V Jože Som slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919-1924 Uredila: Neven Barak Žarko Lazarevič ZALOŽBA KAZALO 5 17 21 25 27 29 33 46 49 52 73 76 89 98 105 106 112 114 115 119 131 143 156 164 168 170 O Jožetu Sornu in njegovem delu Periodizacija razprave I. poglavje Vojno gospodarstvo v avstrijski polovici monarhije Vojno gospodarstvo ogrske polovice države Finančna politika habsburške monarhije v vojnem času Posebnost vojnih razmer v Srbiji II. poglavje Narodni svet in njegovi odseki Iz dela predsedstva Narodnega sveta Iz dela ustavnopravnega odseka Delovanje gospodarskega odseka III. poglavje Habsburška monarhija kot konkurzna masa Razvoj in razkroj oddelka za trgovino in obrt P rehod negospodarski u ra d Slovensko-avstrijski* gospodarski odnosi Kompenzacijska pogodba Avstrija-Slovenija Kompenzacijska pogodba Avstrija-SHS Slovensko-italijanski gospodarski odnosi Gospodarske zveze SHS-ČSR Gospodarske zveze Slovenija-Poljska Valutni problem, finančne težave, vprašanje Narodne banke Spremembe v vrednosti dinarja in valutni ukrepi IV. poglavje Gospodarske razmere v srednji Evropi po vojni Carinska politika Kraljevine SHS Dolgovi Kraljevine SHS Proračuni Kraljevine SHS Delovanje uradne statistike v Kraljevini SHS V. poglavje 183 Sekvestracijsko delo 187 Kriza s premogom, Trboveljska premogokopna družba in Prometni zavod za premog 200 Težave železarske industrije in zapleti s Kranjsko industrijsko družbo 209 Nacionalizacija tekstilne industrije 214 Nacionalizacija industrije papirja 216 Srednjeevropski rudniki d. d. Mežica 218 Elektrarna Fala na Dravi 221 Prekmurska problematika - bančna problematika 224 Zadružništvo in Zadružna gospodarska banka O Jožetu Somu in njegovem delu Neven Borak - Žarko Lazarevič Življenjska pot Jožeta Šorna se je pričela 3. marca 1921 v Ljubljani. Njegova izobraževalna pot pa se je prek realne gimnazije nadalje- vala s študijem zgodovine na ljubljanski univerzi, ki ga je z diplomo - zaradi vojne nekoliko kasneje, kot bi bilo običajno - uspešno za- ključil januarja 1948. leta. Raziskovalno delo, ki je bilo posledica želje po nadaljnjem poglabljanju znanja, ga je vodilo tudi na podi- plomski študij. Disertacijo z naslovom Premogovništvo na Sloven- skem do sredine devetnajstega stoletja je obranil na svoj rojstni dan leta 1962. Po diplomi se je Sorn zaposlil v Mestnem arhivu v Ljub- ljani (danes Zgodovinski arhiv Ljubljana), kjer je ostal vse do leta 1964. ko je prešel na tedanji Inštitut za zgodovino delavskega giba- nja (današnji Inštitut za novejšo zgodovino). Na inštitutu se je Jože Šorn lahko docela posvetil raziskovalnemu delu in običajni poti, ki velja v zgodovinarski raziskovalni srenji, od znanstvenega sode- lavca na začetku se je povzpel do znanstvenega svetnika. Inštitutu je ostal zvest vse do svoje prezgodnje smrti v juliju 1982. leta - do- polnil je komaj 61 let. Vsak človek s svojim bivanjem in delom zapušča različne sledi, nekateri širše in globlje, drugi pač manj izrazite. V primeru prezgo- daj umrlega Jožeta Šorna vsekakor velja zapisati, da nam je zapustil veliko. Za njim zaradi prijetne narave in človeške topline niso ostali le mili in dragi spomini njegovih kolegov in sodelavcev, temveč tudi - kar je s strokovnega vidika daleč najpomembnejše - obsežen in kakovosten znanstveni opus.1 In ravno zaradi tega opusa - ki presega dvesto raznovrstnih bibliografskih enot ter z leti ne bledi, temveč pridobiva pri vrednosti zaradi številnih sklicevanj na nje- govo delo - uvrščamo Jožeta Šorna med najvidnejše slovenske zgo- dovinarje. 'La sodba velja tako za zgodovinopisje v splošnem kakor tudi ali predvsem za njegov ožji raziskovalni interes, to je za pod- ročje gospodarske zgodovine, ki se ji je posvečal znaten del svojega 1 Celovita bibliografija z osnovnimi biografskimi podatki je na voljo v publikaciji Trideset let Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, ki je izšla kot prva šte- vilka Prispevkov za novejšo zgodovino v letu 1989. str. 243-258. 5 življenja. Jožeta Šorna lahko brez strahu pred prenagljeno sodbo uvrstimo med vrhunske gospodarske zgodovinarje, celo več: danes ga lahko označimo za utemeljitelja gospodarske zgodovine novejše dobe v slovenskem zgodovinopisju, ker je postavljal metodološke in vsebinske standarde v raziskovanju gospodarske preteklosti naših krajev. Šorn je bil prvi med slovenskimi zgodovinarji, ki se je sistematično, celovito in dolgoročno lotil proučevanja te - do te- daj le parcialno in sporadično obdelovane - sestavine slovenske minulosti. Njegovo zanimanje za gospodarsko zgodovino - kakor sta že poudarila Jasna Fischer in Peter Vodopivec v predgovoru k njegovi postumno izdani knjigi Začetki industrije na Slovenskem — «ni bilo naključno, temveč plod zelo jasnega spoznanja, da ni mogoče na- pisati celovite narodne zgodovine brez natančnejšega poznavanja njene gospodarske osnove č S takim izhodiščem, ki je zahtevalo raz- iskovanje celostne podobe slovenske gospodarske preteklosti no- vejše dobe, nekako od začetkov osemnajstega stoletja pa vse do druge svetovne vojne, si je Jože Šorn sam določil izjemno široko področje dela, zadal si je veliko, kar življenjsko nalogo. Razisko- valni poseg v časovno tako dolgo obdobje ni mogel miniti brez vse- binske omejitve, brez določene ožje specializacije. Tako se je Šorn osredotočil na raziskovanje neagrarne gospodarske zgodovine, na razvoj obiti, trgovine, industrije in razmer, ki so ta razvoj omo- gočale in spodbujale: oblikovanje kapitala, miselne tokove, splošne gospodarsko-politične razmere, v katerih se je razvijalo slovensko gospodarstvo. V teh združujočih sklopih, ki nerazčlenjeni skrivajo v sebi široko paleto tematske pestrosti, sta se vedno znova potrjevala Šornova znanstvena izvirnost in pogum. Ti dve lastnosti sta bili po- trebni, kajti utiranje novih raziskovalnih poti, sestavljanje celote iz množice majhnih, razdrobljenih podatkov je vedno povezano z velikimi težavami. Te težave je Šorn uspešno premoščal; suvereno gibanje v zgodovinskih časovnih in prostorskih razsežnostih mu je omogočala predvsem široka razgledanost po virih, ki jih je ne- utrudno iskal v slovenskih in avstrijskih arhivih, nenazadnje pa tudi razgledanost po literaturi, ki mu je lajšala umeščanje arhivskih podatkov v čas in prostor, kateremu je pripadalo slovensko gospo- darstvo. Na to kakovost Šornovega dela so opozarjali njegovi sodelavci in kolegi že za njegovega življenja, zlasti ob njegovem življenjskem 2 Jasna Fischer - Peter Vodopivec. "O avtorju in njegovem delu«. Jože Sorn. Začetki industrije na Slovenskem. Založba Obzorja Maribor. 19