Gospodar In gospodinjo
LETO 1940 * i —
27. NOVEMBRA
ŠTEV, 48
Pomen čmice v naši zemlji
Z razpadanjem in razkrajanjem — S Jiumifikacijo — različnih organskih (raste £nskih ali živalskih) sestankov in od« padkov nastaja v naši zemlji humus ali č r n i e a ; te je v obdelani zemlji £—5%, redkeje tudi več odstotkov. Sestav črnice je precej različen, vendar p>a jiasplošno lahko računamo, da vsebuje *8—64% ogljika, 35% kisika,	vo-
dika in 2—6% dušika. Črnica je za oio-delano zemljo velikanskega pomena. i\e i»amo, da služi v hrano koristnim miKro-organizmom v zemlji, ampak je važen tudi iz stališča rastlinske prehrane. Sa-jno črnica daje v produktih (proizvodih) svojega razkrajanja zemlji tudi prepo-trebni dušik, s svojim ogljikovim dvo-Kisom, raztopljenim v deževnici ali sveži ia.ini vodi pa vpliva na dovajanje in raz-kroljivost (raztopnost) tudi ostale rastlinske hrane: fosforne kisline, kalija in apna.
Razen tega pa vpliva črnica (humus) na zemljišča tudi v fizikalnem oziru: težko zemljo napravlja bolj luknjičavo (porozno), rahlejšo, toplejšo, z večjo množino zraka bolj zračno, obratno pa: lahka zemljišča — peščevnico — dela bolj kompaktna, sprijemljiva in gosta ter zmanjšuje v njih propustnost za vo-
<!o. Toda dobro pomni, prijatelj! DohisJ Krnico dobiš le tedaj, ako nastaja tb prisotnosti zadostne množine zrasa (ki« *ika); v tem primeru nastaja, kakor pravimo, »sladka« črnica. /.ato zaoravaj 'štrnišča in hlevski gnoj le pl;'v), posebno če je zemlja, sama na sobi te/.kA ?n vlažna! Ako pri nastajanju humusa dovolj zraka, potem rfooLš namesto »'adke »kislo« črnico, ki vpliva tako na posevke, kakor tudi na zemlje samo —. škodljivo! Zadnji primer imamo n. pr. na močvirni zemlji, v kiteri se bolj ali manj stalno drži voda. Zemlja, ki vsebuje črničino kislino, je obenem tudi siromašna na rastlinski h,-ani; rastlinska hraniva se namreč v črničinih kislinah zelo rada topijo in voda jih izpira v spoonje zemeljske plasti, kjer nič ne koristijo. Zato pri takih zemljiščih ni druge pomoči, kakor da jih pošteno dre-niramo (osušimo s pomočjo jarkov ali pa drenažnih cevi) in močno gnojimo z apnom, ki kisline nevtralizuje (jim jemlje jedkost), z laporjem in pepelom. Na ta način dobiš iz zanikrnega sveta, ki ni za nobeno pravo rabo, rodovitno zemljišče, ki ti bo delalo veselje in dajalo lepe dohodke.	ovfr.
Staro zlo naših hlevov
Zelo, zelo staro je zlo, da je marsika-ke ga gospodarja tako težko pridobiti za kako izpremembo v njegovem gospodarstvu,^ pa naj bo ta izprememba še tako močno v njegovo korist. Če spoznaš, da tiči kje v tvojem gospodarstvu stara rana, ki ti prinaša samo škodo, postani sam zdravnik in izleči to rano I
V kmečkih hlevih vidim to staro zlo, ki ždi po vseh kotih. Vidim to zlo na hrbtu in med nogami tvojih krav in tvojega doma izrejenega junca. Vidim je na jaslih za mlado goved. Vidim na ponvah za mleko, ki romajo v mlekarno. Naj-
večkrat pa vidim to rak-rano na ubogih teličkih in še rastočem mladem govedu.
Slaba vzreja mlade goveje živine je stara rana naše živinoreje. »Kakor upo-gneš mladiko, tako ti bo zrasla.« - »Česar ne storiš in ne daš teletu, tega ne po-praviš nikoli več pozneje.« - »Železo je treba kovati, dokler je vroče.« To je nekaj pregovorov, ki jih, prijazni go-spoaar, dobro poznaš in lahko tudi veš, da se prilegajo vzreji tvoje mlade govedi.
»Kar privoščiš teličku, si pri kravi na dobičku.'«
To geselce si, prijatelj, napiši na hlevska vrata! Marsikak govedorejec da namreč teličku zelo malo, potem se pa čudi, da ima od krave, ki je nastala iz nebogijen-ca, tako malo ali celo nobene koristi. Najmanj 8 tednov mora dobivati vsako tele materino mleko. Tele pa, ki izvira od zelo plemenitih staršev in zaradi tega obeta, da postane tudi samo dragocen komad tvoje živinoreje, naj c,obiva materino mleko tudi več tednov. Prve tedne življenja naj se razvija telce hitro in krepko; rasti mora, da se »kar vidi«. Kar v tem času privarčuješ s skromnejšim krmljenjem, ne popraviš pozneje nikoli več. Resnica je, da imajo marsikje «e vedno samo srednje dobre, če ne celo slabe bike-plemenjake, kar je veliko zlo; še mnogo hujše pa je z izrejo mlade govedi. Kaj pomaga, če imate v občini še tako lepega in dobrega ter dragega bika, če pa ravnate z njegovimi teleti popolnoma narobe in uboge živalce trpe zaradi starega zla slabe izreje? Če pride k vam v vas prijatelj - strokovnjak in vam govori o veliki dobroti in koristi dobrega plemenjaka, prosim te, poslušaj ga z očmi in ušesi, pritrjuj mu in mu bodi hvaležen! In če hočeš biti res »napreden« v najboljšem pomenu besede, pojdi in si vse prizadeni, da dobite v občino tudi v resnici takega prvovrstnega plemenjaka. Če pa je tak izvrsten bik pri vas na razpolago, a trpe teleta vaša prej ko slej pod starim zlom, potem je denar za dobrega junca vržen skozi okno! Na gnoj ste zmetali tisočake za
njegov nakup, kajti dobro si zapomnite:
Dober bik plemenjak in plemenska krava ne prenašata svojih dobrih lastnosti kar za gotovo in po sili na svoje potomce, ampak samo zmožnost za razvoj teh lastnosti! Ako pa pustiš, da te dobre osnove, ki jih je prineslo telce s seboj na svet, shujšajo in opešajo, namesto da bi se lepo razvile, potem ti vse te ao-bre osnove prav nič ne koristijo.
Kdor kupuje plemenskega junca, gleda, da ima globoka, široka prša, hrbet brez vdrtin, dobro ustrojene okončine. Vse to so stvari, ki jih dosežeš z dobro, pravilno izrejo. Šibka in globoka prsa se razvijejo edino le, če žival obilno krmiš v mladosti. Raven hrbet se razvije samo pri živalih, kojih hrbtenica se ni upognila zaradi zgodnjega pokladanja težko prebavljive krme. Dobro ustrojene okončine more imeti edino le žival, ki ni pogrešala v mladosti obilnega gibanja.
Stokrat lahko čuješ pritožbo in mnogokrat vzklikaš tudi ti sam: »To tele izvira vendar od tako dobre in lepe krave, pa tudi od prvovrstnega junca, in vendar ni nič vredno!« Odgovor na to je lahak: »Telce bi bilo postalo mnogo več vredno, če ga ne bi pokvaril ti sam z napačno izrejo. Izkušnja spričuje vedno iznova, da škoda okrajšanega sesanja in s tem zvezanega nezadostnega prehranjevanja nikoli ne izostane, na drugi strani pa, da se stroški, ki jih prizadene daljše krmljenje z mlekom bogato poplačajo.
Kakšen naj ho kokošnjah?
Kokošnjak mora biti tako velik, a'a pridejo na 1 m2 površine 3—4 kokoši. Kokošnjak za 10 kokoši bi moral biti dolg 2.50 m, širok 1.50 m, višina prednje stene 1.80 m in zadnje stene 1.50 m.
Najboljše je postaviti kokošnjak ločeno od ostalih zgradb na vrtu, kjer je pašnik za kokoši, vendar pa tako, da ni od domačije preveč oddaljen. Jasno je, da je takšen kokošnjak kot samostojna zgradba nekoliko dražji. Cenejši in primerni kokošnjak si lahko uredimo na ta način, aa ga postavimo ob kakšno gospodarsko zgradbo, da nam tako ene stene kokošnjaka ni treba graditi. Na kmetih je ta način gradnje kokošnjaka najcenejši in najenostavnejši, V tem pri-
meru moramo kokošnjak postaviti vedno na južno, jugovzhodno ali zahodno steno stavbe, ker tako bo imel kokošnjak vedno dovolj svetlobe; kokošnjak bo obsevalo zgodnje jutranje sonce, opoldne ali pa zvečer, kar je zelo važno, posebno za zimsko nesnost kokoši
Razumljivo je, da so najboljše, najbolj odporne in čiste zidane stene iz opeke ali kamenja. Vendar je za sedanje razmere ta način gradnje precej drag. Komur dopuščajo njegove gospodarske razmere, si bo kokošnjak sezidal iz opeke.
Vsem zahtevam primernega kokošnjaka odgovarja tudi enostaven lesen kokošnjak. Pri lesenej® kokošnjaku naj
bodo po možnosti stene dvojne; vmes med zunanjo in notranjo steno se na-tlači žagovina ali še bolje ogorki od koksa. Pri enojnih lesenih stenah kur-nice je treba zelo paziti na to, da so vse špranje v steni popolnoma zaprte; s tem se prepreči zelo škodljivi prepih v ko-košnjaku. Na prednji strani kurnika, katera naj bo vedno obrnjena proti jugu ali jugovzhoau, naj bo eno veliko ali dvoje oken. Čim večja so okna, tem več svetlobe in sončnih žarkov pride v kurnico. Okna morajo zavzemati vsaj dve tretjini prednje stene, Okna morajo biti zamrežena z gosto in močno mrežo, pozimi pa zaprta s šipo.
Notranjost kokošnjaka mora biti popolnoma- gladka; vse špranje morajo biti dobro zaprte in zamazane; v nepotrebnih špranjah in odprtinah je leglo in zavetišče škodljivega mrčesa. Tla kurniee naj bodo betonirana ali iz desk, vsekakor pa morajo biti gladka in ravna zaradi lažjega čiščenja. Stene v kurnici moramo na debelo obeliti z apnenim beležem.
Ko smo postavili kurnico, je treba urediti njeno notranjo opremo. Sem spadajo predvsem greae, na katerih kokoši ponoči počivajo. Grede morajo biti postavljene na posebnih stojalih v višini do 1 m od tal, in sicer v zadnjem kotu, kjer je kurnica boj temna. Grede morajo imeti pravilno obliko, da žival na njih lahko sedi; grede ne smejo biti okrogle, ampak prerez mora imeti obliko pravokotnika, katerega daljša stranica meri 5 cm, krajša pa 3—i cm. Gornja robova grede morata biti zaokrožena. Ena
Otrok se
Včasih so umazane otroke strašili, da jih vzame parkelj ali dimnikar, ki je tudi sam črn in umazan. Tako se je potem umival otrok samo na čast parkeljnu in dimnikarju, iz bojazni, aa ga ne vzameta.
Malokateri otrok se rad umiva. Kot majhen nebogljenček, dojenček bi samo čofotal po vodi, ko pa je malo odraste!, je jokal, ko je moral zmočiti in umiti roke in obraz.
Navadno pogledam v šoli otrokom vrat, roke in ušesa v ponedeljkih. Takrat skoraj morajo biti čisti, saj je bila
kokoš rabi približno 20 cm širine greda Vse grede pa morajo biti v isti višini.
Zaradi lažjega čiščenja kurniee napravimo pod gredami v razdalji 20 cm mizo za blato, ki obsega širino in dolžino vseh gred. Blato pada na to podloženo mizo, kamor posujemo malo peska in vsako jutro moramo z grabljami ali posebnim strgalom odstraniti blato z mize.
V	kurnici morajo biti tudi gnezda, kamor hodijo kokoši nest. Koliko časa zapravijo kmečke gospodinje z iskanjem jajc po senu, v stelji in zunaj v grmovju, kjer nesejo kokoši, katere nimajo urejenega kokošnjaka. Gnezda naj bodo v kotu, v temnejšem delu kurniee. Na vsakih 4—5 kokoši nesnic napravimo po eno gnezdo. Gnezdo naj ima obliko kocke s stranico 40 cm.
V	kurnico postavimo tudi napravo (najprimernejše je krmilno korito), v katero poklaoairo perutnini krmo in napajalnik za svežo vodo.
Za pravilno nego perutnine še ni dovolj postaviti in urediti kurnico, ampak jo moramo stalno držati v najlepšem redu in snagi. Vsako jutro moramo iz kurniee odstraniti blato. Vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni moramo izmenjati nastilj na tleh, za kar nam služi: pesek, pepel, ilovica ali debela rezanica (slama). Vsaj vsak mesec enkrat kurnico temeljito očistimo. Pri tem očistimo vse stene, vse lesene predmete v kurnici, stojala, grede z vrelo vodo. Dvakrat na leto, in sicer spomladi in jeseni pobelimo notranje stene kurniee z apnom, vso njeno opremo pa prekleskamo s karbo-linejem ali petrolejem.
boji vode
prejšnji dan nedelja. Včasih si pa za pregled vzamem petek ali soboto. In razočaranje je tu. Umazana ušesa, lepo pokrita z lasmi, da se ne vidijo, umazan vrat pod suknjičevim ovratnikom, da o glavi sami ne govorim. Seveda je tisti dan pri vodnjaku »generalno« umivanje in čiščenje. Temu pa sledi še pridiga, ki bi bila bolj potrebna otrokovim staršem, Nekoč sem vsak teden sproti zapisala vse umazane učence. Postrašila sem jih, da bom listek obesila na steno, da bo lahko čital vsak, koliko umazancev je v razredu, ki se morajo v šoli umivati in se boje vode bolj kot medveda.
To je pomagalo v toliko, da je bilo ob tedenskem pregledovanju Vedno manj teh umazančkov in da so vsi hodili bolj čisti v šolo.
Kje je tu vzrok? Na dveh straneh! Pri starših in otroka samem. Res je, aa včasih starši nimajo za vse časa, nimajo povsod oči, pozabijo na tako »malenkost« kot je snažen in umit otrok. Res je tudi to, da se otroku v šolo mudi, da je pozabil umiti se, da se vode boji, ker je mokra in mrzla, da nihče ne gleda, kakšen gre otrok v šolo.
Najbolj res pa je, da bi imel učitelj v šoli manj dela tako rekoč »s to domačo zadevo«, če bi si starši vzeli toliko časa, da bi otroku ukazali, da se mora umiti in gledali, da se njihov ukaz res izvrši. Če pa je otrok še majhen, v prvem ali drugem razredu so še zelo nerodni, takrat naj otroka umije mati ali starejša sestra ali teta.
A tudi otroku samemu je treba utrditi Voljo in pregnati strah pred vodo. Pokažite mu ogledalo, naj se pogleda vanj, kadar bo najbolj umazan. »Poglej sinko, kaj bi ti rekel, če bi šla jaz, tvoja mama, tako umazana na cesto, v trgovino? Kako bi se ljudje smejali in me gledali. Vidiš, tudi tebi se smejejo.« Kako zelo grdo je, ko so ušesa vsa črna in pravijo, da bo iz njih kmalu zrasla repa, ker je tako dobro pognojeno. Z nauki, dokazi, lepo besedo, ostrim ukazom zahtevaj, <ia se otrok umije. Zbudi otroku čut do snage!
Imam v razredu učenca, ki pride ▼edno lepo počesan v šolo. Sicer malo
neravna preča kaže, da je se otrok sam česal, a počesal se je vendar in še lase je namočil, da mu leže na glavi, kot sam hoče. Ušesa so pa črna in vrat tudi.
»Kdo te je pa tako lepo počesal?« ga vprašam. »Sam sem se,« ves vesel odgovori, da sem vendar opazila, kako je lep. Pogledam natančneje. Obraz je tudi umit, na ušesa in vrat je pa kar pozabil, kot da je vode zmanjkalo. »Ti, poglej doma prav dobro ušesa in vrat, jutri mi boš pa nekaj povedal.«
Otrok je zardel, ker je vedel, kaj sem videla. Drugi dan je imel umita ušesa in vrat.
Mati,Vzgaja j, vzgajaj! Povej otroku, da je potrebno, koristno in zdravo umivati se. V šoli poudarjamo o snagi in zdravju toliko, pomagaj nam, olajšaj vzgojno delo učitelju, saj ,ga tudi učitelj tebi.
Neki dan sem poklicala več umazanih otrok k sebi, naj mi povedo popolnoma odkrito, zakaj se niso umili. »Ne bom prav nič huda, samo odkrito mi povejte.«
»Zeblo me je, voda pa je mrzla in tako mokra!« Skrivaj sem se morala nasmehniti »mokri« vodi.
»Ja, pozabil sem,« pravi drugi.
»Mama mi ni nič rekla, naj se umi-jem.« se opraviči naslednji.
Kakor gleda učitelj v zašitem in opranem krilcu, zakrpanem rokavu, tako tudi v umitem in snažnem otroku dobro in skrbno otrokovo mater. Otrok je ogledalo doma!	G. L
Tudi pozimi odpiraj okna
Kmalu bo vreme hladneje in zima bo potrkala na vrata. Peči se zakurijo, da človek v hiši in pri domačem delu ne prezeba. Obrabljeni pragi se popravijo, da pri vratih v hišo ne piha. In okna?
V kočevski vasici sem bila. Zbolel je učenec in neko popoldne ga obiščem. Bili so to siromašni ljudje, majhna hišica je čepela v rebri in okenca, ne okna, so zvedavo gledala po vasi. Družina je imela več otrok, za katere sta se pehala in ubijala oče in mati. Oče s krošnjarje-njem v tujini, mati doma z obdelovanjem kamnitne zemlje, ki jim je rodna manj kot malo,
Neko popoldne po šoli, bilo je pozimi, stopim v hišo. Bilo je vse lično, četudi siromašno. Samo nekaj mi ni bilo všeč. Zrak v sobi je bil dušljiv, slab, da se nisem upala globoko dihati. Ko stopim k oknu, vidim, da so trdno zabita, med okni pa je bilo nasuto žaganje. Kaj naj bi to žaganje pomenilo, si nisem mogla razložiti. Saj menda ne uspeva kaka rastlina v žaganju. Pa mi pove mati: »Ja, veste, okna so zanič, les je že gnil, piha skozi okna, drv nimamo mnogo, pozimi oken itak ne odpiramo. Kaj bomo metali drva skozi okno? Pa sem nasula med oknice žaganja,«
Kaj naj odgovorim na to? Naj spravljam njo v zadrego, sebe v zamero s poučevanjem in dokazovanjem? Naj ji povem, da je v hiši tako slab zrak, da me duši, ko tega ona in vsi drugi niso čutili in so še vsi otopeli? Na peči sta sedela dva majhna otroka, ki sta se, mokra, kar sproti sušila od tople peči. Na zapečku so se sušili mokri čevlji. V kotu v postelji pa je ležal mali bolnik, se potil in kaši j al. In na vse to se okna ne odpirajo, ker je pač zunaj mraz.
Popolnoma zgrešeno postopanje. To sem povedala tudi v šoli. ko sem opazila, da pozimi ne odpirajo oken. Ko je bil v šolski sobi zaradi 92 učencev slab zrak, sem okna odprla in dobro naložila peč. Povedala sem otrokom, da se slab in nečist zrak ne more tako segreti, kot čist. Da pa nas ne bo vse dopoldne zeblo in da ne bomo sedeli v tako slabem vzdušju, odprem okna. Slab zrak gre skozi okna ven, čisti pride v sobo in tega bomo lahko pogreli.
Popolnoma se nam je posrečilo in čez eno uro so učenci lepo sedeli v toplem in nedušečem razredu. »Isto velja tudi doma. Kaj mislite, da so okna samo zato vdelana v steno, da skozi šipe vidimo ven in da prihaja svetloba v sobo? Okna se morajo odpirati. Tudi pozimi! Vsaj za
kratek čas. Zato naj žaganje izgine s prostorov med okni.< Če imajo slabe okenske okvire, da jim piha skozi, naj narede z blaga blazine. Te se pri odpiranju oken odstranijo lahko, Branijo pa prav tako ali še bolje dostop mrazu v sobo.
Kot sem pozneje videla, je moj nauk zalegel. Naj zaleže tudi gospodinjam, ki se boje vetriti pozimi svojih stanovanj.
Kaj vse najdemo pozimi na toplih pečeh? Dojenček ima prej suhe in tople cunje, če so na topli peči, mokri čevlji se tudi hitreje posuše, prav tako obleka, ki jo je namočil dež in sneg. Vse to pa izpareva neznosne vonjave, ki napolnijo zadnji kotiček še tako prostorne hiše. In če že ves dan bivajo v tej hiši ljudje, bo zvečer še petrolejka slabo gorela, ker tudi ta hoče svežega zraka in jo duši, da medli, prav kot človeka, ki stopi s svežega zraka v tako prostor.
Zdravje nam mora biti vedno prvo. Dovolj je, če nam zima vzame sonce, naj si še sami ne jemljimo svežega zraka
Zato odpiraj okna tudi pozimi! Vsaj toliko, da izmenjaš zrak, ki je človeku več kot kruh in bolj potreben, za zdravje pa neizogibno potreben, saj pravijo: »Kamor ne pride zrak in sonce, mora priti zdravnik!*	I. G.
Kuhinjski in lekarniški nasveti
Zelje z rižem. Glavico zelja razdelim na posamezne liste, jim izrežem štoričke in zrežem zelje na rezance. Zelje osolim, potresem s kumino in pustim stati dobre pol ure pokrito na toplem mestu. V kožici razbelim žlico masti, zartimenim sesekljano čebulo, sesekljam zelen pe-teršilj in ko je oboje zarumeneno, dodam za noževo konico paprike. V zaru-menenje stresem zelje, pokrijem kožico in nekaj časa pražim. Potem zalijem s kropom, z juho od kosti ali s ktompir-jevko in pristavim toliko pesti riža, za kolikor oseb kuham. Kožico pokrijem in kuham jed tri četrt ure Preden jed ser-viram. ji primešam parmezana.
Solata iz kislega zelja. V surovo kislo zelje zribam eno jabolko. Zabelim ga z oljem, primešam žličko gorčice in poškropim z limonovim sokom. Drug način: Surovemu kislemu zelju primešam en rumenjak z oljem in kisom ter dobro zamešam. Zelje potresem s kumino.
Koruzni narastek s sirom. Četrt litra koruznega zdroba pristavim na en liter osoljenega kropa ter primešam košček
surovega masla. Meti' nepretrganim mešanjem kuham zdrob 20 minut. Potem postavim jen za nekaj časa na stran, da se malo ohladi. Nato primešam dvoje zmešanih rumenjakov in % kg parmezana. Obliko dobro namažem z maslom, zravnam narastek po obliki in denem v pečico za pol ure.
Krompirjeve kroglice. Tri četrt kilograma krompirja operem in skuham Kuhanega olupim in dobro stlačim ali zribam. Potem napravim krompirjevo testo s temile pridatki: tri cela jajca, dve žlici surovega masla in tri žlice moke. Iz testa oblikujem kroglice in jih ocvrem na razbeljeni masti.
Prevelika utrujenost, bodisi telesna ali duševna, je vir mnogih bolezni, tudi sklepnega revmatizma
Juha zdravilo. V dobri mesni juhi mora biti toliko zelišč, da juha vpliva kakor zdravilo. Peteršilj žene na vodo, zelena izganja revmatizem, majaron in dušica pomagata živcem, česen mladi,
čebula poživi, paradižnik redi, poper greje, muškatov cvet krepi želodec, korenček izganja slabe sokove, korenje deluje na rast itd. Ni čuda, če si stare ženice tako želijo dobre juhe.
Vrtničin kis. Na liter dobrega kisa nastavi za pol litra svežih, toda ne vlažnih vrtničinih listkov. Ko je stalo 14 dni, precedi. Goščo porabi za kopel, kis za umivanje in utiranje; z vodo da hladilno pijačo.
Pehtranov kis. Nareži 4 čebule, 4 ša-lotke in pet pesti pehtrana, primešaj 40 zrn belega popra in 24 zrn nove dišave. Nato nalij 5 litrov kisa in postavi za štiri tedne na sonce.
Zeliščni kis. Na beri 2 dkg bezgovega cveta, 2 dkg krebuljice, l dkg grenku-Ijice, 1 okg peteršilja. 1 dkg prežiijke in t dkg drobnjaka. Deni v senco da ovene. V stekleno posodo za pet litrov deni tri žlice soli, dve žlici razsekanega česna in 12 zbic. Nato stresi zelišča, vlij 4 litre gorkega vina, zaveži in postavi na sonce. Ko se izčisti, odlij. Ta kis ni samo izvrsten za jedi, ampak tudi za obkladke in utiranje.
Pravi vinski kis ok repen je, hladi te v vročini in segreje v mrazu, poživlja, žene na pot in vodo, nasprotuje gnilobi in ustavlja razkrajanje. — Za omotični rastlinski strup pij dosti vinskega kisa in devaj obkladke kisa na glavo in na trebuh. — Pijanemu človeku drži pod nos kupico kisa in devaj mu obkladke kisa na čelo. — Za gnilo mrzlico jem:ji večkrat žlico kisa v kupici vode in utiraj se dvakrat na dan s kisom. — Če se ti je zaprl pot, pij skodelico bezgovega čaja in žlico kisa. — Okisana voda ustavi notranje in zunanje krvavitve. — Bolnik je preležan? Zmešaj kisa, žganja in soli in nateri. To pomaga hitro ali žge v začetku in če je bolnik slab, mu bi škodila. Kisov obkladek ti olajša otiske, ustavlja zastrupljenje, ublaži bolečine pri zlomljenih ali izvinjeiiih udih, razžene podplutbe. Če si razgret izpij kupico okisane in z medom oslajene vo-
de. Za grlo je kis z žajbeljem najboljša grgljanka. V času kužne bolezni okisaj vodo, ki jo piješ in vodo s katero peres zelenjavo in vodo v katero namakaš perilo bolnikov. — Opešanega bolnika umivaj z okisano vodo. — Če se bolnik ne more predramiti, kani kisa na razbeljeno železo. — Če čutiš, da se zbira po tebi bolezen, nateri se po vsem životu z močnim kisom. — Zatečene noge splah-nejo če močiš noge par minut v precej topli močno okisani vodi in jih zaviješ potem v flanelo. — Prejšnji rodovi so imeli radi močno okisane jedi in so radi pili okisano vodo, ker so verovali v ki-sovo zdravilno moč. Imeli so pa res zanesljivi vinski kis. Zdaj pa izdelujejo tovarne kis, ki ni zdravju koristen, če bi ga vžival preveč, saj še vinskega ne smeš preveč. Dekleta, ki so pila kis, da bi shujšala, so si nakopala hudo želodčno bolezen.
Da se poveča zdravilna moč kisa, so nastavljali na njem razna zelišča. Tako so devali v »kis za božjast«, sivke, mete, rožmarina, lavorja, brinja. — Kis nastavljen z morsko čebulo je slovel, da pomaga za zasluzenje in napetost, da odpira jetra in vranico, da pozdravi grlo itd, _ Za kužne bolezni so nastavljali na kisu rožmarina, angelike, prožiljke in dušice, sivko in božjastnico in druge zeli. S tem kisom so se umivali, se pokropili preden so šli med ljudi, ga kapali na žerjavico in razkuževali s soparo hiše in ljudi, kar ni bilo tako prazno kakor sodi sedanji svet, kajti ob času velike in-fluence so ostali delavci v kisovih tovarnah na Francoskem zdravi. — Z medom mešan kis razprošča sluz in hladi. Vzemi žlico na vodi dvakrat na dan. Preveč napenja in otežuje prebavo.
Kis s soljo omeči trdo kožo, razje kurje oko in psživi mrtvo kožo in mrtve ude.
Kis s kumino, janežem in lavorjem
izganja zaprte vretrove in razžene pritisk krvi v glavi, če navežeš na glavo robec namočen v kisu, in se natereš ž njim po želodcu in trebuhu,
GOSPODARSKE VESTI
_ ____—_———^——
ŽIVINA
Kranj. Na ponedeljskem sejmu dne 18 novembra so prodajali živino po teh cenah: voli I. 9, II. 8, III. 7; telice I. 9, II. 8, III. 7; krave I. 8, II. 7, III. 6; teleta I. 10, II. 9; prašiči špeharji 17—18, pršutarji 13—15 din za 1 kg žive teže.
Ljubljana. Na sejmu dne 20, novembra je imela živina v Ljubljani nasled-
nje cene: voli I. 8.75, II. 7.50, III, 6.75; telice I. 8.75—9, II. 8, III. 6—7; krave I. 7.50, II. 6-7, III. 4—5; teleta I. 13, II. ti; prašiči špeharji sremski 18.50—19, pršutarji 14—15 din 1 kg žive teže.
Kamnik. Po podatkih od srede novembra so bile cene živini v okraju naslednje: voli L 8.50, II. 7.75, III. 6.75—7; telice I. 8, II. 7.50. III. 6—6.50; krave I. 7, II. 6, III. 5,50; teleta I. 10, II. 9; prašiči
špeharji 14—15, pršutarji 11—13 din za
1 kg žive teže.
Brežice. Iz brežiškega okraja poročajo, da je imela tam živina sreni novembra tele cene: voli I. 9. II. 8.50, III. 7.50; telice I. 8, II. 7, III. 6.50; krave I. 7, II. 6, III. 4—5; teleta I. 10—11, II. 9.50—10; prašiči špeharji 16—18, pršutarji 13—14 dinarjev za 1 kg žive teže.
Črnomelj. Sredi novembra so imeli v črnomeljskem okraju tele '"ene živine: voli I. 8, II. 7—7.50, III. 6—6.50; telice I. 7—7.75, II. 6.50—7; krave I. 7.25—7.50, II. 9—10; prašiči špeharji 11—13, pršutarji 9—9.50 din za 1 kg žive teže.
Maribor. Po poročilu o sejmu 12. novembra so bile ta dan cene živini v Mariboru naslednje: voli I. 9.25, II. 7—8, plemenski voli 8—10, biki za klanje 6.50 do 8; krave I. 8, II. 7—7.50, krave za klobase 5—6.50; mlada živina 7—9; teleta L 11, II. 9 din za 1 kg žive teže.
Gornji grad, V gornjegrajskem okraju so bile živinske cene v novembru take: voli I. 9—10, II. 8—9, III. 7; telice I. 9 do 11, II. 8-9, III. 6; krave I. 9-10, II. 8-9, IIL 6—7; teleta I. 9—12, II. 7—10; prašiči špeharji 20—22, pršutarji 14—16 din za 1 kg žive teže.
Slov, Konjice. V prvih dneh novembra so bile cene v okraju sledeče: voli I. 9, II. 8, IIL 7.50; telice I. 9, II. 8, IIL 7; krave 1. 8, II. 7, IIL 6; teleta L 10, II. 9; prašiči špeharji 17, pršutarji 14 din za 1 kg žive teže.
Ptuj. Na svinjskem sejmu dne 13. novembra so prooajali prašiče po teh cenah: pršutarji 11.25—11.75, debele svinje 12—13, plemenske svinje 10—11 dim za 1 kg žive teže; prasci 6—12 tednov stari 90—190 din komad.
Šmarje pri Jelšah. Sredi novembra poročajo o tehle cenah živine v okraju: voli I. do 9, II. do 8, IIL 7; telice I. 8.50. II. 7.50, IIL 6.50; krave I. 7, II. 6. IIL 5.50; teleta I. 10, II. 8—9; prašiči špeharji 18, pršutarji 14 din za kg žive teže.
CENE
Ljubljana. Ječmen 4.50—5, rž 4.50—5. oves 4—4.50, koruza 4.50—5, krompir 1.50 do 2 din kg; seno sladko 115—130, polsladko 100—115, kislo 95—100. slama 60 din 100 kg; kurivo: premog 400—425 din tona, drva trda 1 prm 145—160, žagana 155—170, mehka 75 oin, oglje 1.50—3.50 din 1 kg.
Kranj. Pšenica 4.50, ječmen 4.50, dž 4.25, oves 4, koruza 3.75, fižol 6—10, krompir 2, lueerna (krma) 1.25—1.50, seno 1.25 do 1.50, slama 0.75 din 1 kg. — Sadje: jabolka IIL 4—6, II. 8—10 din 1 kg. Mleko 2.50—3 din liter, presno maslo 48—52, slanina 24—26, svinjska mast 26—28.50, med 28—32 din 1 kg. = Volna oprana 84
do 96, neoprana 68—72 din 1 kg. — Drva 1 prm 140—150 din.
Brežice. Pšenica 350, ječmen 325, rž 300, oves 350, koeuza 300, fižol 500—600, krompir 175, lueerna 120, seno 100, slama 75 din 100 kg. — Jabolka L 10—12, II. 6 do 8, IIL 5—6 din 1 kg. — Drva 1 prm 125, mleko 2—2.50 din liter, surovo maslo 44
00	48 din kg. — Vino navadno pri vinogradnikih 7—8, finejše sortirano 10—12 dinarjev liter.
Slov. Konjice. Pšenica 4.50, ječmen 5, rž 4.50, oves 3.50, koruza 4.50, fižol 6—7, krompir 1.50. seno 0.90—1, slama 0.60 din za 1 kg. — Drva trda 1 prm 125 din. — Mleko 2—2.25 liter, surovo maslo 48 din za 1 kg.
LES
Na ljubljanski borzi -so bile cene lesu dne 22. novembra, kakor je spodaj navedeno. Cene so za 1 kub. meter, franko nakladalna postaja. V prosti trgovini pa utegnejo biti cene nekaj višje.
Smreka-jelka: hlodi I/II 240—300, brzojavni drogovi 220—260, bordonali 310 do 360, filerji 260—300, trami ostalih dimenzij 260—310 din. Brusni les za celulozo, belo očiščen 190—220 din.
Bukev: hlooi I/II od 30 cm dalje 205 do 255, hlodi za furnir čisti od 40 cm dalje 290—340, deske-plohi naravni 330 do 620, parjeni 450—730 din.
Hrast: hlodi I/II od 30 cm dalje 260 do 410, bordonali 850—1000, frizi 900 do 1200 dinarjev.
SEJMI
2. 12.: živ. in kram. Vinica in Kranj, svinj, in kram. Zagorje ob Savi, rog. živ Ormož, tržni dan, živila in prašiči Trbov-
1	je, živ. in kram Koračice. — 3. 12.: živin kram. Novo mesto, svinj. Ormož, gov in konj. Ptuj Planina (Šmarje pri Jelšah), živ. in kram. Slov. Konjice, svinj Dol. Lendava. — 4. 12.: gov. in svinj. Krško, živ. Ljubljana, gov. Celje, Ptuj in Trbovlje, živ. in kram. Mežica, Šmarje pri Jelšah. — 5. 12.: gov. in svinj. Mokronog ž,iv. in kram. Lož, Videm-Dobrepolje, svinj. Turnišče — 6. 12.: živ. in kram Žužemberk, svinj, in drobn. Maribor, živin kram. Dobrna, živ. Sevnica na Savi, Sv. Nikolaj na Polju, živ in kram Vuze-nica. gov., konj. in kram M. Sobota. — 7. 12.: svinj. Brežice, Celje in Trbovlje, svinj. Križevci.
Kmetje! Vaša stanovska organizacija je Kmečka zvezal
PRAVNI NASVETI
Sin hranilec. F. K. Predpisi o ugodnostih za hranilce se niso spremenili. Spremenili so se pa predpisi o skrajšanem roku, ki znaša sedaj 18 mesecev. Ne moremo vam povedati, ali ima vaš sin pravico do oprostitve ali do skrajšanega roka, ker niste sporočili rojstnih ponatkov zanj in ostale člane družine, podalkov o vojaški službi ostalih rodbinskih članov, ter podatkov o neposrednem davku, ki ga plačujete. Če sin še ni bil na naboru, ni treba delati prošnje za skrajšan rok ali oprostitev. Naborna komisija sama odloči o teh vprašanjih, ker morajo biti gori navedeni podatki razvidni iz rekrutnega spiska, poleg tega jih pa tudi lahko nabornik predloži naborni komisiji.
Služba pri policiji itd. J, R. Za službo pri policiji je treba vložiti prošnjo na bansko upravo. Ne moremo vam povedati. ali vas bodo sprejeli, ker niste navedli prav nobenih pouatkov o sebi, iz katerih bi mogli videti, ali izpolnjujete pogoje za državno službo. Za službo pri finančni upravi pa vprašajte pri finančnem ravnateljstvu.
Naš vojaški obveznik v inozemstvu. J. D. Rojeni ste bili v inozemstvu ter niste še zadostili dolžnosti, čeprav ste že 52 let stari. Vprašate, ali bo=te morali sedai služiti. Če ste naš državljan in ste živeli v inozemstvu, bi se bili morali ob času svojega nabora, najdalj pa do dovršenega 27. leta starosti prijaviti našim vojaškim oziroma diplomatsko-konzular-nim predstavnikom v tisti državi, kjer ste živeli in izjaviti, da ste kot jugoslovanski državljan in vojaški obveznik pripravljeni odzvati se vojaški dolžnosti. Če bi bili tako storili, bi veljalo, da ste uredili svojo vojaško obveznost in če bi se do dovršenega 27. lota starosti ne vrnili v domovino, bi bili v mirnem času oproščeni službe v kadru. Ker pa se niste javili, bodo smatrali, da ste se odtegnili službi v stalnem kadru in boste morali služiti 3 leta, če vas zalotijo do dovršenega 40. leta starosti.
Oprostitev ali skrajšan rok, H. F. Ker
sta vaša dva starejša brata odslužila popolni vojaški rok, pripada vam skrajšani rok, ki traja sedaj 18 mesecev. Za edinega hranitelja s pravico do oprostitve, vas bodo smatrali tedaj, če boste mogli dokazati z javnimi (notarskimi) listinami, da sta bila vaša brata in sestri vsaj 5 let med vašim nnborom popolnoma odpravljeni od doma in če ne plačujete nad 1^0 din •neposredne"5) davka ter če pri hiši ni nobenega za delo sposobnega -gfglhjri tlcgga člana.
Podpora družini vpoklicanca v vojaško službo. G. A. Le odbor, ki odloča o prošnjah za podporo more presoaiti. ali vam taka podpora pripada ali ne. Tudi vašim staršem odbor lahko nakloni podporo, če jih vi preživljate in če so ostali za časa vašega vpoklica v vojaško službo, brez nujnih sredstev za življenje.
Prošnje za službo pri pošti, M. L. Že pred par leti ste poslali na poštno ministrstvo prošnjo za službo pismonoše. pa niste prejeli nobene rešitve. Vprašate, ali je še kaj upanja, da bi bila prošnja ugodno rešena? — Vaša prošnja najbrž ne bo ugodna rešena, ker so se predpisi o sprejemanju pismonoš v službo spremenili. Sedaj sprejemajo pismonoše v službo poštni ravnatelji sami. Če še mislite na službo pismonoše, boste pač morali vložiti ponovno prošnjo. Najbolje bo, da prosite za službo pri domači pošti, kadar bo kakšno mesto prosto. V tem primeru bi morali nasloviti prošnjo na poštno ravnateljstvo, vložiti bi jo pa morali pri upravniku domače pošte.
Neplačani stari davki. I. J. Od leta 1932. ste ostajali dolžni na davkih. Sedaj vas pa za ostale davke rabijo, čeprav ste slišali, da je lani izšla neka na-redba, po kateri so se stari, neplačani davki odpustili. Vprašate, ali ni zato rubež in dražba, ki vam preti, protizakonita. Prošnje za odpis zaostalih davkov niste napravili. — Res je bila lani o božiču izdana uredba o oopisu zaostankov davkov. Po tej uredbi je bil finančni minister pooblaščen, da sme na prošnjo davčnih zavezancev odpisati zaostanke, ki so izkazani na koncu leta
1937.	na davkih ali taksah, če bi izterjava teh zaostankov pomenila gospodarski propad dolžnika. Vsak davčni zavezanec je torej moral prositi za odpis davčnih zaostankov in to v treh mesecih od dne razglasitve te uredbe Ker je bila uredba razglašena 23. decembra 1959. leta, bi bili morali vložiti prošnjo do 23, marca t. 1. Ker niste prosili, vam seveda davčnih zaostankov niso mogli odpisati. Sedaj je pa rok za vložitev prošnje že zamujen. Pripominjamo še, da odpis zaostankov po navedeni uredbi ni dopu* sten, če zaostanek ni večji od zneska davkov, ki so vam jih predpisali za leto
1938.	Če torej hočete preprečiti dražbo, vam ne kaže drugega, kakor da davke plačate.
Gnojnica na cesti. J. K. Prijavite občini ali pa okrajnemu načelstvu, nesnago, ki odteka z sosedovega posestva na cesto. Dolžnost občine je, da napravi red. Če pa ta ničesar ne ukrene, bo gotovo okrajno načelstvo poseglo vmes in soseda tudi s kaznijo prisililo, da gnojišče tako uredi, da se gnojnica ne bo razlivala po . cesti ali preo! sosednimi hišami.