Draginja ia?te od due ds due — in mnogo jih ie, posebno med (!o avci in meSi^aiii, ki trde, da je kniet kriv arag;nje, f-Gb, da on zahteva za svoje pndclko pretirane cone. Potrebno je, da smo si v tem ma čistem in zafa naj služijo sledeče vrstice: 1. Zlato raerilo vrednostl. AH je kakšna stvar dragn- ali po oeni, to morerao določiti še le tedaj. 6e primorjarao eno stvar z •idrugo. Kot splošno raerilo za vrednost nam služi denar. Kot clenar uam pa Jahko služijo najrazli5nejšo «tvar;. Denar jo Inlikc vsaka stvar, \-ntero doloei dr2ava, da so more koi denar sprejemat'. Najdemo država, v katcrih služi kot denar živina, v drugih zopet steklo v trelji zopet biseri, fidi sol itd. V vseh modernih državah. ki so udeleže^e na svelovni trgo^nni, se |e uvedlo kot clcnar zlatc, in tako jc postalo zlato splošno merilo za vredr.nst posamcznih stvari. Tako je tudi bivša Avstro-Ogrskai leta 1892 vzola za porllago svojeaui denaniomu sistemu zlato in določila, da se mora iz 1 kg čistega zlata kovati^SS K. Vrednost zlata je po celem svetu, v kolikor pride v požtov cicdiiarodna trgovina, enaka. Ce toroj ioftemo primerjati vrednost avs rijskih zlatnikov z dragim donarjom, moramo vedeti, koliko zlatnikov svojega donarja, kuje druga država iz 1 kgj jedaako •Aistega zlata. Kmei in di*ag*nja. Na Francoskem se kuje iz 1 kg zlata 3100 frankov, iia Nemškem pa iz 1 kg zlata 2511 mark. Poteratakem dobimo: 2952 kron —- 3100 irankov = 2511 mark. Ena krona ]e toroj več vredna kakor, 1 irank, a manj kakor 1 marka. ¦ ,'i .-¦¦Vii-rSaV 2. Banke ln paplritati denar. Vendar pa v nobeni državi ae ostaae zlato v prometu. kajti pretežko je, da bi se velike, svote mogle plačevat; v zlatu, tudi prenevarno, tudi bi se zlaO prev'<w oUrd i;iu. Zato so nahajajo v vseh državah banke, katere imajo zlato v svojih zalogah, a izdajajo posebne nakaznice, v katerih jamčijo, da dobi vsak prinosec dotično nakaznice na zahtevo ono svoto v zlatu, na katoro so glasi nakaznica. V Avstro-Ogrski je prevzt:h\ ta posel Avstro-Ogrska banka in izdajala je papirje, na.5 papirnati denar. Na vsakom takem papirju j6 še sodaj iiatisnjono iil podpisano o 1 Avslro-Ogrske b-'M!ko, da izplača na zahtevo j>ri svojih blagajnah na Dnnaju in v Budimpešti za vsak bankovec ono svoto, ki jo izb.zuie bankovec, in sicer v zakonitem kovinastem denarju; tak de.iar pa jc od lota 1892 daljo zlato. Sevoda jo baiika morala imeti za bankovce primonio krilje deloraa v zlatu, cleloma v druiuh vrednostili. iako, da je lahko vsak fcas zameujala papir za zlato. Pred vojno se je tudi lahko povsod dobilo za pnpir toliko denarja v zlatu, kakor je kazal bankovec in ker so bili baakovci bolj priročni, se je splošno rajše jomalo papirnate bankovce, kakor pa zlato. Z izbruliom vojske se je položaj temeliito izpremenil. Država jo iiitro nakupovala v |:iozemstvu rane potrebščine. Inozomstvo pa ni več zaupalo baakl in državi, da bodata mogli za papirnale bankovce plaCevati zlato in zalilevalo je plačilo v zlatu. Ker država ai imela zlata, ga je odvzela Avstro-Ogrski banki in žnjim plačula razne nabave, zato je pa banki prepovedal;), izplaftevati za bankovce zlato. Država je pa j>otrebovala veliko denarja tudi v notranjosti. stroški .za vojaStvo, za podporo vpoklicanih Ud. so se množili. Preskrbcla si je potrebna sredstva na ta hacin. da je !»anki zaukazala, r.aj tiska toliko več bankovcev. Na ta aačln je torej šlo pokritje za staro bankovce v inozcmstvo, a po vrh tega se je izdala voiika mno/ina bankovcev brez pokritja. Ob razpadu driave so je cenilo ^tevilo takili bankovcev na 54 milijard. Na la način se je izpremenila zlata valuta v papirnato ralnlo, !• r ie postal/papir. Kcr ni bilo pokritja za ta papir, sc je sprejemal le radi tega, Uer je država tako zankazala. Država pa lahko kaj tacega zaukfižc ie svojim lastnim državljanom, državna o'ulast ne sega preko njenih mej. Cisto naravno, d» iuozemstvo takega denarja ne sprejeiaa za jodiiako veljavnega, kajti papir ni zlato. Sprejema ga le v tolil'O, v kolikor ima upanje, da se ga bode lahko zo pet iznebilo prinakupu blaga v državi, ki je papirauti der.iir izdala. Tako upanje je, pa tem vefije, č<in solidnejše je gospodarstvo države. Maogo vplivajo iudi političue razmere. Nikdar so ga pa ae sprejema kot enakovreanega, plača se ga po karzu, ki se vedno spreminja. Med svetovno vojno je kurz naše krone padal ia se dvigal in se spreminjal,i kakor je pa6 bil položaj na bujišču. Julija 1918je znašalo razmerje s Irankorn približno eno tretjino. Silno naglo je pa začel karz padali, ko se je zafiela naša Ironta krhati. Inozemstvo je uvidelo, da država, ki je izdala papirnati denar, papirja ne bode mogla kriti. Se liujše je bilo po razpadu države, in sedaj se mora plačati za edea frank 20 K in še več, dočim se je pred vojsko plačao za eden frank 94 vinarjev. Inozemstvo torej plačuje za aašo krono 7 vmarjev. 3. Gospodarskl kurz krone. V lastni državi kurz ni jednako padal, krona je obdržala tu svoj gospodarski kurz, Gospodarski karz naže krone se vidi najbolje tedaj, če primerjaino jkupno mo6 naše krone pri aas s kupno močjo franka aa Francoskem. Pri tem vidimo. da stanejo one stvari, ki jih sami pridelujemo, pri nas toliko kron, kakor aa Fraacoskem frankov. Glede teh stvari je torej gospodarski kurz kroge pri aas eaak gospodarikem karzu franka na Erancoskem. Tako je na pnraer janlja mesoca 1919 stalo ]odi o jajce v Parizu 1 frank, pri nas pa 1 krono. Kilo me^a 12 frankov, pri nas 12 kron, pšenica kg pri nas ob času žetve 2 kroni. na Francoskem 154, do VA iraaka. Popolnoma drugače so pa razmere pri stvareii, ki jih id( tukaj ne pridelujemo. 1 meter sakna stane na Frai:coskem 10 frankov. Ako hofcem sukno plačati z našimi kronaini, potem moram dati mednarodno vrodnost naše krone. ta pa znaša 1 frank = 20 K torej 10 Irankov 200 K. Vsled tega moram plačati žo aa Francoskem 1 meler sukna, katerega bi bil lahko poplacal obilo z 10 kg pšenice, s svoto 200 kron. K lej svott pridejo še- polem, stroški prevoza in dobiČok trgovca, eventuelno tudi coluina, tako, da staue 1 nieter sukna, ki bi ga dobil ga Francoskem za 10 kilogramov pšeuice, pri nas 300 do 400 K. Mcso se pri nas plačujo po 8 do 10 kron žive teže pri živini. Ako se nii posrefii govcdo spraviti na Franoosko, dobim tani 8 do 10 Irankov za kg. t. j. 160 do 200 krou. Jajce stane pri nas 2 kroni, čo se mi posreči spravifi jajco v Ameriko. dobim za jajoe 1 dolar, dolar jo pa vrcden sedaj preko 100 kron. 4. Kinetski pridelki iu mednarodna vredno&i. Iz tega sledi. da kmet dobi za svoje priilelko komaj desetino mednarodne vreduosti, da pa mora plačati za vse, kar mu doma ne priraste, dvojno mednarodno vrednost. V naši državi prideluje za izvoz edino kmet — in ravno ta najvažnejši stan mora priti na beraško palico, ako se ne bodo poskrbelo, cla dobi tiivli kiuot za svojo pridelke mednarodiio vrednost. Ta pa je najmarij desetkrat večja kalcor je cena, ki jjo Gaiifis dobiva kinet za svoje pridelke. Vidi se torej, kako. neutemeljena je trditev, da je kmet kriv draginje, vidi se pa tudi, kako slepe so oblasti, ki zaplcnjujcjo kmetom tlanino, ker je prodajajo 1 kg za .40 kron, ko znaša mednarodna vrednost Bajraanj 400 kron! 5. Trgovec in kinetski pridelki. V lej zvezi tiam je odgovoriti še na vpraSanje: kdc ima korist od teli razmer? Odgovor je ialiek: Trgovec, ki prodaja našo pridelke v inozemstvo. Tak ti';4ovec. navadno zdrnžea v raznih bankah, kupaje pfi nas naše pridelke v našem denarju po gospodarokem kurzu krono proda pa te pridelke za luj denar, ki im.i dvajsetkralno višjo mednarodno vrednost. Kakor sino že zgoraj dokazali, ima trgovec pri 1 kg žita, ki ga pri nas i;upi za 2 kroni, čistega dobička odbivši vse stroške vsaj 10 kron, pri mesu pa celo 160 do 200 kron, pri 1 jfijcu do 16 kron ild. Za to pa vidimo, da so banko tekoru enega leta zaslužile ogromne svote denaria, tako da bodo postale g omejene gospodarice na deiiarnem trga, — seveda v Skodo ogromni večini pridelujočih slojev. Talie razmore nc morejo dolgo trajati, ker.lrpi s tom tadi država. Spremegilo se pa bodo le tedaj, se uredi vrednost r.at,ega denarja, t. j. če se aredi valuta. O tem pa boclomo razpravljali v posebaem člankn.