je še ureditev ceste Brnica, nasip ceste ob Savinji in nasip ceste Podvin. Nujno potrebno je dokončno urediti stari otroški vrtec, za katerega smo že v letu 1988 nabavili strešno opeko, sedaj pa je potrebna nabava materiala za notranjo ureditev. Upam, da bo to v tem letu urejeno. Iz leta 1988 smo dolžni urediti še elektrifikacijo domačije Kozovinc, ki je edina domačija v naši KS, ki nima elektrike. Vendar se bojim, da glede na cene ne bo dovolj sredstev. To so naloge, ki smo si jih zadali za letošnje leto. Sredstva so delno zagotovljena (210.000.000,- din). Ostane nam še redna dejavnost krajevne skupnosti, za katero dobivamo dotacije od občinskih organov in skupnosti kakor tudi od delovnih organizacij na našem področju. Teh sredstev bi naj bilo po planu 100.000. 000,— din. Porabili jih bomo za gradnjo doma na Brnici, za popravilo in sofinanciranje krajevnih cest, za sofinanciranje lokalnih vodovodov in elektro vodov, za dotacije društvom v krajevni skupnosti, za razna honorarna dela (honorar tajnika) in razna druga dela, ki so nujno potrebna. Del teh sredstev je namenjen tudi za javno razsvetljavo in za zimsko vzdrževanje cest, česar pa v tej zimi ni bilo. Tretji plan je telefonija v krajevni skupnosti. V letu 1988 je dobilo telefonski priključek 124 naročnikov, naročnik Drago Kveder, ki ne plača podražitve (351,000,— din) pa ni dobil dovoljenja za priklop telefona, ker menimo, da je popolnoma pravilno, če smo pošteni do ostalih naročni- kov, ki so morali plačati še več. Od PTT podjetja smo dobili naknadno še 20 številk telefonskih priključkov za leto 1989, od katerih je 9 že oddanih. Za teh 9 priključkov smo že poravnali obveznosti do PTT podjetja, to je akontacija 36.000.000,— din, čeprav nam vsi naročniki še niso poravnali obveznosti. Prav je, da smo solidarni in, da krajanom omogočimo obročno odplačevanje (največ 6 obrokov) telefonskega priključka, kot je bilo v preteklosti. KS seveda nima solidarnostnih sredstev za te priključke, zato mora naročnik plačati polno ceno po predračunu, kot ga izdela PTT podjetje Celje. To je plan dela KS za to leto. Upamo, da bomo plan dosegli, seveda pa bo potrebno tesno sodelovanje in marsikatera udarniška ura krajanov, kot je že v navadi iz preteklosti. Upamo, da bomo s sodelovanjem DO in krajanov vse težave prebrodili in ta plan uspešno realizirali. Ivo Toplak Šport v letu 1989 Zimski čas nam razen smučanja oziroma teka na smučeh ne nudi posebno velike možnosti za rekreacijo, vendar pa smo letos tudi za veselje na snegu bili prikrajšani. Ena izmed redkih svetlih točk, kjer smo si lahko potešili te želje in se naužili svežega zraka, je bila Rogla. Pomanjkanje snega pa je prizadelo tudi organizatorje sindikalnih tekmovanj pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Žalec, ker je bila izvedba tekmovanja v smučanjču žal nemogoča. Ne moremo pa reči, da se na športnem področju v sindikatu nič ne dogaja. Zveza sindikatov Slovenije — Komisija za šport in rekreacijo občine Žalec je 3. februarja sklicala sestanek vseh športnih referentov iz DO v občini Žalec. Na tem sestanku smo po pregledu uspešnosti sindikalnih športnih iger v preteklem letu sprejeli koledar oziroma program SŠI za leto 1989, ki je zelo pester. Nekatera tekmovanja se že odvijajo po tem programu. Tako so svoje znanje in spretnost pokazali šahisti: Mitja Urisek, Bruno Pižmoht, Marjan Videc ter Ivi Škodič in po uvrstitvi v finale zasedli zelo dobro četrto mesto od 16 nastopajočih delovnih organizacij. Tekmovanja v namiznem tenisu sta se udeležili dve ekipi iz naše DO in sicer: mlajši člani Andrej Jelen, Srečko Dudarič in Mitja Urisek, ter starejši člani Boško Veselinovič, Jože Hrvatin in Milan Kveder, vendar se nista uspeli plasirati v finale. Skupaj sta ekipi zbrali 22 točk, kar je zadostovalo za 11. mesto. Po programu sledi tekmovanje v kegljanju, kjer smo s prijavo 4 ekip potrdili svojo udeležbo. Program pa ne zajema samo tekmovalnih športov, temveč tudi nekaj športnih panog rekreacijskega značaja, kjer rezultat ni pomemben. To so takoimenovana tekmovanja za množičnost — kros, trim igre, kolesarjenje in planinska hoja. Vsak prisotni predstavlja točko več in boljšo uvrstitev v končnem seštevku, zato je tudi vajina udeležba, dragi delavec in delavka, na teh tekmovanjih zaželena. Nekateri predstavniki naše DO pa niso aktivni le na sindikalnem nivoju, temveč se dokazujejo tudi na medobčinskih in republiških tekmovanjih. Kegljači tekmujejo v III. celjski območni ligi in so po enajstih kolih na odličnem 2. mestu, takoj za moštom Metke Celje. Nekoliko več prostora pa velja nameniti našim mladim strelcem: Bernardu Marti-noviču, Matjažu Avsecu in Srečku Dudar-iču. Fantje vestno trenirajo in se redno vsakih 14 dni udeležujejo tekmovanja v republiški ligi, kjer so ekipno trenutno na 6. mestu. Letos pa so sodelovali že tudi na raznih drugih tekmovalnjih, kot so: občinsko prvenstvo v standardnem programu (ekipno četrti), občinska, regijska in republiška Zlata puščica; republiško prvenstvo v Izoli (Martinovič 24. od 300 strelcev). Najboljši med strelci Bernard Martinovič pa se bo udeležil celo državnega prvenstva v Sarajevu. Naj zaključim svoje pisanje s povabilom na četrtkove rekreacije v osnovni šoli Petrovče. Športni ZDRAVO! Športni referent Danijela Furlan vseh, da pripravimo pionirsko ekipo, takšno, kot je že bila. Ta naloga naj velja zlasti za naša dva inštruktorja B. Martino-viča in S. Dudariča, ki sta opravila izpite s tega področja. Seveda pa je vse to povezano s finančnimi sredstvi, zato upamo, da nas bodo naše DO podprle, kot so nas do-sedaj. Ob tej priliki se zahvaljujem KIL, ki nas podpre, kjer je le mogoče, tako nam je omogočila tudi udeležbo na državnem prvenstvu v Sarajevu. Upamo, da bomo deležni takšne podpore še naprej. Ivo Toplak Program dela PDF Svobode Liboje za leto 1989 Za nami je že prvo tromesečje leta in s tem prve aktivnosti društva Svobode Liboje. Tako je društvo s svojimi sekcijami pripravilo kulturni program ob kulturnem prazniku in ob Dnevu žena. Na obeh prireditvah so sodelovali tudi cicibani vrtca ip učenci OŠ Liboje. Društvo je pripravilo sledeč program dela za leto 1989: april: — kulturni program za pohod ob mejah KS in v počastitev praznika OF — na predvečer L maja — kresovanje na Bmici maj: — 1. maja budnica godbe na pihala in družabno srečanje na Bmici — kulturni program ob praznovanju krajevnega praznika — revija tamburaških orkestrov "VEČER S TAMBURICO”, kjer sodelujejo tam-buraške skupine iz vseh koncev Slovenije. junij: — sodelovanje godbe na pihala na občinski reviji pihalnih orkestrov — sodelovanje pevskega zbora na občinski reviji in pevskem tabom v Stični november: — revija domačih ansamblov — koncert godbe v KIL — proslava v počastitev Dneva republike 29. november december: — novoletni koncert godbe na pihala To je le okviren program tradicionalnih prireditev. Največ pozornosti in dela bo Strelci uspešni tudi v letu 1989 Kljub težavam, s katerimi so se libojski strelci ubadali v preteklem letu, smo leto končali uspešno. Težave so bile predvsem finančne, saj nismo vedeli, ali se lahko prijavimo za tekmovanja, posebno regijska in republiška, ker je potrebno za vsako tekmovanje plačati startnino. To so bile nizke vsote, vendar tudi teh ni bilo. Tako so tekmovalci večkrat sami plačali. Vendar smo tudi te težave prebrodili s pomočjo KS Liboje, KIL in Zarje Petrovče. S to pomočjo smo že lahko planirali tekmovanja, ki so sledila. Sredstva, ki jih dobimo od SZ in TKS Žalec, zadostujejo komaj za redne potrebe strelskega društva. Po drugi strani pa velja omeniti, da za to vrsto športa ni posluha niti v Sloveniji niti v ostalih republikah, zato ta šport ni tako množičen, kot bi moral biti in bi lahko iz množičnosti izstopili res dobri strelci. Naj samo omenim, da stane ena dobra puška — zračna od 1.000.000,— do 1.250.000,-din, da so boljši diaboli 500 kom. 45.000,— din itd., en dober strelec pa porabi letno po 5000 kom diabolov, to so pa precejšna sredstva. Kljub težavam so se udeleževali vseh tekmovanj v okviru občine, imeli smo tudi nekaj prijateljskih srečanj izven občine. Dosegli smo dobre rezultate, zlasti z zračno puško. Udeležba na raznih tekmovanjih se je pokazala v tem, da so se v jesenskem delu naši strelci plasirali v II. slovensko ligo za- hod, v kateri nastopajo: Kranj, Portorož, Proleter Ljubljana, Ankaran, Piran, Koper in Kočevje. V tej ligi so bili naši člani ekipno 8., kar je za začetek dober rezultat. V tej ekipi so nastopali Bernard Martinovič, Leopold Valand, Mitja Toplak in Matjaž Avsec. Ti strelci so nastopali na regijskih tekmovanjih kakor tudi na raznih republiških tekmovanjih, na katerih so dosegli zelo dobre rezultate. Tako je bil Mitja Toplak regijski prvak v kategoriji mladinec. Z Bernardom Martinovičem sta se udeležila državnega prvenstva 31. 3. 1989 v Sarajevu, kjer sta dosegla zelo dobre rezultate, zlasti Martinovič. Pri tem ne smemo pozabiti, da so bili tudi na občinskih tekmovanjih rezultati zelo dobri. Med strelci pa so nekateri takšni, ki kvarijo rezultate, ker tega športa ne jemljejo resno. Pojavljajo se tudi osebni interesi posameznikov, ki kvarno vplivajo na ostale člane. Upam, da bomo takšne napake v tem letu odpravili. Zato naj bo naloga nas vseh v tem športu, da se zavzemamo za čim boljšo disciplino vseh članov, kajti le tako bomo dosegli še boljše rezultate na tekmovanjih. Naloge, ki nas čakajo v letu 1989, so predvsem, da se udeležimo čim več tekmovanj in dokažemo z rezultati, da sredstva, ki jih dobivamo, niso vložena zaman. Druga zelo zahtevna naloga je vzgoja mladih kadrov, zlasti pionirjev. Zato bo potrebno vložiti mnogo truda nas potrebno nameniti pripravam kulturnega programa ob 60-letnici društva in 60-letni-ci pevskega zbora ter 55-letnici godbe na pihala, kar naj bi predvidoma proslavljali v mesecu oktobru. Posebno razveseljiva novost pa bo sodelovanje ansambla Avsenik na reviji domačih ansamblov v mesecu novembru. Sodelovanje je članom organizacijskega odbora obljubil sam Slavko Avsenik zato upamo, da bo obljubo tudi izpolnil. Najbolj aktivna pa bo, kot vedno, godba na pihala, ki se poleg tradicionalnih prireditev intenzivno pripravlja na občinsko revijo pihalnih orkestrov, na praznovanje 55-letnice njihovega delovanja, največ časa pa jim vzamejo priprave na tekmovanje pihalnih orkestrov v II. jakostni skupini. Pred štirimi leti so ob močni konkurenci osvojili bronasto plaketo, letos pa bi radi to kovino še oplemenitili. Vsi jim želimo čimveč uspehov. Dela bo za vse, ki so voljni na kulturnem področju sodelovati, kar dovolj, bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so takšne ali podobne prireditve vse manj obiskane, nad čimer bi se bilo treba zamisliti. MB. Dom krajanov na Brnici odprt Turistična sekcija DPD Svobode Liboje obvešča ljubitelje narave, da bo od 15. aprila dalje odprt dom krajanov na Brnici, in sicer ob sobotah od 15. do 21. ure, ob nedeljah pa od 14. do 20. ure. Pot na Brnico je lepa, na vrhu pa se vam nudi lep razgled po Savinjski dolini do Celja. Poskrbeli bomo, da boste lepo postreženi. Turistična sekcija Potek gradnje doma na Brnici Pred leti se je na pobudo krajevne skupnosti Liboje in Keramične industrije pričel graditi turistični dom na Brnici. Dom stoji na izredno lepi razgledni točki, saj se bo z njegove terase odprl lep razgled na mesto Celje in Savinjsko dolino. Za ta dom je krajevna skupnost odkupila zemljišče in začela graditi do prve plošče brez ustreznih dovoljenj. Sedanji režijski odbor pri krajevni skupnosti Liboje je naknadno iz- posloval lokacijsko dovoljenje kot tudi načrt in gradbeno dovoljenje. Zaradi neustrezne prvotne gradnje smo lokacijsko dovoljenje dobili pod pogojem, da smo predstavili prvotno lego sanitarij, tako, da smo morali zgraditi prizidek, s tem pa smo pridobili še eno klet in podaljšek terase, ki bo služila gostinskemu obratu. Na terasi bo prostora za cca 80 ljudi. V lanskem letu smo želeli zgraditi dom do druge plošče, kar smo tudi uspeli. Ni nam pa uspelo zgraditi ostrešja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V tem letu nameravamo spraviti dom pod streho, da ga s tem zavarujemo pred gospodarsko škodo. V vsa ta dela je bilo vloženega ogromno dela in naporov, predvsem pa prostovoljnih ur pri sami zidavi (568), opravili pa so jih poleg zidarjev člani pevske sekcije in godbe DPD Svobode. Za njihovo požrtvovalno delo se jim v imenu režijskega odbora iskreno zahvaljujem. Levji delež pomoči pri gradnji pa so nam nudili kolektivi kraja, v prvi vrsti Keramična industrija Liboje, Sadna drevesnica Mirosan in LIKO Liboje. Upamo, da nam bodo kolektivi tudi letos pomagali pri nadaljnji gradnji doma. Upamo tudi na prostovoljno pomoč, ki bo potrebna pri raznih delih. Kljub temu, da je dom še v izgradnji, je možen obisk na Brnici že sedaj, saj je obstoječa koča urejena in odprta v popoldanskih urah ob sobotah in nedeljah. Obiskovalci se lahko okrepčajo in odpočijejo. Dani so tudi vsi pogoji za organizacijo piknikov, saj je za to pripravljen poseben prostor, zato vabimo vse družbene organizacije in skupine, da to priložnost izkoristijo. Na svidenje na Brnici! ŠD Pohod bo 29. aprila 1989 Tradicionalni pohod po mejah KS Liboje in obeležjih NOB, ki ga organizira SZDL Liboje v sodelovanju s KS in ostalimi družbenimi organizacijami kraja, bo letos potekal 29. aprila. S pohodom želimo počastiti praznik OF, praznik dela 1. maj in krajevni praznik Liboje. Zbirališče pohodnikov bo pri savinjskem mostu ob 9. uri zjutraj. Po kratkem kulturnem programu bodo vodiči popeljali pohodnike po za nekatere že znani poti. Zaključek pohoda bo, kot običajno, od 13. do 14. ure na Brnici, kjer bodo udeleženci postreženi z golažem ter pijačo. Organizatorji se bodo nadvse potrudili za dobro počutje pohodnikov, zlasti pri predvidenih vmesnih postankih. Predvidevamo, da bo letos cca 400 udeležencev pohoda, to je nekaj več kot lani, še posebno, če bo ta dan lepo vreme, gremo pa na pohod tudi v slabem vremenu. Želimo, da se pohoda udeležite v čim večjem številu in na svidenje! Odbor To in ono iz planin Bilo je nekega lepega dne, ko se je med planinskimi krogi v naši sredini pojavila ideja o osvojitvi precej visokega in napornega cilja nekje v visokih snežnikih. Pobudnica je bila naša nova in privlačna članica, prijetna na pogled, a tudi za poslušat ni bila slaba. Sprva se je plaho razpravljalo o udeležencih, o načinu transporta, prehrani in tako naprej, kasneje pa smo le nekako prešli na konkretne stvari in zadeva je dobila hrbtenico. Na določeni dan in ob določenem času smo se seveda na določenem mestu zbrali in počakali na šoferja kolektivnega prevoznega sredstva. Ja, zbrali smo se in seveda odpeljali. Bil je kar lep dan, sonca še ni bilo, zaradi rane ure, kasneje pa je seveda sijalo ves dan. Vožnja v naj lepšo alpsko dolino je minila kar hitro. Seveda je naša nova članica mnogo pripomogla k prijetnemu vzdušju in občutku kratkočasja. O svojih planinskih poteh in dosežkih ni veliko govorila. Osebno je nihče izmed nas ni poznal, saj še nismo bili dolgo skupaj. Vsak zase smo predstavniki močnejšega spola kovali načrte, kako bomo pomagali naši mladenki, ki je dajala videz krhkega bitja. Na cilju, ko smo zlezli iz vozila, je bilo hudirjevo hladno. Naš vodnik je možato ukazal pohod in jadrno zastavil korak strmo v breg. Skrivaj je pogledoval po zanimivi planinki, nekje v sredini vrste. Seveda so počeli ostali člani odprave isto. Vsi so se trudili pomagati z nasveti, kako je treba hoditi, kdaj počivati, koliko imeti oblečenega, da je ravno prav toplo. Seveda so bili vsi odlični poznavalci terena, po katerem so hodili. Vsa pojasnila in navodila so seveda veljala naši madoni, ki je tiho in predano hodila med nami. Prišli smo do prvega cilja na naši poti. Prečudovita planina z lepo, a zaprto kočo, nas je sprejela predse. Čudovite visoke gore vse okrog nas so se svetile v jutranjem soncu, ki jih je dobesedno pozlatilo. Rosna, s cvetlicami pokrita trava je opojno dišala, ko smo zakoračili po ozki potki v gozd. Takrat pa se je zgodilo! Naša novinka je prosila, če lahko gre na čelo kolone in prevzame vodstvo. Seveda smo ji ugodili. Mislili smo si, kar naj gre, se bo že uletela, saj ne ve, kaj jo čaka više gori v skalovju, med prepadi in navpičnimi stenami. Ha, tam pa bo videla, kaj smo mi, stare planinske grče! Kot puščica, izstreljena iz loka, je naša nova planinka pohitela naprej. Le nekaj hipov smo lahko občudovali ljubek nahrbtnik pred našimi nosovi, potem pa je bilo vse skupaj že predaleč naprej. Naš vodnik je v potokih znoja onemogel obsedel med rožicami in jezno nekaj brundal sam zase. Seveda, z junačenjem tega dne ne bo nič. Prvi je odpadel iz občudovalcev lepot ženskega sveta. Pa saj so rožice tudi lepe, pa razgled je čudovit, pa kako prija popiti fruktalovo, s sodelovanjem narave izdelano pijačo iz tetrapaka. Misli si, če je tako, pa naj bo! Više gori jo že dohitim in potem bomo videli, kdo je kdo. Seveda vsi nismo mislili tako in takoj za poskočno mladenko sta planila še dva dol-gokraka udeleženca naše odprave. Uspešno sta ji sledila in jo celo preganjala naprej. Seveda sta se tudi onadva kopala v potokih znoja in pihala kot preluknjani harmoniki. Seveda sta bila tudi onadva prepričana, da se bo vse skupaj končalo kaj kmalu. Pa se ni! Kaj sedaj? Naj omagata še onadva? Kaj bo potem, če bo vodnik kaj izčvekal v dolini? Da naju užene takle deklič! To pa ne. Slediti bo treba tej mladenki, pa kar za vsako ceno. In le tu in tam so izza skal visoko nad vodnikom pogledali vsi trije. Spredaj ona, vsa lahkotna in nasmejana, hitra kot gams. Za njo užaljena, sopihajoča in v znoju kopajoča se soudeleženca. Globoko spodaj pa v usodo vdani vodnik, ki je že pozabil na svoje člane odprave že spet občudujoč naravne lepote okolice. Pa je bilo zares kaj občudovati. Kako lepa je okolica tod. Sivina skal, modrina neba in posamezni oblački kot iz puha. S svojim že tolikokrat preizkušenim tempom je počasi lezel navzgor. Ko je potem na vrhu gore pregledoval podpise v vpisni knjigi, je ugotovil, da so ostali trije bili kako uro pred njim na vrhu. Z daljnogledom jih je poiskal, ko so sestopali v dolino. Srečali so se spet na izhodišču začete poti. Vsi zbrani, zadovoljni so se spuščali navzdol, kjer jih je čakalo prevozno sredstvo. Zopet je vodila naša mladenka, za njo vodnik, ki si je v celodnevni hoji le malo utrdil kosti in mišice, ostala dva udeleženca pa sta kar naprej zaostajala in nekaj godrnjala med sabo. Stikala sta glavi, kot da kujeta kako zaroto. Vodnik je seveda vedel, za kaj gre, a je samo priganjal le-pojko pred seboj. Naj gre hitreje. Takrat pa je zadaj le zagrmelo. "Počakajta vendar, počijmo malo.’’ Naša nadebudneža sta končno omagala. Le nekaj minut pred zaključkom odprave! Seveda smo potem posedli in v miru obujali spomine na pot. Smeha ni manjkalo. Pa tudi pivca za živce ne, potem v koči, v dolini. In poanta tega zapisa? Prav lepo je bilo, zadovoljstva in smeha ni manjkalo in še sedaj, ko je od tega dogodka minilo precej časa in je preteklo že mnogo vode, se iz srca nasmejimo temu doživljaju, kadar se slučajno zberemo. K.K. Umrli člani KRISTINA COLNARIČ 28. 12. 1988 smo se na griškem pokopališču poslovili od Kristine Colnarič, naše upokojenke. Rojena je bila 30. 6. 1929. leta v kraju Sojek pri Črešnjicah nad Frankolovim v družini z devetimi otroki. Poročila se je z možem Viktorjem, si ustvarila družino in topel dom na Brnici. Bila je skrbna in ljubeča mati hčerama Nadi, Olgi ter sinu Romanu. V Keramični industriji Liboje se je zaposlila 1949. leta in pri nas delala celih petintrideset let. Vseskozi je delala v oddelku loščilnica. Za svoje vestno in vztrajno delo je bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem. KONRAD VERLIČ Tovariš Verlič je bil rojen 8. 2. 1922. leta na Polzeli. Spadal je v generacijo strokovnjakov, prek katerih je rastla in se razvijala današnja keramična industrija v Libojah, kakor tudi keramična industrija drugod po Jugoslaviji. Tovariš Verlič je v naši delovni sredini opravljal delo vodje laboratorija, bil je nekaj časa vodja delovne enote keramike, dolga leta je imel na skrbi razvojno službo, brez katere si današnjega dobrega imena keramične ne moremo zamisliti. Tovariš Verlič je bil ugleden strokovnjak na področju keramičarske dejavnosti, znan širom po Jugoslaviji. Za svoje vestno in predano delo je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. ŠTEFAN VAŠ Tovariš Štefan je bil rojen 25. 5. 1925. leta v Celju, Pri nas se je zaposlil 31. 3. 1954. Opravljal je dela pri pečeh za nadglazurno žganje. 1968. leta se je invalidsko upokojil zaradi posledic prometne nesreče. Tovariš Štefko je bil med sodelavci priljubljen zaradi svoje nesebičposti in dobrovoljnosti. Rad je pomagal in svetoval, komur je bilo potrebno. Bil je član strelske družine in dolgoletni predsednik hišnega sveta na Profizoriju. Zahvala Ob boleči izgubi, drage mame in stare mame Jožefe VIDEC, se iskreno zahvaljujemo za pomoč, sodelavcem in godbi na pihala iz Zabukovice. Irena, Marjan, Milan Zahvala Ob izgubi, naše drage mame Kristine COLNARIČ, se iskreno zahvaljujemo za pomoč in darovano cvetje, tov. Mitju Urisku in tov. Konradu Križniku, za poslovilne besede. Hvala tudi godbi iz Liboj in pevcem. Posebna hvala oddelku livarna I. in II. ter grafitu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Viktor, sin Roman ter hčerki Olga in Nada z družinama HA, HA, HA, HA, HA, HA,... Ljubosumnost je iznajdljiva Hitra pomoč Gospod dohtar, ne morem delati. Nogo sem izgubil! Dal vam bom aspirin, jutri pa spet na delo! Namen turistike Torej vi šele sejete? — Noja! Bom pa kar počakal! Siti pita lačnega Po sklepu delavskega sveta razpisujemo JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva: Kombibus proizvodnja IMV Novo mesto, tip 1600, letnik 1981, neregistriran v voznem stanju. Izklicna cena je 5.000.000,- din. Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene pri blagajni delovne organizacije Keramične industrije Liboje ali na žiro račun št. 50750-601-19714 pri LB Žalec. Licitacija bo 19. 5. 1989 s pričetkom ob 10. uri na dvorišču keramične industrije Liboje. V ceno ni vključen prometni davek, ki se obračuna po kupoprodajni pogodbi. Ogled osnovnega sredstva bo možen dve uri pred začetkom licitacije. Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za Informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štirikrat letno. Telefon: 063/776-311. Tisk REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 950 izvodov. NAGRADNA KRIŽANKA itisfU. PiiMoItT E=jLoi»o MAŠA ZAA-WA SU-WD4A ?teS'lVAL€t SiSRSiHe Dtž Me itilA*. lofAtai id-žoč,o HtoJi sestavil UUTAN DRAČ,« sfetiAU- TCTA-U RAZ. Vi h yet>i MUeB, ELViCA VOtA 5A]EN|LA VC.ua meTodA MWUIA) čimlEM 0S.XAiME|t LAHE SlJACItJi BEL «*¥*mn ■poVEL xiTA POJEbiMA Ob slovESA IVAil ti M Ml foPftlMA HEtoAHJi PMVAlCi hlAŽIH RSMeV V ZMB6&U PoUTi&lo *AT.xi&ŽE f&A, moč, A OHiTED atioiVe. u-Ak 30PAil VtLelik. ittozSMET* E>A«A&A, tiAtiN MAJAVO-SLOV MA VELA tEMSto i'm£ Ki L Ki L leioviite V š vitj Tp-OKl i VLTONOeV >e Lei, A9 t KiMSk.o tiSAVO AELftVEt v Wit4euw IMElElL pIsCAMiitli |/EXH\1L sttUTMt VAvreuču OBE3A STA60 Mčtfd u KAUAEJj Plešoč, Pvir»i>iL- Hma 3ERME3 lAt># i TAR &ilA •AMAUtA Kil ivo SVALiAft PoiAoBM MATElESp SfUJigvlT- sRo NAseue VAČvLAS POUDAteV peter neUli kl^ PoitiČrvA RaMsemI A. zAP-lae upa R°$A PEL AVTOMO- BILA fMTUlVA hi Ki L A6T-A- e>Aeit Ši/icAESlA LELA PRVAČRRA AL BURE ROSVA- 6£KA Dl-AfA NLRoDMA LVJiLfliCft TIMSKO uetiRO PK&Vftlft PERZiUfc OTOR RA«- Oh ZAJPA SEtoAMR' tm.AvTo DfcČAVfJA •ZfttoŽBR VRSTA $RMA Kil sopRce,^ UGANKARSKI SLOVARČEK METAFIZIKA — nauk o nadčutnem MIMARA — umetnostna galerija v Zagrebu IKT - naglas, poudarek ALAMO — stara trndnjava v Texasu, kjer je padel Davy Crocett A ARE — reka v Švici, pritok Rena MACURA Branko — nekdanji košarkaš Jugoplastike EN ARE — finsko jezero NJEMEN — ruska reka AROSA — švicarsko letovišče Pravilne rešitve oddajte do 20. 5. 1989