m
PRIMORSKI DNEVNIK
Ljudski tabor v Sovodnjah bo velik praznik zamejskih Slovencev in živ dokaz njihove neupogljive volje živeti
VI • Štev. 211
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
svobodno življenje«
/i /ao\ Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 21. septembra 1950
Cena 15 lir
m mota oeiiie ii »Mi ozi
^*Wna govornika
sta bila Acheson in Višinski, ki sta ponovila že znano tezo obeli © posameznih mednarodnih vprašanjih - Perujski delegat kritizira načelo veta -voljeni podpredsedniki skupščine in predsedniki šestih glavnih odborov
^es	MEADOWS,	20.	virovprotinadaljnjemu	napadu,	skupščina	na	tem	zasedanju
razpravljati o bodočnosti For-
«skn^-^ila dru§a seja glav. I*aps8ine QZN pod pred-
Bfe,Predstav-fasrollana Entezama.
«HieSL*n k v°litvi sed.
V skUpŠži-
l odborov.
^ odhredSednikov šestih giav-?2ŽST: Bi,ro skuPŠčine se
,r8tnižira Pd°elPlC?arnA ,se'ji> da Uči 2a-	1°	skupščine,	pro.
tSkedneVni r6d in P°-
kolu;
reda
odbore, za predsedniška SitC*"*'"''1 politični od-?rt . tlrdaneta Arba-
V0litev bo^ je. sledeč: kez
Vojni
lnibijski
minister in voditelj
ci% .Z Negacije; 2. so-deleg faor: voditelj holandske °edtrarie «G’ d' ^an Leuven GustavA Y gos»°darski odbor: Ste Sfe voditelj ku-
^/elegaeije; 4, 0d^r za
,akon1SS^prav°: Vann Vaitha.
cije- 5 '’°d^e]g siamske delega-OuW, - ai odbor: Frantjšek 6. odbor ceskoslovaški delegat; Mi Jam o t proractm: Mahra-
%i delegat*3 Navanaggar' in'
s° kib°lPr^dsedTlike skupščine s'alnih » Voljeni delegati petih !? (zDA*ac<? Varnostnega sve-Btitaniu’ ,:	ncija.	Velika
Sa^8' Kitajska) ter vo-■’ ‘Ia avstralske in venezuel-
<k la e dele;
Seja
Sacije.
S* in Ja,bda 23 tem zaključe-■ °«ozena na popoldne.
«edt
tja, i? .^e verifikacijska komi.
diskih*11® v rokah dve vrsti >jo Poverilnic,. določila NdnePrvo sejo
%
na jutri po-
115 >*!?0^derlski seji skupšči-
Ni Zc*eela splošna debata. 8at t’rpifS°Voril brazilski dele-
CoV ValIe'
1 2arn 56 iZjaVil’ da bi bi' skuni-rerno
šala q.me»
okrepiti oblast
V*8 oblaš+S v® da bi Se zmani-«	Varnostnega sveta,
b... a ostati —1-------- ■
«zem
odgovorni or-Za ohranitev miru.
^rečiPaile_ Potrebno, da se
vSm 2lMab^
'a veta v Var-
li'1 hai v et,U' Nato ie zahte-i!'8 o mL*«*?** razprav-
in ^‘‘'Oovitvi mednarodne mobilizaciji skupnih
virovprotinadaljnjemu napadu, kar da je postalo nujno zaradi dogodkov na Koreji.
Za brazilskim delegatom je govoril ameriški zunanji minister Dean Acheson, ki je izjavil, da zahtevajo ZDA od glavne skupščine, naj vpiše na dnevni red vprašanje okrepitve oblasti skupščine. Ia bi tako lahko nastopala v primeru rušitve miru in napada, v primeru, da bj bil Varnostni svet paraliziran. ZDA zahtevajo tudi, naj skupščina razpravlja o vprašanju bodočnosti Formoze. Ameriška vlada predlaga; 1. naj se da možnost skupščini, da sa sestane v primeru potre-t>e v 24 urah; 2. ustanovitev «varnostne patrole«, ki.bi lahko izvedla preiskavo o morebitni nevarnosti mednarodnih spopadov; 3. sestava načrta, na podlagi katerega bi vsi člani Združenih narodov imeli posebne kontingente orožja, ki bi bili na razpolago Združenih narodov; 4. proučitev ukrepov, s katerimi bi Združeni narodi lahko izpolnili načela listine OZN. Glede Koreje je Acheson izjavil, da je treba to deželo «po zmagi Združenih narodov zopet izročiti v roke korejskega ljudstva, Združeni narodi pa naj bi služili kot vodnika.
Acheson je nato izjavil, da je treba nadaljevati napore za rešitev vprašanja atomske energije in splošne razorožitve. Ponovil je pri tem že znano stališče ZDA o mednarodni inšpekciji v vseh državah. Dalje je Achescn dejal, da je «novi imperializem voditeljev Sovjetske zveze tisti, ki ustvarja glavno oviro za mir«. Končno je še izjavil, da so se morale vse ostale države ((zopet oborožiti za svojo lajstno obrambo«, ker da je Sovjetska zveza ((oborožila mnogo večje siie, kakor so potrebna za njeno obrambo«.
Glede Fonmoze je Acheson izjavil, da ZDA nimajo nobenih ozemeljskih zahtev na tem otoku in da ne iščejo nobene posebne pozicije in nobenega privilegija. Dejal je, da bi morala
o
moze.
Sledil je govor Višinskega, ki je dejal, da Sovjetska zveza ne bo šla po poti, na katero je danes skušal Acheson spraviti glavno skupščino. Obtožil je Achesona, da skuša odvrniti skupščino od njene naloge reševanja važnih vprašanj v korist vseh miroljubnih narodov. Nato je Višinski ponovno protestiral proti navzočnosti Kuo-mintangovega delegata in obtožil ZDA, da ne upoštevajo pravic kitajskega ljudstva in onemogočajo njegovi vladi, da bi bila zastopana y OZN. Glede Koreje je Višinski ponovno dejal, da je Varnostnj svet pod pritiskom ZDA sprejel nezakonite resolucije. Nato je Višinski govoril o nebrzdanem tekmovanju v oboroževanju v dr-
žavah Zahodne Evropg ter primerjal izdatke v ZDA za vojne priprave z izdatki y Sovjetski zv.ezi za izboljšanje položaja prebivalstva. Poudarjal je, da bi morala skupščina, zato da prepreči vojno, predvsem prepovedati uporabo atomskega orožja in uvesti nadzorstvo nad atomsko energijo. Ponovil je svoj predlog za sklenitev mirovnega pakta med petimi velikimi državami ter je zahteval, naj skupščina odobri izjavo, s katero obsoja vojno propagando, prepoveduje uporabo atomske bombe in razglaša za vojnega zločinca vsakogar, ki bi prvi uporabil atomsko bombo, ter naj pozove pet velikih držav, naj sklenejo mirovni pakt in znižajo v letu 1950 za eno tretjino svoje oborožene sile in svojo oborožitev.
Višinski je dejal, da ta izjava
temelji na štokholmskem apelu, ki da ga je podpisalo na stotine milijonov ljudi.
Govoril je nato perujski delegat, ki je kritiziral načelo veta in poudaril, da države članice OZN ne morejo biti podvržene volji ene same države, ki s pomočjo veta uspe paralizirati delovanje Združenih narodov. Nato jg bila seja zaključena in prihodnja seja ho jutri ob 20.
Operacije MMove vojske
Anglija bo ukinila vojno stanje
tudi z Vzhodno Nemčijo
Komentarji o sklepih treh v New Yorku - V Zahodni Nemčiji ovirajo delovanje Komunistične partije in demokratičnih organizacij
SAIGON, 20. — Francoske vojaške oblasti v Hanoju ne potrjujejo vesti, da bi Vietmin-hove čete napadle obmejno postojanko Paka, 20 km vzhodno od Laokaja. Vojno poročilo pa kljub temu govori o važni koncentraciji Vietminhovih čet na tem področju.
LONDON, 20. — Uradno so danes javili, da bo Anglija na podlagi sklepov V New Yorku odpravila vojno stanje z vsem nemškim ozemljem vključno z onimi, na or.i strani reke Odre in Nise, katere sedaj upravljajo poljske oblasti do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. (Na drugi strani je znano, da sta Poljska in Vzhodna Nemčija podpisali pakt s katerim se je Vzhodna Nemčija odrekla vzhodnim pokrajinam, katere si je Poljska priključila).
Ni še znano, ali bodo vse tri zahodne velesile skupno ali ločeno napravile potrebne korake za ukinitev vojnega stanja z Nemčijo. Francija zastopa stališče, da bi bilo treba odpraviti vojno stanje že z 8. majem 1945. leta, ko so se končale sovražnosti. Anglija sama pa ne misli kaj takega.
Kar se tiče vprašanja nemških diplomatskih zastopstev v inozemstvu, poročajo iz merodajnih krogov, da bodo zvezno vlado v Bonnu, kljub temu, da ima sedaj pravico imenovati
Novi uspehi jugoslovanskih delavcev
Začela je obratovati nova livarna podjetja „Unitas" v Ljubljani - Uprava pristanišč Severnega Jadrana v delavskih rokah - Novo tekmovanje jugoslovanskih železničarjev - Izjave predsednika angleške laburistične stranke o razgovorih z maršalom Titom
LJUBLJANA, 20. — Preteklo soboto je v Ljubljani začela obratovati nova livarna mestnega kovinskega podjetja «Uni-tas«, ki je največje pcd-jetje lokalne industrije v Sloveniji. Začetek obratovanja je bil zdru. žen z veliko slavnostjo delovnega kolektiva. Novo poslopje livarne so začeli graditi pred dvema letoma. Delavci in nameščenci podjetja «Unitas» so v času graditve napravili okoli 27.000 ur prostovoljnega dela. Pioizvodnja v tovarni «Unitas» se bo sedaj skoraj podvojila, ker je livarna najmoderneje opremljena.
Hkrati -je bilo podjetje v soboto izročeno v upravljanje novemu upravnemu odboru, ki ga sestavljajo najboljši in najzaslužnejši delavci.
Na Reki je bil v soboto ob navzočnosti ministra za pomorstvo zvezne vlade Vicka Krstu-
ne oborožene formaeije iSjastanavljafo v Italiji
0 It?0!1'0, dokQi podobne bivši fašistični milici in z njihovo ustanovitvijo klij	krodQ	mirovno	pogodbo	-	Za	torek	napovedana	stavka	železničarjev
j 20
^Wdseri^ancs zjutraj se ^ds'-tula ft31VOm Dfi Gaspe-<8J Se*lik „iiJ nsky vlada. 4,^dnarodl tak°i °ri-C,f>. k7°dnVP°l°žaj po po-
Cr Za zuna 3e poslal mi-CS-TatnanJe. 2adeve grof > n V New Yor-
?ibistrovS°StvoyaI sestan'
c	v ZA Tllnoni«
‘"»to držav 'atfanfi zunanie za-VJe	^,ega »akta.
del ?°rt>čilo	Campillj po-
'* aa i,,„. ? načrtu javnih
2a
sinjji P Poročal o se-
^ k 111 Sinr\il.m	o se-
*io	Pbl°žaju:
Pre?1 vI?de je Marazza »reor-■ •
Vli
Vb,> .p"bSmt,ug™ 35
mzla*H(°d°brila drugo
to'
' hStarov0z 2ac^° ^ile”
^ZZT ****** bo
fe-.0Sl°aiii R-trrada' Kondno
S&* ”'aral-
Medminicf-..,.,
^P«iapb»ovo|foedminiStrSki
načrt r Uo m°ral pro-
te šanj6i isticij ” ..................
V8da udrambe,
&kinllaedeloda Zaradi te‘
55-
fr! 8ledc
Petka,
m odgodila er morajo
m.5*' vIadi- Proučiti »u misli
sprejeti
IfH^dne” n°tranie varnosti.
« c isl'rVzaH? Gasperi spre-erim uilaarice Vanoni-
seja je bila nekakšna priprava za proučevanje vprašanja s katerim se bo vlada bavila na prihodnjih sejah.
Predmet teh sej bo kajpada ustanovitev novega pomožnega policijskega zbora, ali tako imenovane ((organizacije pomožne obrambe«. Po uradnih vesteh gre dejansko za povečanje po. licljske sile če za novih 40 tisoč mož. Tako da bi se sedanjih 150 tisoč mož (80 tisoč agentov javne varnosti in 70 tisoč orožnikov) poveča] na 190 tisoč mož. Vladni tisk skrbno zatrjuje, da bo ta nova milica nekakšen pomožni policijski zbor, ki bo imel določene naloge v primeru potrebe, in sicer nadzorstvo obale, čuječnost pred sovražnimi padalci in Petimi kolonami in zaščito prebivalstva med letalskimi napadi. 7]a ta zbor se b0 vršilo »novačenje prostovoljcev« med bivšimi pripadniki policije, ki so že upokojeni, oboroženih sil in onimi, ki so izvežbani v teh nalogah.
Vprašanje pa ima še poseben pomen. Vladna propaganda trdi. da -je vlada prisiljena ustanoviti to pomožno policijo zaradi onejitev, ki jih mirovna pogodba vsiljuje glede vpoklicev pod orožje in policijskih sil. Jasno je, da bo vlada s tem na lep način obšla, oziroma bolje rečeno kršila mirovno pogodbo ker bo v bistvu pod be.
sedo pcmožna policija enostav. no povečala oborožene sile. Tako imenovana policijska sila bo Po vseh znakih in nalogah sodeč podobna nekakšni milici pokojnega fašizma. «11 Giorna. le dTtalia« je priznal, da bodo pomožne sile civilne obrambe ((pomagale utrditi državno oblast, na drugi strani pa olajšale naloge policije, ki mora danes povsod posredovati«.
Jasno je, vlada išče le zunanji- okvir, da bi to milic0 prikazala javnosti kot pomožno policijo. V bistvu pa gr? za ustanovitev državnega škvadriz-ma in za kršitev mirovne pogodbe.
* * *
Predstavniki sindikalnih organizacij železničarjev, so proučili položaj kategorije, ki je nastal po predlogih uprave državnih železnic, katerih sindikalne organizacije ne morejo sprejeti. Predstavniki so izdali poročilo, v katerem obsojajo zavlačevalno taktiko in ob-strukcionizem železniške upra. ve ter sklenili, da bodo v torek 26. t- m. železničarji začeli stavkati. Podrobna navodila bodo izdana kasneje.
Predstavniki induslrijcev in sindikalnih organizacij so imeli nocoj na sedežu Zveze indu-strijcev sestanek, kjer so brezuspešno proučevali vprašanje o posameznem odpuščanju z dela.
loviča izvoljen predsednik delavskega . sveta in upravni odbor Direkcije luk Severnega Jadrana.
Ob tej priliki je minister Kr-stulovič izročil predsedniku delavskega sveta pohvalo zvezne vlade delavskemu kolektivu za uspehe v prvem polletju ter ključe podjetja.
Minister Krstulovič je poudaril. veliko zmago jugoslovanskega delavskega razreda z novim zakonom, ki predaja v roke delavcev vodstvo podjetij in tovarn.
Jugoslovanski železničarji so začeli novo tekmovalno giDa-nje. Ze lansko leto so železničarji dosegli velike uspehe pri tekmovanju za povečanje povprečne obremenitve vlakov. Lansko leto. ie bilo z manj lokomotivami i\ manj vozovi pre peljano dvakrat več blaga in trikrat več potnikov kakor leta 1938.
Te dini pa ao zagrebški železničarji začeli novo tekmovanje za hitrejše odipravljanje vlakov in so dosegli že lepe uspehe. Pozvali so tudi osltale železničarje v državi, naji se jim priključijo v tem tekmovanju.
Iz Londona javljajo, da je predsednik laburistične stranke Sam Watson ob svojem povratku iz Jugoslavije izjavil med drugim: «Iz naših razgovorov z maršalom Titom in z drugimi člani jugoslovanske vlade je jasno razvidno, da namerava Jugoslavija trdno ostati na dosedanjem stališču glede svoje neodvisnosti. Ne zdi se verjetno, da bi Sovjetska zveza lahko preplašila Jugoslavijo z grožnjami ali pa s poizkusi u-strahoyanja».
Watson je danes izročil izvršil nemu odboru stranke podrobno poročilo q svojem obisku v Jugoslaviji.
Maršal Tito je danes sprejel ameriške senatorje, ki sq na potovanju V Jugoslaviji, in se je z njimi razgovarjal.
Aretacije policistov
v Berlinu
BERLIN, 20. — Policija z zahodnega področja Berlina je aretirala 40 članov ljudske Policije s sovjetskega področja, ki stanujejo v zahodnem Berlinu. Ta ukrep je bil odgovor na aretacijo 23 zahodnih policistov. Omenjeni so bili aretirani v vzhodnem Berlinu. Policija na zahodnem področju je sporočila, da ne bo izpustila aretiranih agentov, dokler se ne bodo vrnili zahodni policisti domov.
6 članov ljudske policije, katere so aretirali v ponedeljek zjutraj na ameriškem področju, se bo moralo v petek zagovarjati pred ameriškim vojaškim sodiščem zaradi nedovoljene posesti orožja na ameriškem zasedbenem področju.
Policijski agenti s sovjetskega področja in sovjetski vojaki so V Lichtenrade, ki spada sicer pod ameriško področje, meji na na sovjetsko, aretirali ameriško vojaško policijsko patrolo. Patrola, ki je bila ves čas povezana po radiu s svojim poveljstvom, je o tem obvestila ameriško poveljstvo.
Policijski agenti sovjetskega področja, katere so aretirali v četrtek, so začeli gladovno stav ko. Odklonili so kosilo in večerjo, prav tako so odklonili časopise, ki izhajajo v zahodnem Berlinu, oseoje nekaterih podjetij na sovjetskem področju pa je poslalo protestno resolucijo zaradi aretacije teh agentov.
Nesoglasja v ZDA
glede pošiljanja strateških surovin v vzhodnoevri
WASHINGTQN, 20. — United Press poroča: Administrator uprave za gospodarsko sodelovanje Paul Hoffman je o-pozaril Kongres, da bi lahko prepoved o pošiljanju strateških surovin v vzhodnoevropske države spravila v nevar-
nost program Marshallovega načrta. Drug predstavnik u-prave za gospodarsko sodelovanje pa je izjavil, da bi ta sklep uničil trgovino med zapadnimi in vzhodnimi državami Evrope, ZDA pa bi izgubile nad milijardo dolarjev.
Ameriški senat je sprejel to prepoved kot dopolnitev zakon skega načrta o odobritvi naknadnih kreditov za obrambo v znesku 10 milijard dolarjev.
Po tej dopolnitvi bi ZDA lah ko ustavile vse dobave po Mar shallovem načrtu državi, ki bi pošiljala vzhodnoevropskim državam orožje ali surovine za proizvodnjo drugega vojnega materiala.
Truman pa je včeraj zahteval v predstavniškem domu, naj zavrne predlagani ukrep za ukinitev Marshallove pomoč: državam, ki bi pošiljale vzhodnoevropskim državam orožje. Truman pravi v pismu, ki ga je poslal voditelju komisije za dodeljevanje kreditov, da bi ta ukrep predstavljal grožnjo za ZDA in svetovni mir, ker da bj ošifcdl zahodne države bolj kakor sovjetski blok.
PARIZ, 20. — Jules Moch, minister za državno obrambo, je nocoj odletel v New York,
Intormbirojevska
resnica
poslanike, še naprej zastopali konzuli v. Londonu, Washingto-nu in Parizu. Današnji «Times» pa objavlja informacije, ki trdijo, da bi bil Bevin pripravljen pristati na imenovanje nemškega poslanika v Londonu, toda Schuman in Acheson sta izjavila, da bi na ta način visoka zavezniška komisija izgubila na ugledu, če bi Zahodno Nemčijo zastopali poslaniki v treh prestolnicah.
Danes je imel v Bonnu tiskovno koferenco namestnik zveznega kanclerja Bluecher, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi izjav treh zunanjih ministrov o nemškem vprašanju. Po seji zvezne vlade, na kateri so nekaj ur razpravljali o sklepih, ki so jih glede Nemčije sprejeli v New Yorku. so izdali tisku uradno izjavo, v kateri je rečeno, da zvezna vlada smatra sklepe treh za važen korak pri normalizaciji odnosov med Zahodno Nemčijo in zahodnimi silami.
Sovjetska tiskovna agencija »Tass«, ki komentira konferen co treh ministrov za zunanje zadeve zahodnih velesil, pravi med drugim, da so ministri ob javiti poročilo o nemškem vprašanju, ki jasno odkriva namene anglo-ameriških imperialistov, da bi stavili na razpolago, sile Zahodno Nemčije za svoje vojne priprave. Dalje pravi agencija, da je znana želja ameriških vladnih krogov, da bi obnovili fašizem v Zahodni Nemčiji in da so v ta namen pripravili vse potrebno za u-stanovitev nemške vojske pod poveljstvom ameriškega štaba. Bevin in Schuman, dodaja agen cija, nista zaradi odpora evropskih narodov proti ameriškim načrtom hotela podpreti Ache-sonovega predloga in sta zato predlagala samo ustanovitev nemške policije.
Londonski tisk v splošnem ugodno komentira sklepe glede Nemčije. Laburistični «Dai-ly Herald« trdi, da je to korak k izpolnjevanju cilja, ki so ga zastavili v Potsdamu, da bi privedli nemški narod v družino ((svobodnih in miroljubnih narodov«. Pariški desničarski tisk pozdravlja sklepe glede Nemčije, »Humanitč« in ((Liberation« pa jih obsojata.
V posameznih pokrajinah Zahodne Nemčije so danes uvedli ukrepe proti komunistični partiji in demokratičnim organizacijam. Minister za notranje zadeve Porenja in Westfalske je prepovedal pokrajinskim oblastem, da bi tem organizacijam dajali na razpolago občinske dvorane za zborovanje. Prav tako je prepovedano dajati jim podpore. V Duessel-dorfu sta nemška in angleška policija izvršili preiskavo na se dežu KP. Agenti so vdrli na sedež med zborovanjem stranke. Prisotna sta bila tudi dva komunistična poslanca v pokrajinskem parlamentu, ki sta protestirala zaradi kršitve njune parlamentarne imunitete.
Informbirojevski tržaški listič v slovenščini vDelo» nudi prav lepe primere, kako se sestavlja informbirojevska «res' nica». Nekaj strogo obveznih psovk (kar kaže njihovo visoko kulturo), nekaj »citatov« iz izjave zaradi tega, da je stvar bolj verodostojna in kopica zaključkov, bujne informbi-rojevske fantazije preprostih in grobih laži, vse skupaj dobro premešano in 'povrhu še zabeljeno s frazami — to je višek informbirojevske resnice.
Lep primer tako sestavljenega članka je v zadnji številki «Dela» pod naslovom «Kardelj je nedvomno izjavil, da podpira ameriški napad na Korejo» in podnaslovom «Titofašisti so nehali slepomišiti: jasno so izjavili, da ne podpirajo korejskega ljudstva, da so proti n. o. b. na Koreji, da odobravajo zločine okupatorjev in njihova prizadevanja za razširjenje spopada — Kardelj je priznal, da Tito igra na. Balkanu vlogo Singman Ueejai).
Članek se pravzaprav začne tam, kjer so po vrstnem redu naštete psovke na račun jugoslovanskih narodov:	«V	tej
„čedni" družbi ni mogel izostati Tito s svojo tolpo vohunov, morilcev, poklicnih razbojnikov in sleparjev...» To je torej prva, točka informbirojevskega recepta za sestavljanje resnice. Takoj nato sledi druga. Ko našteva zaključke iz izjave tovariša Kardelja, pravi na primer med drugim sledeče: «Kardelj je dejal... 4. da je Jugoslavija v položaju Južne Koreje itd. «nedolžne ovčice« ki jo skuša «sovjetski imperializem požreti».	5. da zato Titofaši*
stična vlada ne more biti solidarna s korejskim narodom in da ga. ne bo podprla«. Torej tudi druga točka recepta je zalo preprosta; citiraj kot izvle* ček zaključke svoje informbirojevske fantazije.
Vsak, kdor je bral Kardeljevo izjavo in kdor količkaj pozna položaj v Jugoslaviji, dobro vej da je primerjanje Jugoslavije z Južno Korejo nesmisel, kakršen se lahko rodi samo v glavi informbirojevskega pisuna. Tovariš Kardelj pra-
Mostišče ori Idšoho se širi
AmerišKi mornarišRi strelci pred Seulom - iJtKrca-nje južnih Korejcev pri SamšoKu nasproti Seulu
FRONTA PRI INSONU. (Od nekega posebnega dopisnika AFP). — Ameriški strelci bodo nocoj, pred Seulom. Potem, ko so prekoračili reko Han pri Hengju, so strelci zasedli 4 griče, ki nadzorujejo ravnino in so z uspehom začeli napadati višine okrog Seula. Danes zjutraj so mornariški strelci prekoračili reko Han, medtem ko so težki topovi ameriških in angleških vojnih ladij, zasidranih pred Inžonom, bruhali o-genj na vzhodni breg reke Han, Mornariški strelci so zjutraj zajeli 300 ujetnikov. Zaenkrat ni še točnejših poročil o moči severnokorejskih čet ria področju Inšona in Seula, katere bi lahko prišle Z južnovzhodne fronte na Koreji.
Ob štirih popoldne so bili strelci samo še 5 km od Seula. Med tem časom je drugi polk strelcev naskočil griče pred Jongdungpojem, ki je praktično predmestje Seula, toda na zahodnem bregu reke Hana. Strelci so sicer osvojili griče, vendar pa dvomijo, da jim je uspelo zasesti Jongdu-ngpo. Na južnem odseku so čete začele
čistiti zemljišče, da bi se tam utrdfte in zasedle cesto, ki pelje iz Seula v Suvon. Te čete so zdaj blizu te prometne žile. Na letališču Kiinpo, pa ameriška letala pristajajo vsake 4 minute in dovažajo vojne potrebščine. Prav tako prihajajo ojačenja in vojne potrebščine v luko Inšon, kjer izkrcujejo dnevno štiri tisoč ton materiala.
JUŽNA FRONTA. (((United Press«). — Oddelki druge ameriške divizije, ki so vzpostavili že dve mostišči na’zahodnem bregu reke Naktong, so prodrli še naprej na vzhodnem bregu reke pred Kiongsanjem. Praktično niso naleteli na noben od. por in častniki glavnega štaba, ki so sicer previdni, pravijo, d;a se je morda na tem področju zrušila sovražna obramba, 25. ameriška divizija pa je napredovala za 8 km proti severu na zahodnem bregu Naktonga ter dosegla planoto, ki leži nekaj več kot tri km sevemo-za-hodno od Vaegvana. Mesto samo je napol razrušeno in gori. 6. južnokorejska divizija pa je med napredovanjem prišla v
S i raZ80Varjal
3 rnirT- T PQC^ajnika na jo nroH *vu Domine-
Ste1 o !faednlku vlade V-	zadnnh razvojih
!5V2°aneBa2a<in1iih MMK.
NV zVe^položaja, pred-
Ne
s poročili, ki so w rorka. Zve Jer
NL?asper; iUrKa' ZveIer
ISCS* ,irSp«Kl tajnika MVvs nke itaUjan-
fe<ePrf°učii^te.s katr
s«6, nntVPraianie med-
2?anaPJe politike-
P2Ubk5'J?
da
Gasp
se strinja
erija. Sodi-
V>CPa^at^JvP^aI
u. /a nntasriii«
h^Idg^elbo 3 Za notranje
kV im Pojasnila glede ut	izvesti
utrditve notranje
za notranje
!! Pa le poročal o CT fcSe^,dministrski
«	SoT	, strski seji
" $iq<,inistri c-86 Je seje ude-
in	1	Paociar.
Ar,*1	m—
agogna. Ta
Dve značilnosti italijanske ekonomike
V italijanski ekonomiki sta značilna dva pojava: na eni strani se zapirajo nerentabilna Industrijska podjetja, ki so nastala kot rezultat nekdanje avtarkične politike fašističnega režima in ki so se ves čas svojega obstoja in obrata vzdrževala na škodo ljudskih množic z velikimi javnimi krediti in subvencijami Iz državnega proračuna; na drugi strani vse večje število podjetij prehaja s pomočjo uvoza kapitala v vse večjo odvisnost od velikih a-rr.eriških monopolov. Zapiranje podjetij še bolj pospešuje proces prodiranja tujega kapftala, ki si prilašča samo ona podjetja in one panoge, ki predstavljajo zanj poseben Interes, po-
vezan z interesom zunanje po* litike ZDA. Taka deflacijska politika italijaske vlade z ene strani olajšuje in pospešuje prodiranje tujega kapitala, a z druge strani zaostruje protislovja svoje ekonomike v prvi vrsti problem brezposelnosti.
Brezposelnost v Italiji predstavlja trajni pojav. Ta zajema nad 2 milijona popolnoma brezposelnih ali 10-12 odst. zaposlenega prebivalstva. K temu je treba dodati tudi 2 milijona agrarnega proletariata, ki zaradi tega, ker nima zemlje, dela letno 100—150 dni, t. J.’ kateri je skoraj 3/5—3/4 takore-koč brezposeln. Tako velika brezposelnost skupno z nizkimi dninami ima za posledico
zelo nizko potrošno zmoglji-. vost, t. j. nerazvito notranje tržišče. Pri vsem tem ne predstavljajo glavne davčne obremenitve neposredni davki (ki so v Italiji neobičajno majhni), pač pa posredni davki, t. j. oni, ki obremenjujejo najširše ljudske množice.
Taka davčna politika italijanske vlade, ki je težila za' pridobivanjem sredstev za finansiranje izrednih investicij za ublažitev brezposelnosti, je še bolj zmanjševala potrošno zmogljivost ljudskih množic, ker je prizadejala one, katerim je hotela pomagati z investicijami. To je bil primer, ko so bile povečane cene večine monopol-skih artiklov, (tobak, vžigalice
itd.), ko so se zvišali davki na promet na celo vrsto potrošnih dobrin (sladkor itd.), dočim se je znižanje davkov.na tovarniške proizvode nanašalo prveri, stveno na one proizvode, ki jih rabijo bogatejši mestni sloji (bencin, olja, alkohol, pivo itd.). To je dovedlo do nadaljnjega dviga cen na drobno, do nadaljnjega znižan ja. realne mezde in padanja življejskega standarda.
Vprašanje trajne brezposelnosti ostaja nerešeno in brez nobene perspektive, da bi moglo biti v takih pogojih sploh rešeno. Agrarna reforma in brezposelnost predstavljata danes dva osrednja problema italijanske ekonomike, katerih rešitev predpostavlja take ukrepe, ki
bi privedli do okrepitve potroš-ne zmogljivosti širokih ljudskih množic, do razširitve notranjega tržišča. Toda kako je to tržišče ozko, kako nizka je potroš-na zmogljivost, se vidi najbo* lje po tem;, da je nacionalni dohodek po odbitku davkov znašal povprečno na osebo leta 1948 okoli 110.000 lir, kar po-ifeni niti celih 10.000 lir mesečno. Ce ta dohodek preračunamo na podlagi indeksa cen na drobno v maju tega leta, ko so bile 56.88 krat višje odi cen v letu 1938, izhaja, da znaša sedanji dohodek mesečno manj od 170 lir. To poleg ostalih razlogov pojasnjuje hkrati tudi veliki interes inozemskega kapitala za italijanska podjetja.
bližino Ujhonga. Na področju Vaegvana so čete 24. divizije zabile Min med obrambne črte severnih, skozi katere bodo verjetno vdrle oklopne edinice, ki bodo skušale napredovati proti Seulu.
Predstavnik ameriške vojske v Washingtonu je danes Izjavil, da so se juižnoteorajsiki mornariški strelci izkrcali pri Sam-šoku na vzhodni obaij Korejskega polotoka, prav nasproti Seulu. Predstavnik vojske je izjavi) novinarjem, da so se te čete izkrcale že pred nekaj dnevi. Samšok leži 168 km od Pohanga. Znano je, da je prejšnji petek Samšok bombardiria oklopnica «Missouri», ki je pomagala ameriškim strelcem pri prekoračenju reke Han.
Poveljstvo 10. ameriškega armadnega zbora j« obvestilo generala Mac Arthurja, da hiti Severnokorejcem na pomoč kolona 2Qo prevoznih sredstev, med temi 40 tankov. Kolona Prihaja Iz južne Mandžurije. Računajo, da s kolono prihaja na pomoč Seulu 0000 mož.
V Piongiamgu je GLAVNI STAB SEVERNE VOJSKE izdaj jutranje poročilo, ki pravi, da se na vseh frontah vršijo ogorčene borbe. Enote severnokorejske vojske, ki so osvobodile otoke Vando (Kan). IGmš: jedo in druge kraje ob južni obali, so 15. septembra zasedle otoke Kogiindo (Kiokin) in So-nakto ob juind obali province Sola. O bojih na področju Inšona pa pravi poročilo, da je severnokorejska vojska zapletena v hude bojie s sovražnikom, ki skuša zasesti Seul in prekoračiti reko Hangon (Kanko).
Večerno poročilo severnih pa spet govori o bojih. Dalje trdi. da severne čete še naprej držijo postojanke na področjih pr; Taeguju in Masami. Sovražnikovi napadi s pomočjo letalstva in tankov so bili odbiti. Na vseh drugih področjih fronte pa severnokorejska vojska uspešno odbija sovražnikove protinapade. 20. septembra je ameriško letalstvo bombardiralo Piong-jang ter uničilo hiše, bolnišnice in šole ter povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.
vi v svoji izjavi dovolj jamo:
«Ves njihov sedanji hrup o njihovi zvestobi miru in o napadalnosti drugih na bo mogel prikriti njihovega deleža odgovornosti za vojno na Koreji in za ogrožanje miru na svetu v splošnem». Na drugi strani pa, da bi ta informbirojevska metoda bila še bolj jasna, si oglej, mo še en del izjave tov. Kar-delja: «Toda osvobodilne nade ljudskih množic so tudi tukaj, tako kakor v številnih drugih delih sveta zlorabili za cilje tuje hegemonistične politike, ki se skriva za zlaganimi bajkami o pomoči korejskemu narodu v borbi za njegovo neodvisnost. Prav zaradi tega ne vodi oborožena akcija severnokorejske vlade k resnični osvoboditvi korejskega naroda, čeprav ia izpostavljen strahovitemu trpljenju, njegova država pa vojnemu pustošenju«. Torej za kaj gre? Gre za dosledno načelno stališče do vojne na Koreji, v kateri je izrabila Sovjetska zveza osvobodilne težnje korejskega ljudstva za svoje hegemonistične namene.
Na drugi strani Pa tovariš Kardelj navaja ob tej priliki tudi primer Jugoslavije, ki v še jasnejši luči kaže na delu sovražno in hegemonistično politiko Sovjetske zveze, njena napadalnost proti neodvisnosti jugoslovanskih narodov itd. — Prav tako je iz trte zvita vest, da Jugoslavija ne more biti solidarna s korejskim narodom. Prav nasprotno. Jugoslovansko ljudstvo je bilo in bo vedno solidarno z osvobodilnimi težnjami korejskega naroda. Ni pa in ne bo nikoli solidarno z zlorabo teh osvobodilnih teženj. V. tem smislu pa je dal svojo izjavo tudi tov. Kardelj.
Po tem izvlečku sledi še kopica narekovajev, ki naj bi bili — vsaj tako se da zaključiti iz vsebine pod narekovaji — izraz jugoslovanskega mišljenja in izjav. Med temi narekovaji beremo: «še Jugoslavija mora opreti na ZahčB, na ZDA», ki so danes tinapredna sila«, itd. Torej vse skupaj samo po običajnem informbirojevškem receptu slabo sestavljena laž namenjena varanju ljudstva.
Skozi sito in rešeto
Žalosten primer propada bivšega voditelja italijanskega partizanskega gibanja
Kam privede kominformov-ska zaslepljenost svojo žrtev, nam krasno kaže primer Luigi-ja Longa, člana politbiroja KP Italije in znanega voditelja med odporniškim gibanjem v Severni Italiji. To, kar je bilo prej v njem nekako potlačeno in zadrževano, se je po in-formbirojevskih napadih na Jugoslavijo sprostilo in prišlo na dan kot navaden, odvraten italijanski nacionalizem, ki se vedno bolj kaže kot pravi šovinizem.
V tem šovinizmu hoče Longo dohiteti in prehiteti italijansko reakcijo. Potem ko napiše: ttVe-mo, da je danes neko italijansko mesto, ki je zasedeno po tujih četah. To je Trst...« in potem, ko našteva, kaj vse ie SZ storila, da bi se uveljavila mirovna pogodba, pravi: «To je še najmanjše zlo ki si ga je v današnjem položaju mogoče želeti za ohranitev italijanstva Trsta«. (Odkar je «La voce li-bera« umrla, bi se mogoče beseda italianita di Trieste, še precej bolj redko slišala, če ne bi bilo «komunističnega» glasila «Unttd»).
Malo naprej pa zapade Longo v tako podlost, da lahko na
piše besede, katerih se pač more veseliti glavni urednik eUni-
tirali čast naše vojske» in sploh so bili po mnenju Longa samo bataljoni «M» tisti, ki so po-. vzročali grozodejstva po Jugoslaviji. Vendar bi gospod Longo lahko vedel, da so dejstva le drugačna. Kar se Jugoslavije tiče, gre 99 odstotkov primerov pobijanja in požiganja hiš na račun redne vojske. Ce je to nacionalistu Longu prav ali ne, ni važno, kajti dejstva se s tem ne morejo spremeniti.
Delovnim množicam bo borba lažja ob misli na nove .,miss„
Kampanja kominformovske-ga «demokratičnega» tiska uporablja zares	«demokratične»
prijeme: veselice, ples, popivanje in pa — najbolj posrečen prijem za «demokratični» ženski spol: volitve novih miss. V; starih časih so dejali da so vsako vojno zakrivile ženske in jabolko Nesloge Z napisom eNajlepši«. ki ga, Je Pariš določil Afroditi, je bilo izvor mnogega gorja ljudstev.... Toda danes ni takih nevarnosti. Kaj zato, če bi si skočili v lase «Miss Pattuglia« in «Miss Vie Nuoves druge kominformervske
ta«, bivši fašistični vieefed rale Lajoto in mogoče tudi Togliatti Longo namreč pravi: «Gr ž-nja visi danes ne le uad itali-janstvpm Trsta, temveč tudi vsega njegovega ozemlja. Ta nevarnost pa ne prihaja od So vjetske zveze, temveč od Jugoslavije, ki je Benjamin Ameri-kancev, dragi prijatelji naših vladalcev«. — Najbrž je že Mussolini napadel Jugoslavijo, ker je Predstavljala nevarnost za Italijo. D.anes pobira Mussolinijevo argumentacijo Longo. In vendar bodo tržaški Jcomin. formovski peresarji naše trditve zavijali in seveda ne bodo pnznali, kdo je, ki hujska na vojno. Toda ni važno, ali oni to priznajo ali ne, ker mi njihovega priznanja ne. potrebujemo. Kdor namreč napiJe. da grozi Italiji nevarnost od Jugoslavije, ta je vojni hujskač, Pa naj se piš? Longo ali pa tudi bolj preprosto samo Bidovec
Po takih člankih nam morajo postati jasne tudi stvari, ki so se nam zdele včasih nek oliko čudne Prav Longo je namreč v svoji knjigi vUn popolo alla macehia» naPisal, da so bili na ozemljih, ki jih je okupirala Italija, skoraj sami bataljoni «M». Ti «so kompromi-
miss. Iz tega bi ne bilo nič, kajti poleg kampanje za «denw> kratični« tisk imajo kominfor-movci že tudi krepko razvito in delujočo «mirovno» kampanjo. Vojna nevarnost je torej izključena.
Omenili smo poleg «Miss Pattuglia«, o kateri smo napisali nekaj besed že pred tednom, tudi »Miss Vie Nuove«. Da. tako miss so izvolili predvčerajšnjim na veselici edemokratične-nega« tiska pni Sv. Alojziju. O tem namreč piše včerajšnja nUnita», ki nam ki tudi imena priznanih misselogov, ki so sestavljali žirijo. Nadalje poroča «Unita». da se nova miss imenuje Edda Sbroiavacca, da ima IS let. da ji izmed športov ugaja košarka, izmed vic so v tango ter sentimentalni filmi. Da pa bi bilo kje kakih nepotrebnih u-pov, je že eUnita« tudi napisala, da je miss Sbroiavacca že tudi zaročena.
Kot propagandni prijem 'za edemokratičnl« tisk take volitve in tako poročanje v ((organu KPI« ni slaba stvar. Togliattiju, Longu, Lajolu in seveda Vidaliju, pa tudi Bidovcu, kajpak, je treba res čestitati. Oni so namreč res odkrili povsem nov način mobilizacije ljudskih množic za vse hude boje, ki še čakajo delovno ljudstvo bodisi v Italiji qli pg tudi v Trstu. Koliko lažji bo bo) italijanskih in pa tržaških, delavcev, ko bodo pomislili na «Miss U.nita«, «Miss Vie Nuove» alj na «Miss Pattuglia«...
s 2 a
Im « mmJ
Absolventi slovenskih šol Vpisovanje imajo večjo prednosti'sJonul!eBsMiuš,,t
Ta obstaja v široki in temeljiti izobrazbi, ki jim jo nudi slovenska šola - S tako solidno izobrazbo jim je bodočnost zagotovljena!
Najvažnejši in «najtrdnejši» argument, s katerim lovijo slovenske otroke za italijansko šolo, je stavek, ki ga širijo v najrazličnejših variacijah med slovenskimi starši, ki Pa v bistvu hoče dokazati, da otroci, ki bodo dovršili slovenske šole, ne bodo dobili zaposlitve in zaslužka. Mislimo da je prav, da se malo pogovorimo o tem «argumentu», ki ni niti trden, niti ni argument. To more biti argument le za lahkoverne in površne ljudi, ki ne vidijo čez sosedov plot. Res je, da marsikateri mladinec in mladinka, ki je dovršila svoje šolanje v slovenskih šolah, nima zaposlitve. Toda ne zato, ker bi bila dovršila slovensko šolo. Ce bi bilo tako, potem bi bilo zares malo mladincev, brezposelnih. Pa ozrimo se malo okoli sebe, poglejmo pri sosedih in znan cih in naleteli bomo na v.sak korak na brezposelno mladino, TUDI TAKO, KI JE DOVRŠILA ITALIJANSKE SOLE. Ce tržaška mladina nima zaposlitve, je KRIVA HUDA GOSPODARSKA KRIZA, V KATERI JE NASE MESTO, :.e pa to, da je kdo od teh brezposelnih obiskov.al slovenske šole. Vsakomur je znano, da je v Trstu blizu 20 jisoč brezposelnih, in vsem je znano, da ti brezposelni v ogromni večini niso obiskovali slovenske šole.
Kako je bilo nekoč
Ali morda drži omenjeni «argument» vsaj za preteklost? Starejši ljudje se bodo sp omilili razmer v času avstro-ogrške vladavine. Tudi tedaj je «Lega nazionale» na vse kriplje hitela raznarodovati Slovence in je hotela ustvari-
'fatkUMaU
Vabimo vse folkloriste,
da se zglasc
danes, četrteh 2fl. l.m. ob 2D na stadionu "PRVI MAJ
zaradi izredno važnih obvestil.
Prosimo, da pridete vsi in točno.
ti nitalianissimh) Trst. Vendar pa bodo mogli potrditi vsi, ki se tistih časop spominjajo, da ni bilo nikogar, k‘ hi zaposlitve ne dobil, zato ker je obiskoval slovensko šolo. Nasprotno prav naši ljudje, ki so obiskovali slovensko šolo, so poleg materinščine obvladali tudi italijanščino in mnogi so zr.ali tudi nemško. Prav to znanje dveh ali celo treh jezikov jih je postavljalo v položaj, da so dobili službo, ki bi je z znanjem enega samega jezika ne mogli dobiti. Kljub šovinizmu, ki ga je že takrat v obilni meri vzgajala «Lega na-zionale», je bil gospodarski Trst, trgovski Trst strpen in je cenil uporabnost in marljivost slovenskega delovnega človeka.
V objemu Italije
Ko je po letu 1918 pripadel Trst Italiji, je ta kmalu pokazala svoj «smisel« za enakopravnost Slovencev. Državni aparat je ostal skoro zaprt slovenskim ljudem, toda to ne glede na vrsto šolanja. Vendar tudi tedaj ni bilo spočetka med Slovenci brezposelnosti, dokler se ni razvila gospodarska kriza, ki ni bila samo posledica Vojne, nego tudi zapostavljanja Trsta, ki je na eni strani zgubil svoje zaledje, na drugi strani pa občutil usestr-ski» objem konkurenčne Genove in Benetk, ki so si zgradile prav na račun Trsta pristanišče Marghera. Nastala gospodarska kriza pa ni tedaj zadela le slovenskih ljudi, nego tudi italijanske delavce, ki so morali prav tako kot slovenski stradati ali oditi s trebuhom za kruhom. Vsak delavec, vsak nameščenec srednjih let se bo spomnil in bo povedal, da je bilo zares tako.
Zakaj je naša mladina brezposelna 'i
Šovinisti, ki so na lovu za slovenskimi otroki, ki naj bi šli v italijansko šolo, trdijo, da je brezposelna, ker je dokončala slovensko šolo. Toda ta «vzrok» je daleč od resnice, ker ni, kot smo ugotovili, brezposelna samo slovenska, temveč tudi italijanska mladina. Poglejte nialo po velikih to-^rnah, v male delavnice, med obrtnike in trgovce in videli boste, da je povsod na splošnomal° vajencev, še manj pa mladih pomočnikov. Saj je «plošno znano, da mnogi obrtniki, ki občutijo krizo, odpuščajo mladeniče, ko dovrše vajeniško dobo, ker bi jih moral i kot Pomočnike bolje pta-čevati. Tedaj «osrečijo« kakega dečka, da ga vzamejo kot
vajenca, ker je cenejši, toda tudi tega čaka enaka usoda: ko se bo izučil, bo zopet na
cesti.
Ob polovici letošnjega leta je bilo uradno naštetih 19.883 brezposelnih. Za Trst je ta številka strahotno visoka in dokazuje, da je Trst kot gospodarski center v krizi. Sicer se vidi tu pa tam neko navidezno blaginjo, v resnici pa je to le varljiva kulisa, za katero se skriva prav žalostna slika našega položaja.
Trst, ki je bil nekoč cvetoča luka, okno v svet za vse svoje zaledje, je danes dejansko zatrto in stisnjeno v ozke meje, ki so jih tako nesmiselno začrtali pri zeleni mizi in jih zaprli prometu. V luki je sicer nekaj prometa, toda tudi ta nima zdravih osnov, ki bi zagotavljale neko trajnost, neko bodočnost. Takoj po vojni je dvigala tonažo prometa Unrra, ki Pa je prenehala. In sedanji tranzitni promet zlasti z Avstrijo, ali ni tudi tale sad nekega začasnega ERP? Kaj pa bo jutri, kaj b*»ob letu?
In industrijski Trst? Zapiranje tovarn (OMSA) in manjših obratov, kriza malih ladjedelnic, odpuščanje delavcev sp malo tolažilni znaki in kažejo, da je Trst gospodarsko bolan, in tudi injekcije ERP. ne morejo ozdraviti tega'bolnika, čeprav so te injekcije zelo, zelo drage.
Ko zapirajo tovarne in odpuščajo delavce, tedaj ne vprašajo nikogar, ali je obiskoval slovensko ali italijansko šolo. Slovenski kot italijanski delavci so enako prizadeti: OBOJI SO POTISNJENI V. BREZPOSELNOST IN POMANJKANJE ZARADI krize, ki je NASTALA IZ NENARAVNEGA POLOŽAJA TRSTA. Kriza, gospodarska kriza, je torej vzrok, da so tudi mladi absolventi slovenskih šol brez posla in le z absolutno nevednostjo obremenjen človek more biti speljan v bedasto prepričanje, da je nekdo brezposeln, ker je obiskoval slovensko šolo.
Pogled v bodočnost
Kaj pa nam prinaša jutrišnji dan? Dve sta možnosti: ali da najde Trst zopet svoje pravo mesto in tedaj bo dela in jela za vse v Trstu, ali Pa bo Trst nadalje hiral in propadal.
Ustavimo se ob prvi možnosti. Ta se more uresničiti le tedaj, če dobi Trst svojo funkcijo izhodišča na morje za vse svoje zaledje. O tej edini možnosti je govoril ob otvoritvi letošnjega velesejma tudi general Airey. Brez dragih injekciji UNRRE in ERP se more razviti resnično normalna, zdrava trgovinska izmenjava preko Trsta. Tedaj bodo celo iskali ljudi z znanjem več jezikov, in ker je Slovenija in Jugoslavija neposredno zaledje Trsta, je povsem naravno, da bo posebno cenjeno znanje slovenščine. Neizpremenljiva zemljepisna lega Trsta je tako močno dejstvo, da bo slovenščina ostala neizogibna vse ča-e kljub obupnim poizkusom fašizma, da jo iz mesta izrine.
V umirajočem Trstu jo utegnejo prisiliti, da se umakne v atišje; v cvetočem, razvijajočem se Trstu pa bo slovenščina obstajala kljub žolčnim šovinistom na cesti in v trgovini, povsod, kjer bo Trst dihal
s svojimi naravnimi pljuči, s svojim zaledjem.
Laž je njihovo orožje
Iz gornjih vrstic, ki jim bo priznal veljavo vsak resničen Tržačan, ki dobro pozna svoje mesto, njegovo preteklost in sedanjost, je razvidno, da šovinisti operirajo z lažjo, ko strašijo starše, da njihovi otroci nimajo s slovensko šolo bodočnosti. Resnica je prav nasprotna in to resnico morajo naši starši zabrusiti v. obraz vsakemu trgovcu z dušami, s to resnico moramo seznaniti tudi one starše, ki v svoji nevednosti nasedajo medenim besedam legističnih agitatorjev.
v Trstu
Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu se je pričelo in bo trajalo do sobote 30. septembra. Vpisovanje je dnevno od 9. do 12. ure za vse razrede.
Otroci, ki se vpišejo v I. razred, morajo prinesti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in potrdilo, da imajo zdrave oči.
Obe potrdili dobite na zdravstvenem uradu (UHicio Igiene), Ul. Cavana 18, I. nadstropje.
Vpisovanje bo:
a) za šolo pri Sv. Jakobu v Ul. dene scuole Nuove štev. 12-1.;
b) za šolo v Ul. C. Donadonl na šoli v Ul. Donadoni;
c) za šolo v Ul, sv, Frančiška na novi šoli v Ul. sv. Frančiška, štev. 42, in ne na prejšnji šoli v Ul. sv. Frančiška štev. 25.
VČERAJŠNJA PRIREDITEV Nfi STADIONU
KRASEN KONCERTNI VEČER
solistov, Komornega zbora in ortasfra
KOLEDAR
Qhdaii^če - 'fcim-lflaclio*
Četrtek 21. septembra
Matevž, Blagoslav
Sonce vzide ob 5.50 z^onTeA 18.06. Dolžina dneva 12.10. vzide-' ob 16.00, zatone ~ob 2*-Wi Jutri petek 22. septembra Mavric, Celimlr
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
Tm. (llada tfimčic
Zopet smo morali bridko občutiti, da nimamo dvorane za večje prireditve, med katere spada gotovo tudi včerajšnji koncert
Obiskovalci naših koncertnih prireditev sq doživeli včeraj v dvorani na stadionu «Prvi maj« neikaj povsem novega. In gotovo je ‘bila že ta novost, sama dovolj privlačna, da ie privabila mnogo več občinstva, kot ga zmore ne ravno velika dvorana. Prvič smo namreč imeli včeraj priložnost slišati na naši prireditvi orkester v večji zasedbi. Orkester je igral sam ali Pa je spremljal soliste in enkrat zbor. Strokovno oceno igranja bomo prepustili našemu glasbenemu kritiku, vendar pa moramo že takoj danes poudariti, da jle vse občinstvo
VOLITVE TOVARNIŠKEGA ODBORA V LADJEDELNICI SV. MARKA
Industrijski dejavni se ne strinjalo
z nedemokratičnim i/oiii/nim postopkom ki so jim ga t/silili ES in Delai/ska zbornica
Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev je spričo volitev tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv, Marka razširil okrožnico, iz katere se da raz-videti, kam vodi politika snub. ljenja med trenutnimi sindikalisti jn delodajalci. Od zgoraj imenovana volivna komisija bo
Pet let
PO „S. Škamperle"
Prosvetno društvo Slavko Škamperle bo v nedeljo dne 24. t. m. proslavilo na stadionu «Prvi maju peto obletnico svojega obstoja z naslednjim sporedom:
1. Nastop društvenega pevskega zbora v narodnih nošah..
2. Razvitje zastave ter pozdravni nagovori društvenih delegacij.
3. Pevski nastopi zborov «1. Cankarja« ter »Zvona«.
4. Izvajanje narodnih plesov svetoivanske lolklorne skupine.
5. Izvajanje svetoivanskih pionirjev
Po izvedbi kulturnega programa bo prosta zabava. Igra godba na pihala Prosvetnega društva iz Plavij. Bife je dobro založen. Vabimo vsa prosvetna društva, da se proslave udeležijo.
izid volitev kajpada uredila na način, ki bo najbolj ustrezal gospodarjem, izigravajoč pri tem 0snovne delavske pravice da si sami in iz svoje srede iz birajo komisijske predstavnike Enotnim sindikatom je seveda mnogo na tem, da postavijo delavstvo pred izvršeno dej. stvo, potem ko so spoznali, da se Po tovarnah iz dneva v dan veča število onih, ki spregledujejo, kako Delavska zbornica in Enotni sindikati sporazumno z delodajalci vodijo delavski razred v položaj popolne podrejenosti, Na podlagi takšne sindikalne politike, ki dejansko preprečuje delavcem že danes,
Prvi obisk mednarodnega velesejma v £ AGRE BI V
ki ga organizira
PBIHOnSKI DHEVHIK
DLAHLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TNŽAiKO OZENLJE
BO V SOBOTO 23. t. m.
ODHOD iz TRSTA v soboto 23. t. m. ob 7 zjutraj, povratek v ponedeljek 25. t. m. opoldne. — Prijave za DRUGI IZLET od 7. do 9. oktobra sprejemajo krajevni odbori OF in potov aln i urad
A D RIA - E X PRESS
Ul. F. Severo 5 b. tel. 29-243
da bi svobodno izrazili svoje mišljenje celo pri volitvah tovarniških odborov, jih pehajo v razmere, uveljavljene po tržaških tovarnah pod fašizmom.
Škodljive nakane sedanjih sindikalistov pa lahko prepreči enoten nastop delavcev, ki imajo poln0 pravico zahtevati, da se volitve zaenkrat odložijo in izvedejo brez vsakršnega pritiska.
Okrožnica Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev pravi:
V četrtek 21. t- m. bodo Enotni sindikati in Delavska zbornica organizirali volitve v tovarniški odbor. Namen pobudnikov teh volitev je, da bi z njimi legalizirali dejansko stanje v ladjedelnici Sv. Marka.
Kakšno je to stanje?. Predvsem je diskriminacijska in sektaška politika, ki so jo uvedli voditelji Enotnih sindikatov na sindikalnem področju, povzročila popolno pasivizacijo delavcev. Ta pasivizacija je dala delodajalcem razlog, da so uresničili vse one zatiralske mere, ki se jih delodajalci poslužujejo v vseh časih, ko delavski voditelji razorožijo delavce.
Glede postopka te volitve nikakor ne predstavljajo volje delavcev. Volivna komisija in vss ostalo niso plod dela in neposredne udeležbe delavcev, temveč je bilo vse to skovano v Ulicj Montfort in Duca d’Aosta.
S kakšno pravico so parite-tično volivno komisijo imenovali od zgoraj? Prav gotovo ne na osnovi sporazuma za tovarniške odbore z dne 11. avgusta 1948. To sporazum namreč do-
loča, da se volivna komisija sestavi iz delavcev in nameščencev podjetja. Jasno je, da si moramo to določbo demokratično razlagati tako, da se ti delavci in nameščenci izvolijo na svoboden način.
Vsi delavci ladjedelnice Sv. Marka so se nedvomno prepričali, da ni bilo v ladjedelnici nobenih volitev te vrste. Zato ne bodo imele bodoče volitve nobenega stvarnega učinka za obnovo konstruktivne sindikalne dejavnosti. Zakaj ravnajo Enotni sindikati in Delavska zbornica V tem smislu? Ker se naravno in dejansko zavedajo, da je v ladjedelnici znatno šte vilo delavcev, ki se ne strinjajo z njihovo politično - sindikalno linijo. Zato se bojijo, ker vedo, da bi z resničnim demokratičnim postopkom za izvedb bo volitev delavci izrazili svoje resnične ideje, ki nikakor ne bi bile ideje sedanjega vodstva Enotnih sindikatov.
Spričo vsega tega Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev poudarja nedoslednost, ki jo predstavljajo za delavce te volitve in jih poziva, naj ne postanejo sokrivci politike Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, politike kompromisa z delodajalci. Hkrati jih poziva, naj se borijo, da se volitve odložijo, tako da se bodo lahko vršile v resnično demokratičnem ozračjih ter naj zahtevajo, da se volivna komisija izvoli na osnovi demokratičnih načel, to je, da vsi delavci brez razlike lahko predložijo listo tovarišev, ki uživajo njihovo popolno zaupanje. Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev
Trst, 20. septembra 1950.
Za 250.000 lir dragocenosti
ukradli v Miljah
Na policijsko postajo v Mi- I zadevo so zapleteni tudi Trža ljah je včeraj ob 12 prišla 24- ča-ni; Umberto Barbolini iz Ul.
letna Marija Porto iz Milj, Ul. Primarjo 3, in službujočemu osebju prijavila vlom, ki so ga v njeni odsotnosti izvršili neznani vlomilci. Slednji so s ponarejenimi ključi prišli v njeno stanovanje ter nato iz skrinje V spalnici pobasalt v svoje malhe za okoli 250.000 lir raznih dragocenosti. Odnesli so 4 ure, 1 zlato verižico z obeskom, 1 zlato zapestnico, 1 biserno ovratnico, 1 zlat prstan z briljantom, 3 zlate zaponske, 1 par zlatih uhanov, 3 pare rokavic, 1 srebrno škatlo in radijski aparat znamke «Motoro-la». Kot kaže so bili na «delu» pravi strokovnjaki, saj niso pustil; za seboj niti najmanjše sledi.
Kradel je po Italiji prodajal pa v Trstu
Dne 7. julija letos so italijanski karabinjerji v Viareggiu aretirali nekega sumljivega moškega, pri katerem so pri preiskavi našli dve osebni izkaznici, eno na ime Nikolaja Cervaja iz Viareggia, drugo pa na ime Levdana Poltronierija iz Ferrare. Ob aretaciji je trdil, da je iz političnih razlogov pobegnil iz Jugoslavije, da pa bi bil bolj varen, si j? omislil dve osebni izkaznici. Vse te izjave pa so bile zaman, kajti možje postave mu niso šli na limanice, temveč ga odpeljali s seboj na karabinjersko postajo, kjer so ugotovili, da je star znanec policije in sodišča Lev-dan Poltronieri, za katerim so policije več italijanskih mest izdale tiralice. Poltronieri je specializiran v kraji motorjev, ki jih je izmikal, po Italiji, prodajal pa nato V Trstu. V to
Soncini 109 zaradi prikrivanja ukradenega blaga Pietro Fosa-no iz Ul. Settefontane 31, O-svaldo Orlišček iz Ul. dell'Uni-versita, Marcel Ciuffarin iz Ul. Belpoggio 5 ter Anton Carpani iz Ul. Gambini 25 pa zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga.
Krošnjarja so okradli
V skladišču v Ul. del Bosco 8 je imel shranjeno svojo robo 45-letni krošnjar Ivan Marušič iz Crispijeve ul. 72. Ko pa je včeraj zjutraj prišel po svojo robo, je z razočaranjem opazil, da je menjala lastnika. Takoj je stekel na policijsko postajo v Ul. Caprin, kjer je prijavil tatvino, člani civilne policije pa so uvedli preiskavo. Okra-denec je utrpel okoli 50.000 lir škode, ki ni krita z zavarovalnino.
V Imaju se ie piesu
sprejelo nastop orkestra s tako navdušenostjo, da je s tem odločno povedalo, da si želi njegovega nadaljnjega obstoja in nadaljnjih nastopov. Občinstvo je nadalje prav posebno toplo pozdravilo zadnjo točko, «Bi-lečaniko« s spremljavo orkestra. Tov. Ubald Vrabec je žel že mnogo priznanja za svojo koncertno priredbo «Bilečan-ke»; včeraj pa smo prvič slišali izvajanje te pesmi z dodano orkestralno spremljavo. Tov. Vrabcu k temu delu lahko samo čestitamo, trdno prepričani, da si bo delo utrlo pot na mnoge koncertne prireditve, kar po vsej pravici zasluži.
Zelo je ugajal tudi Komorni zbor, medtem bo so nekoliko zaostajale solistične točke s spremljavo orkestra, za kar je lahko več vzrokov. Eden od teh Pa bo vsekakor, da je bila spremljava orkestra večkrat premočna; vendar je ta vzrok zgolj zunanji in ne zadeva strokovne plati.
Gotovo je, da bi prireditev zaslužila dostojnejši okvir, kakor ga je imela v majhni, nizki dvorani. Zopet se odpira staro vprašanje dvorane za naše gledališče in za take prireditve, kakršna je bila včerajšnja. Vemo, da nam bodo odgovorili: za glasbo vam pa vendar ni treba posebne dvorane, saj so vsako leto veliki simfonični koncerti v uVerdiju» in muzika govori v vseh jezikih. Res je, da je glasba tako za Slovence kot Za Italijane (da ostanemo zgolj pri Trstu) in res je tudi, da hodimo tudi na koncerte v «Verdi». Toda prav tako je res, da v <(Verdi» nikoli ne bodo prišli vsi tisti ljudje, ki želijo lepe glasbe, a nimajo sredstev za visoke vstopnine, kakor je tudi res, da bomo v «Verdiju» še dolgo zaman čakali take glasbe, o kateri bi vendar lahko rekli: to je naša glasba in tudi te naše glasbe si večkrat želimo.
Ze stokrat ponovljena zahteva: DAJTE NAM DVORANO
v srediscu mesta se bo z
vedno večjo odločnostjo ponavljala, dokler ne bomo imeli tržaški Slovenci za svoje kulturne prireditve zares dostojnih prostorov v mestu samem.
Občni zbor SHPZ
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu javlja vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo IV. redni letni občni zbor <*ne 8. oktobra 1950 ob 9. uri dopoldne na stadionu nPrvi maj«.
Top Rado je pričel aktivno delovati v Osvobodilni fronti že leta 1942. Bilo je to septembra 1943, ob usodnih dnevih kapitulacije italijanskega imperializma. — Naslednje leto so ga nacisti aretirali ob atentatu na železniško postajo pri Sv. Andreju in na tiskarno Piccola. 6. a-prila 1944 so ga nacistične zveri obsodile na smrt, toda justifikacijo so izvršili šele na današnji dan pred 6 leti, to je 21. septembra 1944. Eno leto prej je daroval svoje življenje za svobodo doma njegov brat Vili.
Tov. Uladimtii 'Ualie
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V petek 22. t. m. ob 20. uri
GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM)
z Molierovo komedijo
„TARTUFFB“
Udarniško delo v Dijaškem domu bo v nedeljo 24. I. m
Mestni odbor ZAM organizira v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri udarniško delo v slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Buo-narroti 31. Vabimo, da se ga udeleži vsa mladina. Posebno vabimo brigadirje in tabornike, Mestni odbor ZAM
VPISOVANJE
v slovenski otroški vrtec v Rocolu
Roditeljski svet v Rocolu ob vešča starše, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu do konca meseca septembra, dnevno od 9. do 12. ure.
Istega dne, toda eno leto prej kot tov. Rado Simčič, je v hudi borbi padel pri Štanjelu tov. Vladimir Valič. Rodil se je v. Trstu leta 1915• Ob razburkanih dnevih leta 1943 je tudi on spoznal, kje je njegovo mesto. Priključil se je partizanom. Dodeljen je bil h Kraškemu odredu. Junaško je padel 21. septembra 1943.
Slava njunemu spominu!
IZLETI PDT
V nedeljo 1. oktobra bo izlet V TRNOVSKI GOZD skozi Vipavsko dolino z obiskom preteklo nedeljo otvorjene Iztokove koče pod Golaki. Vpisovanje pri Geču v Rojanu in v uradu ZDIV. (UCEF), Ul. Ma chiavelli 13, II. do 21. t. m.
Člani plačajo 500 lir, nečlani 600, dijaki in nezaposlena mladina 250.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo - Carnlel. Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlasti šterling 8075-8125, papirnati šterling 1580-1620, dolar 665-668, dolar (telegrafski) 674, 100 francoskih frankov 172-176, švicarski frank 153-154, avstrijski šiling 23-23.25.
Slikarska razstava
v galeriji Škorpijon
Galerija Škorpijon, kjer raz. stavlja mladi slikar Klavdij Ur-sič-Cernigoj, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od IS do 20.
Včeraj ob 14 so na I. kirurški oddelek sprejeli 18-letnega Marija Ferruzzija iz Ul. Industria 24, ki se bo moral zaradi široke rane na desnem zapestju zdraviti okoli 10 dni. Ponesrečil se je v enem izmed tramvajskih voz linije št. 10 y višini pokopališča pri Sv. Ani, kjer je iz neznanih vzrokov udaril z roko ob okensko šipo.
Telefonski številki uredništva
931108 in 94-638
Poštni predal 502
Zahvala prosveti delavcev
Ob zaključku svojega potovanja sq prosvetni delavci iz Trsta, ki so bili na poučni ekskurziji po Jugoslaviji, poslali centralni upravi Zveze prosvetnih delavcev zahvalno pisno, ki ga objavljamo v celoti.
Prosvetni delavci iz Trsta, ki smo se udeležili poučne ekskurzije po Jugoslavija izražamo ob zaključku svojega potovanja najiskrenejšo zahvalo centralni upravi Saveza prosvetnih radnika, kakor tudi republiškim odborom Saveza prosvetnih radnika v. Beogradu, Zagrebu, Skopju, Sarajevu in Ljubljani za vso izkazano gostoljubnost in uspešno organizacijo ekskurzije. Ob tej priliki pošiljamo najtoplejše tova-
iške pozdrave vsem prosvetnim delavcem udrmenim v Sa-vezu prosvetnih radnika Jugoslavije.
Z velikim zadoščenjem smo imeli priliko ugotoviti neposredno na mestu ogromen gospodarski in kulturni napredek narodov Jugoslavije. Občudujemo edinstveni polet delovnega ljudstva in njegovo predanost in vztrajnost pri izgradnji svoje socialistične domovine.
Posebno moramo podčrtati vzgledno in dosledno izvajanje enakopravnosti narodov v Jugoslaviji, kakor tudi narodnih manjšin, ki jim ljudska oblast brez razlike daje vso materialno in moralno pomoč za njih neoviran gospodarski in kulturni razvoj.
Enodušno izjavljamo, da bomo kakor doslej tudi naprej vzdrževali in krepiti kulturne vezi z vsemi narodi Jugoslavije — predvsem z matičnim slovenskim narodom. Zavedamo se, da se bomo ie tako mogli uspešno bojevati za kulturno in politično enakopravnost slovenskega ljudstva v Trstu.
Z ogorčenjem obsojamo ko-minformistično kampanjo laži in klevet proti novi Jugoslaviji in smo prepričani o njeni pravilni poti v izgradnji socializma. Prosvetni delavci smatramo borbo proti klevetam za dolžnost in obljubljamo, da bomo ob vsaki priliki širili resnico o Jugoslaviji in utrjevali zaupanje našega delovnega ljudstva vanjo.
Trst, 14. septembra 1950.
Sledijo podpisi
Pogreb lov. Viklorije Rodela
Po dolgi in mučni bolezni je umrla predvčerajšnjim v Trstu tov. Viktorija Rodela iz Dekanov, neumorna aktivistka iz dobe narodno osvobodilne vojne ter nazadnje tajnica ASIZZ.
yalne tovarišice, zgledne aktivistke in skrbne matere, ki je zapustila 2 nebogljena otroka, je bil včeraj popoldne iz glavne bolnišnice ob veliki udeležbi članic ASIZZ iz Trsta, Krsto so na zadnji poti krasili mnogi lepi venci, med temi tudi
Pogreb te nad vse požrtvo- [ venci množičnih organizacij.
Odmevi iz sodnih dvoran
Uničiti je hotel poslopje Urada za delo
Na zatezni klopi zavezniškega sodišča za določevanje narokov je včeraj dopoldne sedel Devio Lucciarini iz Ul. G. Goz-zi 5, katerega je policija aretirala v zgodnjih jutranjih urah na Trgu Dalmacija, kjer je vrgel v okno Urada za delo doma pripravljeno ročno bombo, ki na srečo ni eksplodirala ter razbila samo okensko šipo. Obtoženec je zanimiv tip, verjetno malo omračen na umu, saj je bil pred leti že v norišnici. Prve besede njegovega zagovora so bile, da bi bilo morda bolje molčati, da pa mora kljub temu govoriti. Prostodušno je priznal svoje dejanje, storjeno iz maščevanja do urada, ki je zanj vedno predstavljal krivico. Z lepo tekočo besedo je nato opisal svoje bedno življenje, oporekajoč zdravnikom, da so ga poslali y norišnico, češ da je popolnoma zdrav na umu. Leta 1940 ga je kot vojaka zanesla vojna vihra v Francijo, kjer so ga internirali, ker se ni hotel boriti prot; zaveznikom. Po povratku v Trst so ga, kot smo že zgoraj omenili, vtaknili v norišnico. Od dneva, ko so g'a izpustili, pa do danes, je po njegovem pripovedovanju, vedno in povsod iskal delo, katerega ni zaradi Urada za delo nikdar dobil, če pa ga
je, je bil Urad za delo kriv, da ga je zopet izgubil.
Nekoč ga je neki uradnik, ko je prišel prosit delo, baje z brcami nagnal. Odrekali sq mu družinske doklade, pod/poro za brezposelne itd. Končno se je vsega tega naveličal ter sklenil, da se bo maščeval, kar je včeraj v resnici storil. Pri aretaciji so policisti našli pri njem še en podoben zavoj, katerega je malo prej vrgel v okno poslopja Urada za tlelo. Predsednik sodišča nia-j. Craebb je odločil, da bo o njegovi nadaljnji usodi odločalo redno sodišče.
Policistu se je zlagal
Isto sodišče je nato razpravljalo proti jugoslovanskemu beguncu Franku Maleju, ki je včeraj izrazil, da je brez državljanstva. Frank Malej je star znanec sodišča za določevanje narokov, na katerega zatožni klopi je ie sedel zaradi ilegalnega vstopa V pristaniško cono ali Pa zaradi prepiranja in pretepanja. Zadnjikrat je bil aretiran v ponedeljek 18. t. m. v begunskem taborišču pri Jezuitih, kjer je nekomu članu civilne policije dal napačne osebne podatke. Ker včeraj policijska preiskava še ni bila zaključena, ga je predsednik sodišča poslal za nadaljnjih sedem dni v zapore Koroneja, nakar bo šele odločil, če Ka bo sodil sam ali pa redno sodišče.
(PIO'
STRELSKE VAJE
TRST, 15, septembra m” Na bazoviškem strelišču streljali s karabinkami ^ in 23. septembra dnevno do 18.30 ure.
ROJSTVA. SMRTI IN
Dne 20. septembra v Trstu rodilo 11 so bile 4, umrlo pa Je ^
Poročili so se: uradni! Bussetti in delavka No . rin, težak Bruno Berito ^ dnevničarka LiviaVecch ek hanik Federico Križman**? „. spodbija Marija KočJa« V-radnik Oscar Schuerre u spodinja Marcella nik _Luigi Ravoleri in^ getei
ca Elena Dovesi,
__	   .	.	Ojgl,
Saule in gospodinja , p.
jjjl
Faibbris, mehanik
Orlando
8«!'
zutti in gospodinja Ana zier, kaplar amer. vojsk Tuggle in gospodinja ^ Baris, kaplar atn^h,-.:a P' Ralph Cavedo in uC Iei[tr$( genija Peruzzo, f nofr Franc Grek in uradnica ne Zidarič.	„	M«
Umrli so: 24-letni I® Cragnolini, 48-letni “j*
dero, 51-l.etna Brun#® por Cominotti, 67-letn Hrovatin yd. Besednias-
kuho
Rossetti. 16.30: ((Komac-'1-1 turist«. Gregory P'ecL:muM Excelsior. 15.00:	.
Etonu«, Mickey R°°n ihtre (r Filodrammatico. 15.30: <“ orožjem«, c. Col&cP- veseUa ‘ j Penice. 16.00: «Taverna, jre, Bing Crosby. Fred	'
O	trlji^
Alabarda. 14.30: ((NePf^jiodP1 Armonia. 15.20: «TrelJ‘
A Valli, O. Welles. „vetj3nacr Garibaldi. 15.00: «prep°vc sta«, Dana Andrevvs. , W Ideale. 16.15: «Ambra».
nell in G. Sanders. glE' Impero. 14.45: «BrezuPn Bette Davis.
Italia. 16.00: »Velika 1J Bette Davis. , ,, V Savona. 15.30: ((Srečanje taanu«, Clark Gable-Viale. 15.30: «Tajnica » > lo -Gospodar, ki vse Vittorio Veneto. I®-0 Manhattana«.
=>	1^
Azzurro. 16.00: «Marg'e 1	„
Crain.	«-aKŠP*
Belvedere. 16,30: a*4 ji, ska« R. Russell.	'
Marconi. 16,00: ((Sirot'* ^ M. Denis.	itan P
Massimo. 15.30: «KaP“a" jl(* E. Flynn.	.	\i	5^
Odeon. 16.00: «VolK jMgjM Amedeo Nazzari, a‘ tr“^ 1 Venezia. ((Tragedija krajih«. C. Bennet. j^egjjS Vittoria. 19.30: «Dvog>a' , Jt Ljudski vrt na Pr%nn ((Giocondin smeh*,-,vero. Letni kino v Ul. F' s »Začarana vas«. ,„30: *,,# Letni kino Rojan.	>
in ena noč«, M. M -jj: Hall i Sabu. „,4ia.
Letni kino BrocC^
((Škofova žena« Ld Gary Grant. Gledališče na grad«.
dame Sans Gene*.
,retta
J9.0°'
■ RABlOij
JUG0SL.C0NE - vai„v
(Oddaja na srednJ' ^ 212.4 111 ali i95« r
ČETRTE^ 21. * 6.45->
6.30: Jutranja 8la!!;va sp?iia
ročila v ital. in ptrf.V 7.00: Napoved ^eda:	^0
slov. in objava tranja glasba.
rotila v ital. m	P	j*	•
13,00:	Napoved J%oreih0A
v slov. in objava osKar Samospeve poje < ital: 30 fU 13.45: Našim žen*Sii»; l4,pteT
Pojo ((Fantje na ^4.45: gled tiska v ital.. .*-iska .v slov. ..i.«q1005 ^ti,
iti
;ka .v slov. aktuain^-idC
17.30: Politične akt , or ptt
17.40: Igrajo za“vejšl.t'. l8f„ 18.00:	Arije iz beiod'J®J. 6/1
18.15:	Jesenske	m i9.<^jilii
poročila v hrvaščina.	f
bena medigra. 1i ■ d	r
ital.; 19.30: Napove« rotila v slov.; i9-*.-: ?olZpM željah (ital.); 2°-3 p. v.JV. ški Komorni z.boardijski S<5 Vrabca; 21°°:,RHel I«°rJVi (slov.); 21.15: Iz ,7t>rane vinskeea: 22.00. piesn* ijj 72.15: Lahka Jn Jjia * J, 23.00: Zadnja
13.05:	Zadnja P°Sga 5gj/
23.10:	Objava dne ^,5 rf,
za naslednji čan..	.
lahko noč;
Ana vdova Besj^
,VATlN
je izdihnila včera^V
roj.
dušo po dolg'	,,ti.	(c- v
na s sv. zakram viktor 5 K
Žalujoči otr(Segino. SSIrrftf? ten) s soprogo R^f progom ,Albe ida, brat jajo
vnuki Elda in A%aZnan)	<
ostali sorodniki 110 vest.	noK°KZ	it
Pogreb drage ^ ,53 četrtek 21. J- n?’ boin'5" -0 vaSnice mestne
Trst, 21
septembra
OKTOBRA P>'>Je;‘zl e'
slednje
express na;
ŠhocifansHO
v Vipavo in na
Vpisovanje P
uradih d°
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll, nadst. - Telefon 11-32
Od bregov Soče preko beneških brd, koroških dolin, vse do sinje jadranske obale bodo zamejski Slovenci v Sovodnjah prikazali svojo nenehno kulturno rast
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Vprašanje ureditve goriške bolnice
je še vedno v zraku
Pri zadnji občinski seji v to- , zato upravi bolnišnic zdi naj-
razprava v zvezi s Mkraio“ spomenika na Sabotinu zopet preložena za dva meseca
falično prebivalstvo zableva poravnavo krivice
in izpustitev tovarišev Figla in Vidica
Čez Jeto dni
Dvojna
dva meseca bo prizivna razprava, medtem pa bodo tovariši odsedali zapora, kolikor jim je po odpustu „svetega leta“ še ostalo -mera sodnih oblasti ali koketiranje s fašističnimi zločinci
Našim čitateljem prav goto-
ip n? ®eznan dogodek, ki se eta 1945 pripetil v St. Mav-
sti' v61' VSe sPletkarjenje obla-j.; ...zvezi s «tatvino» volkov, Ssw Bad°Slio postavil vrh ie še maJ Med nažimi ljudmi taciinVf.-n'0 živ sP°min na are-vrši,, 5? iih lansko leto iz-žefnm dkaisnie oblasti nad Joličem	in	Andrejem	Vi-
sta hh katera 50 obdolžili, da Oba t a bronasti spomenik, variša sta bila aretirana
konec Droti :
leta
1949, razprava
tos februa3 ^ ^ * VrŠi’a le'
kazoVa‘“arja' K]jub vsemu dola odre-U’ St"a paž izvrševa'
snrav-1?6 unovine in spomenik » kdo-na Va~no- mesto, da bi
T:a t5eI’ lu je sodišče obsodilo ma od , u ieae‘ Kasneie so ii-
Podlagi
‘ odredbe Komisije za upravo imovine in 13 varno mi »e poškodoval ali celo je sodišče obsodilo eče. Kasneje so ji-let črtali dve na Ow- °dpust°v svetega leta. krivičnf1!3 tovariša sta Proti TarrtT azni vl°žila priziv.
a n hov korak j, kTaio !meljen
je bil popolno-ker nimata s
■ram c. ’	4 ium
Ze, PrvjP°menika nobene
zveže vrš«* prizivni proces se je
vrs.1. Sodrdki
ložiij a’ ”uul'l||tl so Sa Pa pre-
0skrbetMiia„Si Trfjo naiprej
,. ..  ■'
Vala d . no> ki bo dokazo-kov-3 krai’ kjer so bili 1 Postavljeni, izven Itali-
geni t°fej v Jugoslaviji. Po dol-s®°mohSU.So se oblasti zopet aoVn. ln se pred dnevi po-šev. vspomnile zaprtih tovari-endar omenjene
se
niso :
listine
n-aPravili. Ker pa že od bo n začetka kažejo popol-
*°Variša2ame.vanie 23 obsojena jo v m še nadalje vztrajali ,	so	sodne oblasti
lile PMz!yno razpravo odlo-tom j. daljšo dobo
‘n, da	c	,£i
No. t azr-e listine š
lzgovo-še ni-
vsega tega je razvid-
no, da so se sodne oblasti namenile vztrajati pri svoji obsodbi in na en ali drugi način napraviti tako, da bosta tovariša eno leto, ki se jima na osnovi odpustov svetega leta ni črtalo, odsedela v zaporu.
Da je tako ravnanje tukajšnjih sodnih oblasti del pritiska na slovenske demokrate in napredne množice naše pokrajine, tega mislimo ni treba posebej poudariti, saj je iz vsega njihovega ravnanja to bolj kot na dlani. Po drugi strani pa predstavlja vse to ravnanje sodnih oblasti tudi njihovo dvoj no mero. Italijansko sodstvo kot celota se je v zadnjem času pokazalo kot veren zagovornik priznanih fašističnih generalov, pošteni demokrati, ki so s svojim levjim deležem prispevali k uničenju fašističnega zla pa postajajo v zadnjem času tarča njihovega klerofašistič nega strupa.
Po taki poti ne moremo več dalje. Zakaj je bilo ■ v Italiji amnestiranih že toliko političnih kaznjencev, takih ki so s svojim ravnanjem v preteklosti zakrivili hude vojne zločine, za
Pretres vprašanja
tržiške oljarne s prefektom
Goriški prefekt dr. Palamara je sprejel direktorja predilnice iz Krmina g. Prottija, s katerim je razpravljal o nadaljevanju dela v predilnicah na osnovi nove delovne pogodbe.
Dr. Palamara je sprejel tudi delegacijo, predstavništvo delav cev tržiške tovarne olja, s katero se je delj časa razgovar-jal o razmerah, ki vladajo v tovarni.
izvršitev odloka legalnih ustanov, ki jih je v tistem času nadzorovala celo takratna ZVU, pa sodne oblasti ne kažejo nobenega razumevanja, ampak ostajajo še nadalje zakrknjene in nepristopne.
Prizivna razprava, ki je bila odložena za nadaljnjih nekaj mesecev, se ni vršila zaradi tega, ker sodne oblasti niso imele v rokah dokaza, da je kraj od koder je spomenik izginil, že več kot tri leta v Jugoslaviji. Do naslednje razprave so sklenili ta dokument o-skrbeti. Ali je potem potrebno sploh še nadalje razpravljati o tem vprašanju ter sod-nijskemu zboru in bogu čas krasti, ko je že vsakemu človeku znano, da je omenjeni kraj izven naše države ter zaradi tega izven kompetence tukajšnjega sodišča.
Iz vsega sledi namreč dejstvo, da sta tovariša Figi in Vidic že skoraj leto dni v zaporu irj da bosta verjetno eno leto zapora odsedela preden bo prišlo do naslednje prizivne razprave. No, to bi bil tudi konec koncev namen tukajšnjih sodnih oblasti, ker so tudi prav dobro prepričane o tem, kako krivično in podlo je njihovo ravnanje.
Demokratično prebivalstvo se zgraža nad takim početjem ter zahteva, da se takoj poravnajo krivice, ki so bile storjene obe. ma tovarišema. Tistim, ki so jih sodili, ni hudo, saj se sprehajajo pod milim nebom in Uživajo vse dobrote prostosti, toda tisti ki morajo sedeti za debelimi jetniškimi zapori vsega tega ne uživajo, poleg tega pa jih muči še prepričanje, da so bili po krivici obsojeni in zaprti.
*VEZA slovenskih prosvetnih društev
priredi v nedeljo 24. septembra
Ljudski tabor
V SOVODNJAH
<ačetek
‘ ° * n o
Ob
C
15.
uri
° R E D
^ARodm1, BAlET V
Lajajo NOSAH.
Hore. °troci 1Z
pec^0!ycERT. Sodelujejo pevski zbori iz Goriške (Standrež, Podgora, Oslavje, Vrh, ^EHVan n verJan). *z Koroške (Bilčovs) in iz Trsta (Barkovlje in Prosek).
,IS) VISOCI REJ. Izvajajo Korošci iz Brnce.
<STU ip ^ PLES. Izvaja skupina iz Sv. Jurija v Reziji.
El». izvaja folklorna skupina iz Trsta.
Sledi ljudsko rajanje do 24. ure.
fotografska razstava bo prikazovala prosvetno delovanje naših društev in zanimivosti naših vasi.
V$tQp Mod odmori bo igrala godba na pihala iz Barkovelj (30 godcev).
n* koncert, k folklornim plesom, na razstavo in k ljudskemu rajanju samo z značko.
N
»»m,
'»llllllll
Iz sodnijskih dvoran
Furlaniieva zopel pred sodni
Včeraj dopoldne je že sedmič v svojem življenju zasedla zatožno klop goriške sodnije 40-letna Furlani Pierina iz Ul. Bagni 22. Tokrat je morala pred sodnika, ker je letošnjega junija na ulici precej nevljudno ustavila hčerko Viktorije Jarc in ji zagrozila, da bo njeni materi prerezala trebuh. Baje sta bili ženski že več časa sprti, ker je Jarc prj nekem zasliševanju pred sodnimi o-blastmi, ki se je tikalo Furla-nijeve, povedala resnico o nekem dogodku, zaradi katerega je morala Furlanijeva y zapor. Jarc, ki se prav nič ni zanesla, da ne bi Furlanijeva svoje grož-nje uresničila, zlasti še, ker ji je znano, da niso njeni možgani prav v redu, jq dogodek javila orožnikom. Zaradi teh groženj so jo včeraj obsodili na mesec zapora.
Je pljunil orožniku v obraz?
Letošnjega maja je neki orožnik privedel na svoje poveljstvo v Ul. Sauro 27-letnega Gurtnerja Alda in ga pred predstojniki obdolžil, da mu je nekaj trenutkov prej, ko je šel mimo njega v Ul. Randaccio,
brez vsakega razloga pljunil v obraz. Zdi se, da je bil Gurt-ner v družbi drugih mladeničev in da so bili vsi zelo veselo razpoloženi. Fred orožniki je Gurtner zanikal vsako ob-dolžitev in vztrajal na tem, da se je karabinjerju zahotelo senzacij in da ga je zato kar prijel pod pazduho in ga hotel aretirati. Seveda so oblasti njegove izjave imele za lažne in ga zato prijavile sodniji. Včeraj pa ga je sodnik dr. Bal-larin oprostil obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
Drago vino
Vino je žg neštetokrat spravilo y zapor 51-letnega Oktavi-ja Toffula iz Ul. Diaz 5. Na svojem nravstvenem listu je ta mož zabeležen kot potepuh, ki se rad preživlja s trudom drugih, ne skrbi za družino in se pogostoma vdaja slastem pijače. Kadar je pijan se čestokrat tudi nedostojno vede, kakor je to storil tudi slednjič, ko se je na njegovi poti domov pozno ponoči srečal z agenti javne Varnosti. Ti so ga zasačili na korzu Roosevelt kolebajočega, ko je ravno onesnažil vhodna vrata neke hiše. Zaradi tega so ga včeraj obsodili na plačilo 2100 lir globe.
AVTOBUSNI PREVOZI na ljudski tabor v Sovodnje
IZ GORICE: odhod s Travnika ob 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30 in 21.00.
Povratek iz Sovodenj: ob 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.30 in po potrebi do 24.00. IZ BRD: odhod iz Steverjana ob 14.00, Oslavje 14.20, Pev-ma 14.35, Podgora 14.45; prihod v Sovodnje ob 15. S KRASA: odhod iz Jamelj ob 14.00, Doberdoba 14.15, Poljan 14.20, Dola 14.30, prihod v Sovodnje ob 14.45 uri.
Avtobusi za Brda in Kras bodo ponovili vožnjo tolikokrat, kolikor bo potrebno. Povratna vožnja iz Sovodenj proti Steverjanu in Doberdobu bo od 20. ure dalje. Za prevoz pevcev je poskrbljeno posebej.
MnaKAtacnsI*
Včeraj dopoldne sta se kmalu po deseti uri zaletela v Ul. Carduccf dve motorni vozili, in sicer moto Guzzi 500, na katerem sta se vozila dva policaja, ter «vespa». Vozili sta trčili na vogalu, kjer se odcepi Ul. Car-lo Favetti. Nesreče je po pripo. vedovanju ljudi kriv menda avtobus, kateremu sta se vozili skušali ogniti. Na kraj nesreče je takoj prihitelo precej radovednih ljudi, vendar sta se vozača obeh motorjev kmalu
sporazumela i>n zasedla vsak svoje vozilo, ki se jima ni prav r.'ič poškodovalo.
KINO
VERDI, 17: «Zgodilo se je v Brooklynu», F. Sinatra;
VITTORIA, 17:	((Romantičen
pustolovecs, G. Pečk;
CENTRALE, 17:	«Donašalka
kruha«, V Gioi;
MODERNO, 17: »Satanov alibi«, J. Caufield;
EDEN, 17: «Vladar morja«, D. Fairbanks.
rek zvečer so odb-orniki pod predsedstvom župana razpravljali izključno o položaju go-riških bolnišnic s posebnim o-zirom na dva najbolj aktualna problema, od katerih se prvi tiče bolnišnice y Ul. Vittorio Veneto in drugi pa dobave živil mestnim bolnišnicam. Seji je prisostvoval tudi predsednik upravnega sveta vseh bolnic odv. Claricini.
K proučitvi teh problemov so občino privedle številne interpelacije posebno pa nujnost sistemacije nove bolnice y Ul. Vittorio Veneto. Zaradi tega je občina povabila na sejo predstavnika uprave bolnišnice, da bi ji končno pojasnil pqložaj vseh bolnišnic, posebno pa razvoj raznih postopkov, ki so v teku za dokončno ureditev praznega poslopja v Ul. Vittorio Veneto.
Tako je odv. Claricini v tej zvezi podal obširno poročilo in izjavil, da je uprava, kateri sam predseduje, mnenja, da je treba omenjeno poslopje v vseh primerih urediti, ker samo njegova ureditev bo lahko rešila vprašanje goriških bolnišnic in zadovoljila potrebe prebivalstva. To mnenje j® uprava pred časom izrazila tudi ministrski komisiji, ki je zaradi tega že dvakrat obiskala naše mesto zato, da se seznani s tem problemom in predloži najprimernejši predlog. Pri zadnjem obisku te komisije so preračunali, da bi dokončna ureditev te bolnišnice stala okoli 5QQ milijonov lir. Njegova preureditev se
primernejša m najcenejsa rešitev problema, ker bi gradnja novega bolniškega kompleksa stala okrog dve milijardi in dve sto tisoč lir. Zato je ta slednji predlog zelo težko izvedljiv, ker bi bil državni prispevek pri tako ogromnem potrošku le neznaten. Zato se je v zadnjih mesecih bolniška uprava obrnila na «zakcn Tuppini« in že vložila potrebne podatke na ministrstvo, o usodi katerih pa ni do sedaj še nič znano. Svoje poročilo je odv. Claricini zaključil z izjavo, da če ne bo pomagal ta Tuppinijev zakon, bo Gorica težko prišla do nove bolnišnice. Po poročilu se je razvila živahna diskusija, katere so se poleg župana udeležili ysi odborniki in izrazili željo, da b; ta problem rešili na vsak način in v najbližji bodočnosti vsaj ukrenili vse potrebno, da bi to poslopje ne utrpelo nadaljnjih poškodb.
Po tej razpravi je občinska uprava prešla na razgovor z odv. Claricinijem glede dobave mesa in drugih živil mestni bolnici in nekaterih namiga-vanj goriških mesarjev, ki zaradi višjih cen ne sodelujejo pri zalaganju bolnišnic z mesom. Odv. Claricini je jasno povedal, da se je uprava bolnišnic obrnila na mesarje izven mesta iz omenjenega razloga ter da je nasprotna vsakemu bodočemu zakupu v tej zvezi, kakor je bil to predlog občinske uprave, ki je hotela rešiti tudi to vprašanje.
S tem so zaključili sejo, * katero so nadaljevali sinoči.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
rriprfflie na$m zadrozoihav za razstavo
Za letošnjo gospodarsko razstavo je po terenu precejšnje zanimanje, vendar ne tako živo kot bi bilo želeti. O tem stno se prepričali, ko smo v ponedeljek obiskali skoro vse KDZ in kmečke zadruge z odnosnimi ekonomijami. Potrebno je, da povemo kako gre in kako ne gre s pripravami.
Izbrali smo prvo obalne kraje in se ustavili v Kmetnaprozi v Izoli. Tu so sicer nekaj vedeli in prejeli tudi navodila in o-brazce za sestavo seznama raz-stavljaloev in blaga, napravili pa niso še nič. «Blago je, in še dobro za razstavo«, nam je izjavil eden izmed nameščencev.
Prvi vtis v Izoli ni bil najboljši, toda slika se je spremenila, ko smo se zglasili pri referentu ga kmetijstvo pri mestnem LO. Ta ie pokazal seznam treh privatnikov, ki bodo razstavljali grozdje, jabolka, kaki, fižol, papriko, hruške in namizno grozdje. K temu bi pripomnili samo to: y Izoli so privatnik; prehiteli kmetna-prozo. Naj zadnji pohitijo, da zamujeno nadoknadijo, ker je še čas.
V Portorožu smo našli že vse zaprto, čeravno je b,ila ura šele 11 in 20 minut, zato smo cdšli proti Sv. Luciji. Tu imajo že kar dobro pripravljeno in smo bili veseli njihove delavnosti. Štirje privatniki bodo razstavljali grozdje, fižol, jabolka, kaki, paprike, fižol v stročju, hružke in melancane.
V Sečjolah bo razstavljalo kar osem članov KDZ in kmet-, rmproze namizno grozdje, paradižnike, lešnike, kapus, orehe, kaki, hruške in melancane.
Kmečka delovna zadruga na Krogu bo imela na razstavi poleg paprike, paradižnika in melancan tudi ameriške lešnike (pistacci).
Moramo omeniti geslo, ki eo ga člani te delovne skupnosti napisali na zunanjo steno velikega poslopja: «Nočemo več
biti koloni ampak svobodni gospodarji naših žuljev«. Prav h' bilo, če bi pod to geslo razstavljali še kaj bolj značilnega in ne samo nekaj navadnih pridelkov zemlje. Pokazali bi lahko, kako se jim je življenje izboljšalo odkar niso več koloni in kako ga bodo še izboljšali kot — svobodni gospodarji svojih žuljev.
Trije člani kmečke zadruge v Kortah bodo razstavljali grozdje in jabolka. Naše mnenje je, da bi bila udeležba te zadruge lahko večja. Tu so še pripomnili, naj fotografiramo njihov Zadružni dom, ki je že do prvega nadstropja dograjen, česar pa nismo mogli napraviti zaradi mraka. Res, da bi spadalo tudi to na razstavo, saj predstavlja vredno spričevalo njihove zadružne zavesti.
Člani kmečke delovne zadruge y Šmarjah bodo razstavljali belo vino, moškat in malvazijo ter grozdje. Tu smo tudi zvedeli, da se ljudje ra razstavo pripravljajo kot na veliki praznik. Kmetnaproza tu ni še nič pripravila. Obrazec, ki ga je prejela, je bil še prazen.
Kmečka zadruga Puqe-Košta-bona je pripravila za razstavo krmsko peso, pšenico, grozdje, jabolka, hruške in vino. Kmečka delovna zadruga v Pomjanu bo zastopana na razstavi s koruzo in grozdjem.
Členi kmečke delovne zadruge s Vanganelu pripravljajo koruzo, lešnike, grozdje, jabolka, kaki in še drugo. Vse to bo prvovrstno. Tamkajšnja kmetnaproza pa bo razstavljala čebele in med.
Kmečka delovna zadruga v Babičih bo razstavljala grozdje in orehe. Pokazala bo obiskovalcem tudi uspehe prašičereje, ker bo razstavila prvovrstno gnjat in slanino. Prav tako bo KDZ V Marezigah razstavila plemensko svinjo z 12 mladiči.
Člani KDZ Pobegi-Cežarji bedo na razstavi zastopani s cvetačo, glavnatim zeljem, oljkami in vinom vrste beli moškat. m
KDZ v Bertokih bo razstavljala krompir, glavnato zelje, papriko, grozdje, paradižnik in seme graha. Zadrugarji iz Kampel—Salare bodo pokazali koruzo, grah, drobnjak, hruške, mandeljne, grozdje, jabolka in nageljne. Člani KDZ iz Vanganela bodo razstavljali krompir, koruzo, jabolka, grozdje in lešnike.
Kmetnaiproza V Strunjanu bo imela na razstavi hruške, zeleno, paradižnike, grozdje in papriko. Kmetnaproza y Kopru bo razstavljala pridelke 12 Članov: jabolka kaki, vino re-fošk, čebulo, semenski krompir, grozdje, papriko, zeleno in drugo.
Posebnost na razstavi bodo razne okrasne rastline in cvetlice, ki jih bo razstavljalo komunalno podjetje kmetnapro-ze iz Portoroža. Na 23 raznih Vrst cvetlic, kaktej in drugih okrasnih rastlin bp razstavljenih. Isto podjetje bo razstavljalo tudi 28 vrst semen cvetlic, zelenjave in sočivja.
KDZ iz Portoroža bo razstavljala seme espazzete, zgodnjega graha, krompir, čebulo, mandeljne in drugo, 9 privatnikov iz Portoroža bo imelo na razstavi grozdje, breskve, jabolka, hruške, fižol, zeleno, semena vizot, fižola in buč.
Dekančani bodo zastopani na razstavi S jabolkami vrste kaki, solato, papriko, vinom in grozdjem.
Ko smo se že v temi vračali nazaj v Koper, smo »e enkrat pomislili na besede tovariša iz Vanganela: «Sto del naenkrat se ponuja, tako da res ne vemo za katero bi prej prijeli.«
Res je, sto in še več del, ki uspešno gredo naprej. Nekaj od vsega tega bomo videli na letošnji razstavi.
Preteklo nedeljo so bile po nekaterih osnovnih organizacijah ASI2Z zopet volitve. Na splošno je povsodl vladalo veselje in navdušenje za organizacij sfco delo.
Krkavče so to pat pokazale, da so njlihove žene odločno za sodelovanje z ljudsko oblastjo in množičnimi organizacijami. Zbralo se je 93 žen, tako da so bile upravičeno odsotne samo 4. To pomeni, da ie v Krkavčah ni žene, ki bi ne bila' članica ASI2Z ali da bi bila drugačnega mišljenja kakor one ter da so se udeležile volitev lOOodstotno.
Uvodoma je tovarišica iz okraja podala politično poročilo o dogodkih v tujini in doma ter prikazala navzočim potrebo in nujnost čim intenzivnejšega dela žen v ASIZZ. Volitve so potekale zares demokratično in izvoljene tovarišice so vse sprejele določene funkcije. Za predsednico krajevne organizacije je bila izvoljena tov. Justina Jerebica in za tajnico tov. Ivana Deluk. Eoleg ostalih od-
VolitVe V osnoVne organizacije ASIŽZ
Odločno za sodelovanje z ljudsko oblastjo in množičnimi organizacijami
bornic in delegatk za okrajni plenum je bila izvoljena še Nataša Štraus, ki bo stalno pomagala pri notranjem organizacijskem delu domače baze.
Po končanih volitvah je tov. učiteljica na željo zbranih, žena X obliki predavanja razložila probleme šolske vzgoje otrok. Končno naj omenimo še to, da se je zborovanja udeležil tudi predsednik krajevne SIAU in da so žene sprejele naslednji sklep, ki so ga sporočile gilavttejnu odboru ASIŽZ;
«Zene vasi Krkavče, zbrane na množičnem sestanku, na katerem smo izvolile svoj odbor, obljubljamo, da bomo zastavile vse svoje sole in dale vso po-
Koncertni večer
SKUD „Ivan Cankar" iz Ljubljane
Ob velikem številu zbranega občinstva so člani umetni-ške skupine predvajali pester spoi-ed narodnih in umetnih pesmi, opernih arij ter violinskih skladb. Nastopajoči so večinoma mlade moči. Od teh o-betajo nekateri, da bodo postali ob vztrajnem študiju še kaj več.
Za dosežene uspehe se imamo zahvaliti umetniškemu vodstvu tov. Grma, ki je vestno pripravil svoj ansambel. Tov. Grma odlikuje zlasti dobra interpretacija ter diskreten način spremljave, ki je v veliko oporo vsakemu pevcu. Razen omenjenih odlik ne smemo pozabiti nanj kot komponista. Njegove skladbe so čustvene, pristno slovenske, melodiozne,
»OVINSKI ROMAN
,	j
h u3eti t,~-a^ega rokovnja-
48.
s^eta Do°i!ebn° pa tistega hazsrt kakor mu je žn111 2ato de^al> Grogo
Val oir„n k°dU in opre-
p. °koli.
zaspal šele UTE--vec.am Ze ie
__
h« oic'ho'ht zlasti Pa sestri-
sl»«l le, 1»
te h	ko°	Se b0 vrnl1
sLb° razvn, ar Pon°cl ter
£^onieoWjal tukaJsse' dečak,
W*‘ Je ^Ll sklep njegov
Je hotel, sedem-dor:ak. onemu bl 'tl m ^0ŽU? ie kj?til; kau,08? 0 tem’ kaj Je v t lep nJeS°v hi ku gotov ln 1 »e ln udaril bi
ga s kolom po glavi, da bi se oni zvrnil ko snop!
Istega dne, ko je Obloški Tonček ovadil svojega glavarja kolovškemu oskrbni ku, je bil Pa vlek zopet, in sicer proti večeru, na Ko-16vcu.
Srečal je pod gradom ene. ga gozdnih stražnikov, s katerim je bil znan, in se jel razgovarjati z njim.
Pa možu se je nekam mudilo.
«Kam pa tako slliS, Matevž?*'vpraša ga Pavlek.
«Kaj zlomka vem, kaj se godi? Simna grem klicat in potem gremo z vojaki nekoga lovit. Nocoj je prišel iz Kamnika ukaz!*
To je Pa vleka silno zanimalo.
«Veš kaj, Matevž, jaz bi šel tudi z vami!*
Oni se mu posmehne.
«Pojdi, pojdi, griža ti piškava, kam boš neki hodil! In kaj nam pomagaš? Pa meni je vseeno, če greš; onega korporala vprašaj, ta ima zapovedovati, saj je Kranjec, ne Francoz!
Rekoč, čuvaj odide-
Pavlek je premišljeval, ali bi vprašal onega francoskega vojaka ali ne Naposled stopi pogumno proti gradu, kjer je v vežnih vratih slonel oni sergeant, ter se mu ponudi v spremstvo.
A vojak ga je neusmiljeno odpodil; toliko da ga ni zaprl, kajti sumljivo se mu je že zdelo, da fant takoj ve o nameravani ekspediciji.
Pavlek odide jezen 'jproti domu.
Znočilo se je bilo že popolnoma, ko se je ulegel do ma pod star drenov grm kakega pol strel j a ja nad hi-
šo- V svoji nejevolji je sklenil, da še večerjat ne pojde.
Dolgo je ležal tako v rosi, kar ga zdrami nekaj nena-vadnega.
Domači so se bili že razšli in tudi Polonica je stopila z leščerbo v rokah, v svojo izbo.
Pavlek, ki je ležal kakih sto korakov za hišo, gori v bregu, jo je lahko opazoval skozi malo okence, pa ona ga ni mnogo zanimala --vedel je, da je sama-
In vendar je čez nekoliko časa, ko je zapazil, da sestra dolgo ne upihne luči in da se tudi spat ne spravlja, pričel pazljiveje gledati dol,’ akoravno brez kake sumnje.
Naenkrat se prepriča, da veže Polonica obleko in nekaj drugih stvari v malo culico ter v tem prihaja večkrat k oknu in tamkaj pazno posluša.
To je bilo pa že sumljivo
Hotel se je ravno malo bliže splaziti po travi, kar ga opozori nek šum, ki je
prihajal čez reber, tam od leve strani semkaj-
Vstal je tiho in šel varno in počasi tja pod sadnim drevjem proti stezi, ki je vodila z dola gor v goščavo, in kjer je moralo nekaj ljudi korakati: kajti Pavlek je na uho natanko razločil več stopinj.
Piri stezi je rastlo nekaj leščevja in za tisto se fant skrije.
Bila je temna noč, akoravno nebo popolnoma jasno.
Pavlek ni dolgo čepel za grmom, ko prikoraka kakih šest ali sedem mož po stezi navzgor. Sedaj se je eden ali drugi spotaknil na ka-menitem in po hudourniku razritem potu. Tik pred onim leskovim grmom iz-podleti zopet enemu noga in nekaj kakor težka sablja trči ob kamen, debela, a potihoma siknjena francoska kletev se je slišala za tem ropotom. «Jaz ti bom dal malo železa v tvoja suha stegna, če nas za nos vodiš!*
zagodrnja potem eden slovenski.
«Tiho*, reče menda oni, ki mu je veljala ta prijazna opomnja, «tu smo komaj streljaj od Mozolovih in kdo v6, če ni ona punica že na straži. Ljubček njen bo kmalu tu*.
Pavleka je pretresel mraz; počakal je komaj, da so se oni izgubili v gošči, in se potem spel kvišku; težko je sopel.
Torej res čaka Polonica onega! In zakaj si je navezala culico? Da pobegne z njim? To bi bilo grozno!
Da so bili to francoski vojaki in da hočejo uloviti ravno Nandeta in ne koga drugega, o tem Pavlek ni več dvomil- Premišljeval je trenutek, ali bi skočil za njimi ter jim naznanil, kaj je zapazil pri sesrl Pa jih ni poznal; to niso bili kolčvški in tudi onih, ki so slovenski govorili, ni poznal. Pa saj so ti stražniki morali dobro vedeti, kje bodo ulovili onega
rokovnjača, sicer bi ne hodili gor v goščo.
Vse to je fantu bliskoma šinilo po glavi in sklenil je hitro iti nazaj za hišo in tam stražiti. In ko bi sestra Sla sama od doma, potem je hotel iti in se plaziti za njo, in če bi veljalo do konca sveta, dokler se ne sreča z onim Štajercem, ki ga on tako sovraži.
Kaj potem, če ga sreča, o tem tudi sedaj ni mislil.
S takimi naklepi se je priplazil zopet nazaj za hi šo: pa legel je sedaj le kakih petnajst korakov proč od sestrinega okna v travo.
Videl je, da je ona vtem že dela velik robec na glavo in da je opravljena kakor za daljšo pot. Sedela pa je na skrinji, roki držala sklenjeni v naročaju ter srepo gledala v tla.
Pavleku je bilo pri srcu kakor strastnemu lovcu, ki mu srnjaka psi podijo ved no bliže in bliže Se sopsti si ni upal.
Nadaljevanje sledi
ki najdejo odziv tudi p?"i širših množicah.
Sopranistka Beti Klavžar se je predstavila koprskemu občinstvu deloma z umetnimi pesmimi, deloma z opernimi a-rijami. Pevko odlikuje prirod-na svežina glasu, ki ga spretno uporablja. Ob preciznejšFrn študiju bi dosegla še večje u-spehe.
Ostali pevci Jože Bajt, Vili Grobeljšek in Tone Lotrič so se tudi po svoje prizadevali, da zadostijo svojim nalogam. Priznati je treba, da niso bili vsi kos izbranemu sporedu, treba jim je še vztrajnega in strokovnega vodstva, da odpravijo nekatere grobe pevske napake. Kljub temu so pokazali .jetiko ljubezni ln prizadevanja za dvig ljudske kulture in zaradi tega jim moramo izreči priznanje.
K pestrosti večera je doprinesel svoj delež violinist An-drej Puhar, ki je s precej gotovim nastavkom in dobro interpretacijo izvajal dela Smetane, Kreijslerja, Dvoršaka in Kimsk i-Korsakova.
Občinstvo je prizadevne izvajalce nagradilo z aplavzom.
T. V.
Mie se za gostinsko šolo
Vabimo mladince in mladinke do 18. leta starosti, ki so dokončali osnovno ali srednjo šolo in imajo veselje do hotelske stroke, da se javijo na Poverjeništvo za lurizem in gostinstvo OLO v Kopru, Trg Brolio za vpis v triletno srednjo gostinsko šolo v Ljubljani.
Vabimo, da se prijavi čim več kandidatov, kajti možnosti zaposlitve v hotelski stroki so najširše, ker imata turizem in gostinstvo na našem teritoriju najbolj, še pogoje za razvoj.
Poverjeništvo za turizem OLO
moč za vzgojo naših otrok ter pri izvedbi našega enoletnega gospodarskega plana, - Naša or« ganizacijia bo tudi vnaprej čvrsto stopala po poti, ki nam jo je začrtala štiriletna narodnoosvobodilna borba.«
V NOVI VASI so se zbrale žene v lepo okrašeni šolski dvorani. Tega zborovanja se je enako udeležila tovarišica iz okraja, ki je podala sliko sedanjega političnega položaja. VI tem kraju je bila udeležba zopet velika, in sicer okoli 95 odst. Za predsednico je bila izvoljena Valerija Grižon, za taju nico pa Lidija Pribac. Ob prepevanju partizanskih in narodnih pesmi so se končale volitve v ASIZZ v NOVI VASI.
Enako razpoloženje je vladalo v dvorani prosvetnega društva v BERTOKIH, ki je bila za volitve prav tako okusno okrašena. Tudi tukaj so bile navzoče skoro vse članice krajevne ASIZZ, in sicer 122 žen. Ce pomislimo, d® je ta vas narodnostno mešana in da so včlanjene v osnovni organizaciji ASIZZ Italijanke in Slovenke, potem vidimo, da se enako kakor Slovenke strinjajo z delovanjem ljudske oblasti tudi italijanske žene. Zavedajo se pač, da se ljudska oblast in ASIZZ trudita, da naredita čimveč v korist otrok, družin in na splošno v korist delovnega ljudstva. Zato ni čudno, da je italijanska tovarišica na zborovanju izjavila, da imajo otroci v Istrskem okrožju zares zagotovljeno prihodnost in eksistenco, medtem ko so v Trstu in v ostalem kapitalističnem svetu v stalni nevarnosti, da se znajdejo na cesti.
Po nagovoru tovarišice iz okraja so se pričele volitve, pri katerih je bila izvoljena za predsednico tov. Celesta Novel (Slovenka) in za tajnico tov. Felicit® Vatovec (Italijanka). Ko se je novoizvoljeni odbor zahvalil za izkazano zaupanje, katero mu je izkazalo z izidom glasovanja okoli 96 odst. vseh članic, ni bilo ploskanja ne konca ne kraia. Ob splošnem navdušenju so nato žene v Bertokih sklenile, da bo obiskala posebna komisija vse otroke v vasi in da se bodo potrudile za ustanovitev otroške posvetovalnice v Bertokih.
Končno naj omenimo tudi volitve, ki so bile v SV. PETRU. Čeprav so Članice te organizacije doma v raznih na široko raztresenih zaselkih, jle bilo zborovanje polnoštevilno ter se je volitev udeležilo nad 95 odst. žena. Volitve so bile značilne v toliko, da so se volivke odločile za zares delovne odbornice. Odbor bo sestavljen tako, da to imel vsak zaselek v njejn po eno zastopnico.
Na sestanku, ki se je nadaljeval PO končanih volitvah, so žene zagotovile novemu odboru, da bodo tudi v bodoče z vso resnostjo reševale problematiko sodobne žene na deželi. Krajevni odbor SIAU je pripravil ženajn za to priliko nekaj prigrizka in prosto zabavo.
21. septembra 1$
k FRANCETU BEVKU
za šestdesetletn
PRED OTVORITVIJO MEDNARODNEGA VELESEJMA V ZAGREBU
Ne bi bilo prav če bi ob Tvoji šestdesetletnici ne napisal nekaj besed o Tvoji pisani besedi, ki mi je — samoto in naravo ljubečemu otroku — odpirala poglede v lepote naših krajev, v lepoto naše besede, v lepoto našega domačega življenja, ki je gorelo na-kljub vsemu zatiranju fašističnega oblastnika.
Da, tovariš Bevk. Naše življenje je gorelo po Krasu, po Brdih, po Vipavski, Soški, Baški, Cerkljanski in Idrijski dolini. Gorelo je po Pivki in po Brkinih, gorelo je v soških cementarnah in idrijskem rudniku. Gorelo je v temnih črno-vrških, davških in trnovskih gozdovih. Gorelo je v tistih samotnih bajtah pod Pečmi, pod Kmom, pod Poreznom, pod Nanosom in Čavnom, pod Snežnikom in Učko.
Gorelo je naše življenje v tržaškem Coroneu, p koprski bastilji, gorelo je naše življenje v štirih junakih Bazovice in številnih drugih, ki jim je fašizem nasilno vzel življenja,
bilo še po parketib razbitega stekla velikih lestencev. Zgodovinski dnevi so bili to.
Takrat, ob najinem tretjem srečanju, sem se zelo živo spomnil Cankarjevih besed:
«Pa če le enemu samemu odvežem roke in pamet, bo dovolj plačila».
Cankar in T.i, tovariš Bevk, sta odvezala meni roke in pamet. Bilo mi je prej kot da tavam po temačnem gozdu, skozi katerega vodi ozek hodnik, -ves z listjem pokrit. Ce sem še tako poskušal iti prav, se mi ni posrečilo, zašel sem pod ali pa nad hodnik. Ko sem spoznal vaju, je šlo lažje.
Ko se danes obračam nazaj v dneve prvih duševnih srečanj s Tabo, mi je v srcu in duši lepo svetlo. Dal si mi s srnjimi knjigami še več, kot moj brat, ki mi je bil zapustil veliko kmetijo. Tvoje knjige so mi pomagale odpreti oči in mj pokazale — pot v gozdove, kjer sem postal borec Za svobodo. Pustil sem kmetijo, ker sem po Tebi spoznal, da brez kulturne in telesne svobode tudi zemlja ne velja nič. čutil sem s Prešernom:
ho na višini mednarodnih gospodarskih prireditev
ker se je bal moči, ki je bila v njih.
Temu življenju si dajal ognja prav Ti, tovariš Bevk, s svojo pisano besedo. Čutil si, da ne smeš, da ne moreš, da ne bi bilo lepo, če bi ob takih kresovih življenja molčal. To plapolajoče življenje Te je vsega razžarilo. Bil si del vsega tega velikega viharnega naroda, ki se je prebujal iz prisilnega suženjstva in silil v svet in na dan z vso močjo, z vso odločnostjo.
Kako globoko sem ob čita-nju Tvojih prvih knjig občutil, da je življenje človeka, ki se zaveda svojega narodnega izvora res lepo. Vse v moji notranjosti je razgibala Tvoja knjiga eSmrt pred hišo» in še druge. Sel sem — sam in na skriva} — na izlet v kraje te Tvoje povesti, da sem dobil le živo sliko krajev, kjer si zajemal snov. Takmt sem z velikim spoštovanjem stopil tudi v Tvojo rojstno bajto. Spoznal sem Tvojega očeta, mater, sestro in brata. Na poti iz Bukovega do Zakojce sem poznal — iz Tvojih povesti — skoro vsako drevo in grm. Tako lepo mi je bilo v mladi duši, ko sem se po Tvoji zaslugi čutil tudi v Tvojih krajih domačega.
Kmalu po tem sem te obiskal v Gorici. Bilo je to najino prvo srečanje, ki je name napravilo zelo globok vtis. Daroval *i mi za spomin eno' svojih del s podpisom. To je bil zame zaklad. Se danes jo imam. Ni je uničil požar, ko so besneli nacifašisti in Rupnikovi domobranci po moji rojstni vasi in jo požgali. Tako je bila skrita.
Drugič sva se srečala v Podčepovanu v novembru 1944. Stab XXXI. divizije me je bil poslal s priporočilnim pismom k Tebi in tov. Vilfanu. Takrat me ni bilo več sram stopiti pred Te, ki sem te cenil kot velikega človeka. Čutil sem se močnega, ker sem kot partizan pomagal u-resničevati tisto, o čemer si Ti toliko pisal. S toparišem Villonom sta me potem poslala v Slovensko Benečijo, med naše najzapadnejše brate. Tam sem se srečal celo s Tvojim »Kapla nom Čedermacemi>.
Tretjič sva se srečala ob o-svoboditvi v Trstu. Na Velikem trgu smo spali prvo noč kar na tleh v veliki palači, kjer je danes ZVU. Polno je
«Manj strašna noč je v črne
zemlje krili, kot so pod svetlim soncem — sužnji dnovi».
Ob Tvoji šestdesetletnici se Ti za vse, kar si mi s svojimi knjigami dal, tovariško — toplo zahvaljujem.
Tovariš Bevk! Najlepša Ti hvala za vse, kar si nam že do sedaj dal in kar nam boš še dal. Upamo in želimo, da bo še veliko. Ne more biti drugače. Ti Bevk si naš, kot lepo pravijo Istrani. Ves naš, kot si bil V ječah, po internacijah, v gozdovih, po osvoboditvi v Trstu in tudi takrat, ko si zastopal pravice primorskega ljudstva na mirovni konferenci v P.arizu. Ne enega, mnogo sem takrat slišal naših ljudi, ki so govorili:
»Saj je tam tudi naš Bevk.
Prav gotovo ne bosta s tovarišem Kardeljem dopustila, da bi nas tudi to pot prodali kot po prvi svetovni vojni».
Naj Ti bo to zaupanje naših ljudi — tovariško voščilo ob Tvoji šestdesetletnici.
P. A. OGAREV
ZAGREB
I Ko novinar te dni stopi na zagrebško velesejmišče, pričar kuje, da se bo znašel sredi naj-živahnejšega vrvenja; zakaj tako velika gospodarska prireditev, kakršna je zagrebški velesejem, terja tudi velikanska pripravljalna dela. Zato sem bil nekoliko razočaran, ker sta Vladala skoraj popolna tišina in mir v večini paviljonov, kjer bodo razstavljala podjetja petnajstih tujih držav. Mnogo več Življenja pa je v novem delu velesejmišča na drugi strani Savske ceste. Tam, se pripravljajo na razstavo domača podjetja. Razstavno gradivo je že na velesejmišču.
Kmalu pa sprevidiš, da je zagrebški velesejem prireditev, ki ima že tako bogate tradicije, da se tudi zadnje priprave razvijajo brez vsake posebne nervoznosti in brez večjega hrupa. Vse gre po načrtu, zato štirinajst ali deset dni pred začetkom velesejma ni bilo treba že razvrščati gradiva in urejevati posameznih razstav-
nih prostorov.. V. zadnjem tednu, to je te dni, so končan te priprave, ki se zdijo laiku nekaj glavnega. V. resnici bistvo organizacije ni v. samem aranžer-skem delu.
Ljudje pa se zanimajo že zdaj kdkšen bo letošnji velesejem in kaj bomo videli na njem. V čem se bo razlikoval od prireditev prejšnjih let? Predvsem sprevidimo, da bo velesejem letos imel še bolj značaj mednarodne prireditve. Po številu držav in razstavljalcev, posameznikov. in tvrdk, ki bodo razstavljale kolektivno, bo letošnji velesejem na višini podobnih mednarodnih prireditev v drugih velemestih. Nudil nam, bo pregled nad industrijsko zmogljivostjo in nad razvojem tehnike vseh pomembnejših industrijskih držav — razen informbirojevskih.
S tem, seveda ni rečeno, da ne bodo posvetili vse pozornosti 'graditvi industrije in socializma V Jugoslaviji. Prejšnja le-
ta so Jugoslovani na velesejmu ne le pokazali veliko zmogljivost gospodarstva, temveč tudi dokazali, da so sposobni izpolniti petletko ter ustvariti vse pogoje za velik prerod Jugoslavije p močno industrijsko in napredno kmetijsko državo. Letos pa bodo z nadaljnjimi sadovi velike bitke za gospodarsko osamosvojitev in zgraditev težke industrije če bolj potrdili, da se zmagovito bližajo izpolnitvi petletke. Pokazali pa bodo celo, da se bo Jugoslavija uvrstila tudi med države, ki izvažajo svoje industrijske izdelke. Namen sicer ni, da bi se industrija usmerila predvsem na) proizvodnjo izdelkov za izvoz, zakaj njena naloga je, da daje blago za domače potrebe. Toda pospešujejo razvoj proizvajalnih sil povsod} kjer so za to pogoji, tako da bo mogoče kar najbolj izkori-
Ce hočemo bolje pomen letošnjega zagrebške^
velesejma, je prav, da se
sooft"
mmo nekaterih podatkov. otj lesejmskih prireditvah njih let. Leta 1947 je. bil° " domačih in 46 tujih razs» Ijalcev. Razstavnih Prediti, je bilo samo 919. Velesejejn. obiskalo 258.000 ljudi- ^ 1948 je razstavljalo 927 d čih in 221 tujih razstavljalC* okrog 2000 vrst predmetov, P? ni je sodelovalo že 12 tufo L
žav. Domačih razstavljalcev, n
bilo 1226, tujih pa 234. Ve-sejem si je ogledalo 576-013 dfp skovalcev. Mednarodne sejmske
prireditve U državah navadno nimajo
obiskovalcev, v
pol milijona to dokazuje, da je lanski V. sejem dosegel višino mednem nih velesejmov,
Na splošno po obsegu
velesejem, ne bo večji
Lov na kite v Antarktiki
Neki kitolovec je ubil kar 299 kitov - Čas za lov je določen po mednarodnih sporazumih od 22. decembra do 6. aprila - Jezni kiti prevračajo in poškodujejo veliko število čolnov in lažjih ladij
Med povodne sesalce, štejemo kite, največje živali, kar jih živi na zemlji. Zrastejo do trideset metrov dolžine in žive v obeh ohiečajnih morjih, potujoč po določenih poteh daleč naokoli. Nimajo zob, ker jih ne potrebujejo, hranijo se pa le z manjšimi mehkimi ribami, ki jih cele požirajo. Nozdrvi ležita vrh glave, zvezani sta s sapnikom tako, da kit lahko diha tudi takrat, kadar ima polna usta vode. Vsakih petnajst do dvajset minut dvigne nozdrvi iz vode, da menja zrak. Izdi-havanje zraka z vodnimi hlapi je daleč vidno in izdaja kite kitolovceim.
Samice kote po enega, redko po dva mladiča. Stara ga varuje in pogumno brani, y nevarnosti ga potisne pod prsno plavut. Kitov vozarjev je več vrst.
Največji je sinji kit, do 30 m dolg, bolj znan pa je grenlandski, ki ne presega 24 m dolžine.
Lov na kite so y zadnjem času Norvežani modernizirali, z vpeljajo bombne harpune, katero je mogoč lov tudi na Hajvečje sinje in grenlandske kite.
Odkar se je prenesel lov v neizčrpna razsežna vodovja južne zemeljske oble, se je ta razvil v veleindustrijo. Vsako leto je na tisoče kitov ubitih in njihova maščoba je važen faktor v zalaganju svetovnega trga a tem oljem. Medtem ko je bil svojca? lov na kite norveška posebnost, se sedaj tudi druge države udeležujejo tega lova; moštva taiklih ekspedicij pa so povečini sestavljena iz Norvežanov.
Središče norveških kitolov-
Jriestina se pripravlja
za nedeljsko srečanje z Rimom na domačem igrišču
Včeraj je premagala Portogruaro s 6:2
Triestina se je vrnila v Trst z dobro točko, ki si jo je zaslužila v nedeljo proti najboljši italijanski enajstorici Juventus. Po dveh tekmah na tujih igriščih pa se Triestina pripravlja za tretjo, to pot pa n« domačem igrišču pri Sv. Savi. V torek so pod vodstvom trenerja Guttmanna, — ki mu je italijanska nogometna zveza odvzela trenersko izkaznico in za kar sta vodstvo Triestine in trener sam ostro protestirala — domači igralci imeli kratek trening ter seveda kopel in masažo. Ker pa je teren na domačem igrišču precej slab in valovit in nastane možnost, da si igralci poškodujejo noge, je vodstvo sklenilo, da odigra Triestina trening tekmo z enajj storico Portogruara, ki ima sicer majhno, toda vzorno urejeno igrišče. Na tej tekmi, ki je bila včeraj, so preizkusili tudi Argentinca Villasanta, ki je bil preteklo leto nekaj časa pri Bologni in seveda bo šele sklenjeno, ali naj ostane pri Trie-stini ali ne-Triestina je v tekmi s Porto-gruarom zmagala z izdatno razliko v golih. Za Triestino sta zabila po dva gola Cicarelli in Ispiro, po enega (enajstme-
V sredo boksarski dvoboj
za svetovno prvenstvo ležite kategorije
Joe Louis-Ezzard Charles
V sredo 27. t. m. bo toliko pričakovani dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med sedanjim prvakom Ezzar-dom Charlesom in bivšim prvakom Joe Louisom. V nedeljo je treningu Joe Louisa prisostvovalo preko tri tisoč oseb, kar je razveselilo prireditelja dvoboja, ker pričakujejo, da bo to srečanje privabilo izredno veliko število gledalcev.
trovki) pa Zorzin in Pison; končni rezultat 6:2.
Vsekakor bomo y nedeljo videli Triestino y borbi Z enaj-storico Rima, ki ima V svojih vrstah kar odlične igralce med katerimi je tudi en Urugvajec in en Turk.
Ce bo Triestina odigrala tako kot je v nedeljo, tedaj smo lahko brez skrbi, da bo zapustila igrišče z dvema točkama
re: Dyscm 11-7, Uesforges (A) 11.7, Qstermeyer (F) 11.7; 800 nw Bali 2:17.4, Hume (obe A) 2:17.7, Cavelot (F) 2:10.8; 4x100 m: Anglija 47.9, Francija 48.7; višina: Tyler 1.65 m, Alexan-der (obe A) 1.59 m; daljina: Courtet-Chabot 5.49 m; krogla; Oatermeyer 13.24; disk: Cfcrter-raeyer 41.32, Veste (vse F) 38.34 pi; kopje; Coates (A) 38.09 m.
Sestavljena reprezentanca jugoslovanskih plavalk za dvoboj z italijansko reprezentanco
Dobri rezultati na atletskem dvoboju Anglija : Francija
V Parizu je Anglija premagala Francijo v lahki atletiki pri moških 106:98, pri ženskah pa 58:45 točk. Rezultati — 400 m: Mc Bailey (A) 10.6, Bally (F) 10.9; 200 m: Mc Bailey (A) 20.9 (izenačen evropski rekord), Shenton (A) 21.5, Camus (F) 22.0; 490 m: Lewis (A)
48.2, Lunis 48.5, Martin sDu Gard (oba F) 48.6, Wint 48.7; 88 m: Parlett 1:53.4, Bannister (vsi A) 1:54.0, Hansenne 1:54.2; 1.500 m: El Mabrouk (F) 3:49.3, Nankevville 3:50.6, Eyre (oba A) 3:50.6; 5.000 m: Mimoun (F) 14:35.8, 01ney 14:53.8; 10.000 m: Aaron (A)	31:12.6,	Mahjoub
31:38.2; 3.000 m zapreke: Guyo-do 9:23.2, Lebrun 9:28.6; 110 m: Marie (F) 14.6, Barckway 14.9; 400 m ovire: Whittle 53.0, Scott (vsi A) 53.0, Croas (F) 53.1; 4 x 100 m: Anglija 41,8; 4 x 100 m: Anglija 3:12.6, Francija 3: 15.0; daljina: Faucher 7.15 m, Damitio 7.06 m; pišina: Thiam, Papa, Gallo (F) 2.02 m, Pater-son (A) 1-99 m; palica: Sillon 4.05 m; troskok: Bobin (F) 14.11 m; krogla: Savldge (A) 15.69 m; disk: Boeekel (F) 42.89 m; kopje: Denle.v 60.00 m; kladiuo: Douglas 54.31 m, Clarke 50.77 m; ženske. 100 m: Foulds (A)
12.2, Aiteli (F) 12.3; 200 m: Hall
25.2, Cheeseman 25.4; 80 m ovi-
BEOGRAD, 20. — Ro rezultatih, doseženih na nedavnem državnem plavalnem prvenstvu, je jugoslovanska plavalna zveza sestavila žensko plavalno reprezentanco, ki bo nastopila v nedeljo v Milanu proti italijanskim plavalkam. Reprezentanco sestavljajo naslednje plavalke:
100 m prosto: Loparič, Grki-nič; rezerva Kojetič.
100 m hrbtno; Ligorio, Ctpci, Pelan.
20o m pasno: Rorpes, Lavrenčič, Kuhar.
400 m prosto: Loparič, nič, Draganjia; rez. Mardešič.
3 x 100 mešano: Ligorio, Kor-pes, Loparič.
4 x 100 prosto: Loparič, Gr-kinič, Ligorio in Draganja; rez. Simatovič. Jugoslovanske plavalke, ki so sedaj na skupnem treningu v Splitu, bodo po nastopu v Milanu nastopile še v Torinu.
28. t. m. medmestni boksarski dvoboj Beograd - Rim
Prihodnji četrtek to je 28. t. m. bo v Rimu zanimiv boksarski dvoboj med Beogradom in Rimom. Ekipa Beograda je izredno močna in je zadnje čase dosegla marsikatero zmago tudi na mednarodnem polju. Verjetno bodo za Beograd nastopili: Palič, Redi, Bu-lat, Sevljanski, Golič, Kenlg, Bogdanovič ter rezervi Veselinovič in Sojič,
cev je v Oslofjordu. Tri I male luke, Sandefjord, Toen-sberg in Larvik, z ne več kot
27.000 prebivalci posedujejo
150.000 ton ladjevja, kar predstavlja brez dvoma svetovni rekord.
Vsakega leta v jeseni se vkrcajo skoro vsi moški teh treh mest na te ladje, eni kot mornarja, drugi kot industrijski delavci, ki prekuhajo kar na mestu, v zato zgrajenih ladjah, kitovo maščobo y olje. Najvažnejše osebe ekspedicije so pa kitostrelci, ki prejmejo za vsakega uibitega kita zelo visoko nagrado.
Konec marca, ko se na Antarktiki prične zima, Se ekspedicije vračajo na svoj dom. Letošnji kitolovci, ki so še pred, določenim rokom ubili dovoljeno j itn število kitov, so odpluli iz Antarktike že sredi marca. Prva je prispela y pristanišče Sandefjord ladja «Syveren»; posadko so domačini navdušeno sprejeli, ker je imela na krovu letošnjega rekordnega kitostrel-ca Martina Marthinsena, ki je ubil kar 299 kitov. Za nje dobi Visoko nagrado 125.000 narve-ških kron.
Celotno norveško brodovje, ki sestoji iz 126, za lov na kite zgrajenih ladij, je pripeljalo v domovino 750.000 sodov kitovega olja (1 sod vsebuje 17o kg olja).
Tega lova so se letos udeležile poleg norveških ekspedicij tudi tri angleške, ena južnoafriška, dve japonski, ena ruska in ena holandska ekspedicija, s 112 ladjami. Koliko sodov kitovega olja so te ekspedicije nabrale, ni še znano, gotovo pa je, da več kot prejfoja leta.
Pred vojno ni bilo nikake mednarodne organizacije, ki bi vodila in ščitila z zakonom lov na kite.
Vsakdo jih je lahko svojevoljno in neomejeno lovil; ker pa je lov, z izpolnitvijo lovskih priprav in poostritvijo mednarodne konkurence, brezobzirno trebil te živali, se je leta 1944 sestala v Londonu prva mednarodna konferenca ki-tolovcev. Na tej konferenci so določili, da za začetne dobe ne sme število ubitih sinjih kitov 16.000 na leto.
Dve leti pozneje sq na enaki konferenci v Washingtonu določili tudi čas za ta lov, in sicer od 22, decembra do 7. aprila.
Japonci so prod to vojno gradili kitalovske ladij e na tekočem traku. Leta 1939 je že šest takih ekspedicij odšlo na lov iz Japonske v Antarktiko. Ce ne bi izbruhnila druga svetovna vojna, bi imeli dandanes Japonci največje in najmodernejše kitolovvSko brodovje na svetu.
Tudi Nemčija se je udeleževala lova na kilte v antarktičnih vodah v predvojni dobi s petimi ekspedicijami. Dandanes pa ne sme sodelovati radi odpora Anglije in Norveške.
V prihodnji sezoni bosta prvič nastopili tudi Amerika in Avstralija, vsaka z ono ekspedicijo, medtem ko je Argentina odpovedala sodelovanje.
Ta lov je večkrat združen z življenjsko nevarnostjo za ki-tolovce, ker se ranjena žival j besno brani.
Leta 1860 se je jadrnici «Es-sex», ki je plula y Južnem Ledenem morju v oddaljenosti 2000 milj od najbližje obale, pripetila svojevrstna nesreča. Ko so mornarji zapazili velikega kita z mladičem, so se takoj podali v čoln,e in ubili mladiča. Odrasli kit je tedaj začel kot besen tolči z repom po vodi in se nato z vso silo zagnal v ladijski trup, da ga je prebil. Ladja se je takoj potopila. Le nekaterim mornarjem se je posrečilo rešiti se z enim čolnom in po dolgem tavanju po morju so pristali na južnoameriški obali.
Med obalo Kalifornije m otokom Santa Catalina je kanal, katerega -kiti radi obiskujejo. Plavajo ali v gručah ali posamič do San Francisca, skozi morsko ožino «2Iata vra-
ta« y zaliv in tako ogrožajo plovho. Kiti radi drgnejo svoj hrbet ob gredelj ladje. Male jadrnice pa, ki so v nevarnosti, da se zaradi tega prevrnejo, so prisiljene umakniti se takoj v plitve vode.
Naj omenimo še nekaj neprijetnih srečanj med ladjami in kiti v omenjenem zalivu.
Neki kit, kij je iz globine prišel na površje ravno na mestu, kjer je jadral neki kuter, ga je dvignil in prevrnil.
Posebno hudo se je godilo Čolnu »Bonita« iz San Francisca, ki se je podal skozi »Zlata vrata« na odprto morje. Posadka je štela devet mož. Pri jasnem vremenu je posadka začutila rahel sunek, pa so mislili, da je ladjica nasedla na kako podvodno skalo. Ta sunek pa je povzročil kit, ki mu ta dotik ni bil najbrže pogodu. Nekaj časa se je jezno premetaval, nato pa se ie zaletel z vso silo v feuter in ga hudo poškodoval, tako da se j« ta že čez eno uro potopil. K sreči pa je bil slučajno v bližiniJe peki drug čoln, ki je mornarje rešil,
V istem kraju je veliki parnik «San Rafael« trčil z nekim kitom. Takrat pa je kitu slaba predla. Imel je razparano kožo in nekaj dni nato so ga našli mrtvega na obali.
POGLED NA DEL LANSKOLETNEGA
stiti naravne zaklade in povečati splošno blaginjo. Zato bo mogla industrija sčasoma, dajati tudi za izvoz nekatere izdelke. Letošnja razstava Pa bo tudi že prepričljivo dokazala, da Jugoslavija ni področje, kamor razvite industrijske države izvažajo presežke tiste svoje industrijske proizvodnje-, ki je namenjena predvsem zaostalim in polkolontalrnm deželam, kjer je največja potrošnja manj vrednega industrijskega. blaga, kakršnega v razvitih industrijskih državah ni mogoče zlahka prodati.
PODOBE NAŠIH VASI:
IPiithlt! p o'lini v Holini
škega. Vsebinsko pa
VELESE^
ne-
dvomno še bogatejši. To domači kakor Za
’Jll
med*1*0?.
ni del razstave.
15 tujih držav: Amerika- (Z j, Avstrija, Belgija, DanSjZtfjt gipt-, Anglija> Francija, “JV. Nizozemska, Italija, Zal1-
či ja, Švedska, Švica,
MehW-
tržaško ozemlje in mK''Tgrf& več tvrdk bo zastopalo A? ■»
(62), Anglijo (45),
in Švico (25). Nekatere bodo zastopane s kol*
in
Mo zastopane s ^
nekatera njihova p°dje	ip
-	.	,	j-.,	m	^
samezno, nekaj držav zastopale le posamezae Značilnost letošnjega ^0^; ma je tudi, da je med č° izdelki najbolje industrija, ki bo	ž®	^
približno 30 odst.	ip
stor kakor lani. Slove’	i^e.
prispevala časten	if
da pa bodo prikazale ® delke lesne industrije m ge ljudske republike, pr^ flr-Bosna in Hercegovina
bo
r<a&
vatska. Slovenija vu la med drugim tudi ’ les slovite pokljuško Vse kaže, da bo letošnja ve. lesne industrije ,ej škem velesejmu ena d večjih v Jugoslavijt.
Iz samih priprav na ^ ji mišču te dni pa je razV,,„ f bomo videli tudi in°di*
predek jugoslovanske
ob <
strojne industrije- V
valeč se bo nedvomno „f!i vhodu 00
ustavil že pri	fcif
kanskem vrtalnem sto ^ ^ je pravi nebotičnik. Na , jttitt0". visok. Naredil ga je K™	$
varne «Djuro DjakoV1	^
vonskem Brodu. To ogrodje vrtalnega Z^di L. stolpa; pod njim so ^ojlr
velike
vrtalne naprave oosti. S tem je dan .. j alf. poudarek vsej lct°s ra-st‘‘*’ slomnski gospoda>sa QSs0r
z drugimi besedann.
■oči*
svojili so se na zel°J?0,
v V*'
i v
rt o iv	"
nem vidustrijskem P
Zc zdaj sprcvidimo^^ Ijonih, kjert bodo
razvf
domači izdelki, da	^
:podarsko osam°s’ 0, ,iroka,-
pred uje tudi t) drug Veliko pozornost bodo ^
zlasti izdelki tovarrU1,Iik gK Končar», predvsem v s,,ol
rator. dalje težki orodm . rcških potjetij. P 1 peki ksander RankOVtč” 7	.. rek
stavlja med drugim .^i 1 Dtcselov motor za
- pogon-	več j
Od dne do dne J par1,, Ijenja v paviljo’1'- ■ ,g r<>-vedno pogosteje dot vH)o*' slavno gradivo in -ev z V je čedalje več f*[ ’ilnih * ,
go m, ki prihaja *z š ^ doS ^
žel. Kakor kaže prispelih domači	^
Jugoslaviji ne bo t staV*
vati spričo mogočne* *	^	j
dustrijske razv.itlel industrij
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CHI, St. 6, III. nad. — Telelon stev. 93-301 In 94-63». — Poitnl predal 302. — UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA it, 20. -t Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-
rvtrf	-m.	upravni	100,	osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
vaft ureaniK STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseč'
eniškega
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1
Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoze	.
1-90603-7. -e Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.