K.af vsg pišefo o uciteljstvu, šoli, prosvetl In JVU —1 »Slovenski učitelj«, pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe v Ljubljani, prinaša v svoji 1. številki letnika 1939. poročilo občnega zbora podružnice Slomškove družbe v Ptuju. Iz tega poročila posnemamo tudi sledeče: »To podružnico sta ustanavljala tovariša Ambrozij Rusjan, bivši šolski upravitelj v Ptuju in sedanji okrajni šolski nadzornik v Celju, ter Rafael Zazula, okrajni šolski nadzornik v Ptuju, ravno cno lcto. Niuno dclo je bilo jako težavno, ker učiteljstvu šc vedno toliko manjka splošne naobrazbe, da se ne more osvoboditi puhlih fraz naprednjakarstva in se lovi v temi brez jasnih pogle- dov ... Vsa težavnost našega položaja jc v tem, da je učiteljstvo odtujeno slovensko katoliški miselnosti in brezciljno tava v meglenem tovarištvu in naprednosti, ki pa je brez vsebine. Izrcdno važna je svetovno nazorska opredeljenost učiteljstva, ki ni le za 'sebe siljena reševati tega vprašanja, ampak je pri svoji vzf*ojiteljski funkciji primorana v prvi vrsti biti na jasnem v tem pogledu. Dandanes se mnogo govori in piše o strnjenosti pouka. Jaz sem mnenja, da je v prvi vrsti potrebna strnjenost v vzgoji. In ker je ta strnjenost po današnjem stanju stvari možna samo v dveh smereh, v materialističnem in krščanskem svetovnem nazoru, je nujno, da jc sleherni učitelj najprej in predvsem sam zase strnjen in cel mož. Potreba po izoblikovanju te strnjenosti je tisti raison d'etre, ki upravičujc obstoj Slomškove družbe in njenih podružnic ... Nam tudi ni dana ista predpravica, da bi smeli zborovati ob šolskih dncvih, ker smo pač bili takrat, ko su je dclal naš uradniški zakon, državljani drugega rcda ...« —1 »Nova vlada ne bo ostala na pol pota«. Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« z dne 12. februarja tudi s-ledcče: politični krogi so z največjim odobravanjem sprejcli prvi ukrep Cvetkovičeve vlade, ki je naročil vsem podrcjenim organom, da se morajo ustaviti vsa napovedana preganjanja in morebitni odpusti uradništva, ki je pri dccembrskih volitvah dclalo za dr. Mačka. Ta ukrcp je bil vsekakor najbolje sprejet v hrvaških krajih. Prvi ukrcpi nove vlade jasno napovedujejo, da je nova Cvetkovieeva vlada krepko odločena na vso moč nadaljevati započeto delo tcr da pri tem ne bo ostala na pol poti, še manj pa, da bi ponavljala napakc svojih predhodnikov. —1 »Vzgojne ovire in napake sedanjega časa« in »Kaj dela in hoče sodobna šola« sta naslova obširnih poročil priobčcnih v »Slovenskem narodu« od 8. in 10. februarja o tednu roditeljskih večerov poskusne šole za BežitTadom. —1 »Jutro« z dne 11. iebruarja prinaša pod naslovom »O vzgoji narodne zavesti« daljše poročilo o predavanju prof. Sava Čermelja, ki ga je imel na roditeljskem sestanku bežigrajske šole, med drugim: »Predavatelj je nato na posameznih zgodovinskih primerih iz preteklosti in sedanjega časa posredno prikazal poslušalccm, kaj je prav za prav bistvo narodne zavesti, katero zasleduje narodnostna vzgoja. Glede te vzgoje moramo biti iz srca hvaležni predvsem našemu učitcljstvu, ki je na svojem mcstu in se pri izvajanju te velike naloge in dolžnosti ne ustraši niti žrtev, če je treba. Vso svojo skrb posveča gcneraciji iz povojne šolc, da bi se otresla vseh spon, ki nas še vežejo na preteklost. Nova generacija je določena. da prinese čist narodnostni duh v naš narod, da utrdi zavest svobode in samostoinosti narodne države. To je tista zavest, na katero prejšnji rod zvečine ni bil pripravIjen. Toda prav pri tem delu naleteva učiteli na težke ovire: kaj poniaga vse njegovo prizadevanje, če neprevidne opazke ali članki in spisi, na katcre nalcti otrok izvcn šole, uničujejo njegovo delo? Nepremišljena beseda, ki je morda samo izraz trenutnega ncrazpoloženja ali razočaranja, more v mladi duši izzvati dvom v učiteljevo besedo in ta dvom se nc ustavi le pri predmetu, temveč onemogoča sploh vsako vzgojo. Rod pa, ki tako dorašča, ne bo le brez prave narodne zavesti, ampak bo tudi brez značaja.« —1 Pod naslovom »Kaj pravite?« prinaša »Slovenec« z dne 11. februarja slcdeče: Na neki ljubljanski šoli so ta teden predavanja za starše šoloobveznih otrok tistega okraja. Do srede tedna je šlo vse lepo v redu, zato pa je tembolj v četrtek iznenadilo številno poslušalstvo — skoraj same materc —, ko je siižalo namesto narodnostne vzgoje političen govor. Odgovorni voditelj predavanja je angažiral nekega nevzgojitelja, ki je predaval o vzgoji. Oba sta našla sotrudnika v nekem debaterju iz neposredne bližine, ki naj bi pomagal ustvariti potrebno štimungo. Kakšne vrste predavanje je to bilo, se ne razvidi samo iz osebe predavatelja, ki je notoričen »narodni naprednjak«, ampak tudi iz predavanja samega, ki je obravnavalo tudi naš režim. češ, da ne skrbi za invalide in dobrovolice. Vprašam sedaj: 1. S čigavim pooblastilom se ta gosood poteguje za invalide in dobrovoljce? 2. Jeli sam invalid ali dobrovoljec? 3. Je-li kdaj v preteklih 20 letih vprašal odgovorne voditelje, kaj so že napravili za invalide in dobrovoljce? Sicer pa na predavanja pedagoških tednov ne spadajo nobena politična vprašanja bodisi neposredno. bodisi posredno. ker za to so poklicani drugi činitelji, nikakor pa ne šoia. To je tembolj obsodbe vredno, ker jc bil ta pedagoški večer očividno aranžitan z namenom, da gotovi Ijudje dajo duška svojim političnim čustvom. Nam staršem in otrokom pa političnih nazorov in čustev kogar koli ni nič mar in prosimo, da bi pedagoški večcri služili za to, za kar so namcnjeni. Najbolje bi pa, mislim, bilo, če bi se vzqo.ini tečaji prirejali za gospode, ki ne vedo. da deca potrebuje vsega bolj za svoi duševni in moralni napredek, kakor politike, oosebno če je taka, kakor je pri srcu nekaterim. —1 »Važni ukrepi za povzdigo sad jarstva«. V tem članku prinaša »Domovina« z dne 9. februarja tudi: »Sadjarstvo postaja važna panoga našega kmetijskega gospodarstva, in to po veliki zaslugi našega učiteljstva, ki že dolga desetletja dcluje na tem področju. Vsaka šola je še nedavno imela šolski vrt, na katerem je dobil učencc nazorni pouk o cepljenju, sajenju, gnojenju in oskrbovanju sadnega drevja. Žal so v zadnjih desetlet.jih izginili številni šolski vrtovi. Vse prizadevanje poklicanih činiteljev mora stremiti za tem. da se vrnejo našim šolam šolski vrtovi in na novo ustanovijo, kjer jih doslej ni bilo. Učiteljstvo je zbudilo smisel za sadjarstvo v našem narodu in položilo tako osnovo za razvoj drevesnic, ki skrbijo za prikladcn sadni naraščaj po nizki ceni.« —1 Pomanjkanje učnih moči. Na osnovni šoli na Pragerskem bi bila potrebna vsaj še ena učna moč. Šola ima štiri razrede, katere p.a poučujeta le en učitelj in ena učiteljica, ki sta oba ves dan prezaposlena. Čudno je, da ne dajo vsaj cno pomožno moč, ki bi zastopala oba odsotna, ki sta že precej časa bolna. »Vcčernik«, 7. februarja.