262
Pravila Vipavskega sadjerejskega društva.
(Konec.)
lil.   Občni zbori društveni.
§. 13. Vse zadeve, katere delokrogu oskrbovalnega odbora strogo ne pripadajo, rešijo se v občnih zborih društvenih. K občnim zborom, katerih mora vsako leto vsaj eden biti, to je, prve dni meseca decembra, povabi vse ude društveni predstojnik. Vabilo dohaja domačim udom na povabilni poli, zunanjim pa po dopisnicah. Vsem povabilom mora biti dodan „dnevni red" dotič-nega zborovanja.
263
§. 14. Občnim zborom predseduje društveni predstojnik ali pa njega namestnik. On vodi po določenem dnevnem redu vredjene razgovore, vodi in naznanja rezultat glasovanja. Glasuje se z vstajanjem s sedežev, o važnih opravnih zadevah pa tudi ustmeno s poklicom imen navzočih udov, pri volitvah v društveni, ob enem opravilni odbor pa po listkih.
§. 15. Odločno le edino občnim zborom v razpravo in sklepanje izročene so sledeče zadeve:
a)   Volitev družbenega, ob enem oskrbovalnega odbora obstoječega iz predstojnika, podpredstojnika, tajnika, blagajnika, dveh odbornikov in dveh namestnikov.
Vsi odborniki biti morajo iz Vipavskega okraja, njih opravilo je Častoo brez plačila — razen tajnika, ako razmere njegove plačilo zahtevajo — za dve leti.
Po preteku dveh let sledi nova volitev, izvoliti se smejo tudi udje prejšnjega odbora.
Društveni predstojnik je ob enem tudi oskrbnik društvene drevesnice, zato zamore kot predstojnik le mož, ki je v sadjereji strokovnjak, izvoljen biti.
b)   Dovolitev plače društvenim služabnikom.
c)   Potrjenje letnega računa in dovoljenje stroškov za prihodnje leto.
d)   Vse spremembe, ki zadevajo osnovo družbe, toraj vse spremembe društvenih pravil.
Spremembe v pravilom pridjanih inštrukcijah so stvar odborova.
§. 16. Vse zadeve, katere imajo po želji posameznih udov predmet dnevnemu redu v občnem zboru biti in katere se imajo v razglasu razločno imenovati, morajo dotični udje 14 dni pred zborovanjem predstoj-ništvu naznaniti. Sicer ima pa vsak ud pravico, o ka-koršni koli zadevi, katera se z družbenim namenom veže, po dokončanih tistih razpravah, katere so v zbornem razglasu navedene bile, o zboru govoriti; le mora dotični ud svojo težnjo predstojniku zbora pred pričet-kom zborovanja razodeti, da on vrsto v zbornem razglasu neomenjenih razprav določi.
§. 17. V občnih zborih se snidejo udje osebno; pooblaseenje namestnikov ne velja.
§. 18. Občni zbori so očitni; razprave se obrav-nujejo le v slovenskem jeziku.
§. 19. Vse, kar se v občnem ali pa oskrbovalnem odboru razpravlja in sklene, zabilježi društveni tajnik v dotični zapisnik.
IV.   Družbeni opravniki.
§. 20. Oskrbovalni odbor izvršuje njemu izročena društvena dela ter obstoji iz — vsled §. 15 — navedenih častnih opravnikov; društvo na zunaj zastopa ali repre-zentira pa predsednik.
§. 21. Predsednik ali pa podpredsednik vodi in razdeluje družbina opravila po obstoječih opravilih; on določi dneve občnim zborom , dneve sej oskrbovalnega odbora. On ima prvi sedež v zborih, on določi red govorov, šteje glasove pri glasovanju ter si prizadeva, pri enakem številu glasov za ali zoper kak predlog glasove zediniti. Ako vkljub vsemu temu število glasov na obeh straneh vendar enako ostane, takrat predsednik da svoj glas eni ali drugi strani ter določi tako sklep po večini glasov. Predstojnik podpise vsa pisma, zapisnike in sklepe v imenu družbe, ako v to ne pooblasti podpredsednika. Predstojnik odpravlja ves gospodarski posel družbe, oskrbuje posebno društveno drevesnico, in vse to vsled poslovne inštrukcije oskrbovalnega odbora.
§. 22. Društveni tajnik oskrbuje vso društveno pisarijo — razen one, katera blagajniku pripada, toraj pisanje sejnih zapisnikov, pisanje ekshibitnega zapisnika,   pisanje vseh vabil, poročil itd.    Tajnik odpečati
vsa pisma in vloge, katere družbi doidejo; on podpisuje s predsednikom vsa pisma in zapisnike. Kot ud oskrbovalnega odbora prevzame tajnik tudi pri oskrbovanju društvene drevesnice svoj po instrukciji določeni oskrbovalni posel. — Vse pisalno orodje mu kupi društvo.
§. 23. Društveni blagajnik prevzame in vodi društveno blagajnico, ter opravlja kakor tak vse društvene denarne razmere. On vreduje denarni dnevnik, ter izplačuje po nakazih od predsednika in tajnika podpisanih — in sprejemlje denar po protipisih, ravno tako od predstojnika in tajnika podpisanih.
Naukaze kakor tudi protipise piše blagajnik sam. Koncem vsacega leta položi blagajnik račun prošlega kakor tudi po sklepu oskrbovalnega odbora sostavljeni proračun bodečega leta občnemu zboru v pregled in prevdarek.
Društvenemu blagajniku pripada tudi vodstvo društvenega inventara, društvene naturalne in materijalne knjige. Vse pisarniške potrebščine vdobi blagajnik plačane.
§. 24. V slučajih nadomestovanja odbornikov pripadajo vsa tukaj našteta opravila odbornikov njihovim namestnikom.
§. 25. V odborniško sejo pridejo odborniki na povabilo predstojnika ali njegovega namestnika, ali pa na zahtevanje odbornikov, podpisano z nadpolovično množino udov.
Občne zbore sklicuje predstojnik iz lastnega nagiba ali pa na pismeno zahtevanje vsaj 30 udov.
Pri glasovanji odborniških sej in ravno tako pri glasovanji občnih zborov velja absolutna večina pri seji navzočih udov. Da zamore torej odbor sklepati, treba je, da so predsednik ali pa njihov namestnik in pa štirje odborniki ali njihovi nadomestniki navzoči. Da pa zamore občni zbor sklepati, treba je, da je vsaj 30 udov navzočih.
§. 26. O razpadu društva in namenu društvenega premoženja sklepa občni zbor, katerega mora predstoj-ništvo v ta namen takoj sklicati, kakor hitro se pokaže, da presegajo stroški dohodke.
§. 27. Ako v društvu prepiri nastanejo, se ti po posebnem razsojevalnem odboru razsodujejo.
Za tak slučaj voli vsaka stranka svojega razsoje-valca, vse stranke skupaj volijo pa predsednika razso-jevalnemu odboru. Ako se stranke pri volitvi predsednika le ne morejo zediniti, imenuje ga predstojnik društva. Ako ena stranka v 14 dneh — štirnajstih dneh — potem ko je bila od nasprotne pozivljena, svojega zastopnika v iazsojevalni odbor voliti, tega ne imenuje, ali če imenovani v tem času svoje dolžnosti izpolniti noče, izvoli vse zastopnike ona stranka, od katere je prvi dotični poziv izšel.
Tako sostavljenemu razsojevalnemu odboru je dolžnost, društveni prepir vestno po najboljšem znanju in razumenju razsoditi. Proti vkrembam tega odbora se ne more ne ena, ne druga stranka pritoževati.