Knjiga Slovenska XIX. veku. Dobri svoj značaj kaže M o č n i k kot odgovorni vrednik nUčiteljskega Tovariša" zlasti v vabilih na njegovo naročevanje. Takoj v 1. listu pove, katera je ,,Naša pot": Tovariš živi narodni šoli na verski podlagi, in meni, da se ne moti, ker to je ravna pot proti verhuncu šolskim namenom . . Lepe so fraze od človekoljubnosti, od humanizraa, od napredka, svobodnega duha in kakor se že vse zovejo, toda v viharnih casih razkade se kakor prah na vetru, in zopet vidi se jasno, da druge poti do dobre izreje ni, kakor je ta na verski podlagi . . Za metlo Tovariš nikoraur ne bode; odvisen bode pa tudi vprihodnje kakor do sedaj — od svojega prepričanja in od svoje vesti (1873 str. 2). -- Kar smo bili dosihmal, to hočemo ostati tudi v novem letu, kliče v vabilu na naročbo za 1. 1874. Svobode in prostomiselnosti ne bomo iskali, s tem, da bi napadali vero in stan svečeniški in drugo, kar je našemu kerščansko - slovenskemu ljudstvu ljubo in drago. Ker Tovariš piše slovenskim starišem, šolam in učiteljem, tedaj bo pred vsim varoval domače svetinje, oziral se na potrebe domačih ljudskih šol, narodnih učiteljev, v domači besedi, z domauim blagom. Tovariš ostane katoliean in Slovenec, kakoršni so menda tudi učitelji in šole, za katere piše . . Svojemu vredniku doslej ni drugega koristil, nego da niu je pridobil veliko ,,pridevkov", kar pa podpisanega ne plaši (str. 371) itd. Tovariš se dosihmal še nič ni poboljšal; ravno tisti je, kakor je bil že leta in leta, katoličan po veroizpovedanji in Slovenec po rodu . . Kdor bere ta _mežnarski" list, naj za kazen ga tudi plača . . Narocnikov si s tem ne bomo iskali, da bi druge obirali (1874 str. 192). Kakor doslej bode tudi odslej Tovariš pisal nekteriin v spotiko in posmeh, nekterim pa v zabavo in poduk. Boj za blago naj više, za resnico in pravico, bil je vsaki čas težaven, a vreden vsega človeškega truda; le o vrocini rumeni zlata pšenica in dozoreva sladki grozd. Nadejaje se pomoči od zgoraj, od koder prihajajo vsi darovi, in pričakovaje prijazne podpore od starih znancev in prijateljev hoče tudi -Tov." po svoje pomoči, da se izveršuje staro naše geslo: Za vero in omiko . . Take zmedenosti, take zinešnjave v načelih ni še bilo nikdar, kakoršna je ravno sedaj, kakor drugod, tako tudi pri učiteljih; in v takih okoliščinah je dober svet še posebno drag . . Sedaj vlada, kakor pravijo nekateri, tvarinarstvo; toda temu ne boderao služili. Vera nam bo zrairom zvezda, katera kaže pot v življenji, in katera nam bode svetila tudi unkraj groba. Vera tudi pri podučevanji in odgojevanji nič ne pokazi, nič ne pokvari, marveč blaži in boljša vse dejanje učiteljevo (str. 362). Odvisni smo od Boga in od svoje vesti; ako se tema ne zamerirao, nas pa drugo ne stara tolikanj . . Naročevanje domačib listov je rodoljubu naroden davek, kateremu se ne odteguje (1875 str. 16). Prihajal bode -Tov.u k vam v stari kranjski noši, prinašal blaga na izbero . . Hodil bode naprej svojo pot, oziraje se nazaj v preteklost, po kateri bode presojeval sedanjost in gledal v prihodnjost. -Tov." misli, da nekako pozna sedanjost, tedaj ne živi v domišljiji, ker on ve, da iraa malo prijateljev, a zvestih in stanovitnih, na te se obrača in jih prosi duševne in materielne podpore (str. 192). List ne prinaša ne založništvu ne vrednistvu vrednega plačila, nikar že dobicka. Vredništvo ne želi ne hvale ne plaee, pa se tudi ne boji ne truda ne graje, dokler je marljivo delovanje na slovenskem šolskem in učiteljskem polji živa potreba. Prav sedanji čas pravi domoljub ne sme omahovati in po vetru se obračati, ker je že tako preveč vertačnikov na svetu. Drevo se po sadu spozna, tako se kaže in spoznava že tudi sedanje šolstvo po svojem sadu . . ,,Tov." je spravil že marsikaj na svetlo, česar bi brez njega ne bilo . . Prinašal . . razkladal . . pripovedoval bo to in to . .; slovenske učitelje pa bode budil k marljivemu delovanjn ter vneinal v njih ljubezen do njihovega svetega poklica, do corkve in naroda, z glasilko vedno gotovo: V s e z a vero, dom in carja!.. Zvesto prebirajte _Tovariša" pripravniki učiteljski, kajti tudi po njem se lahko pripravljate na svoj stan . . Z dostojnim narocevanjem pomagajte ,,Ucit. Tovarišu" nositi tovor tudi v prihodnjem letu (str. 354)! Resnica in pravica ima še zmirom svoje prijatelje med ubogim človeškim rodom, in mi, ki stojimo na razpotji dveh šolskih dob, srao moralno prisiljeni list tako vredovati, kakor se je začelo . . Vsak, ki se briga za javnost, nas pozna, pa tndi ve, da nisrao uporniki postavara; pa saj tega tudi tisti ne verjamejo, ki nas s takimi pridevki obkladajo (1876 str. 16). Vem sicer, da ste eni in isti, ki podpirate tudi druge slovenske liste, in da marsikateremn izmed nas ,,Tov." treba ni, a nikarte, da bi se zastonj zanašal na vaše rodoljubje ,,znani mežnarski list", pošljite toraj tudi zanj kak forint našemu založniku, kajti ne rnore se tirjati, da bi kdo v svojo škodo Slovencera zalagal liste (193). Da se po _Uc. Tov." bolj pogosto poprašuje, to nam je v tolažbo in spodbudo, delati še v prihodnje raodro napredovaje po staroslavnera geslu: Vse za vero, dom in cesarja! Ker smo katoliški Slovenci, je in ostane nam vera 1 u č, slovenska raaterna beseda pa ključ do prave omike. Vzor narn je kerščanska ljndska šola (369). Mnogim ne vstrezamo, pa saj tega tudi nismo pričakovali; da pa nekaterim vstrezamo, kaže nam to, da nas podpirajo duševno in dejansko, tako da wTov.'' že izhaja, ker se ne vozi v kočiji, marveč le peš potuje od kraja do kraja (192). Boj za vzore, za resnico in pravico je bil vsikdar težaven; brezvspešen in brezkoristen pa nikdar ne. Od leta do leta pridobiva naš list več duševne podpore. Slovenskim novinarjem sploh, tako tudi nam pot ni s cvetlicami potresena; a dolžnost je vsakemu šolniku in rnladine vzgojevatelju, da dela po svoji moči za duševni napredek svojega rodu, kajti stvar naša bila bi zgubljena le tedaj, kedar bi se mi sami odtegnili delu, česar nas Bog varuj (369j! Politika naša, ako se sme v šolskem listu kaj tega omeniti, ne more drugačna biti, kakoršna je večine našcga naroda; vsak list, 'bodi si še tako skroraen, brez barve ne more biti, in list z jasnirn programom najde vže kolikor toliko podpore (1878 str. 192). Modri se ravna po okoliščinah, ter se v nebistvenih rečeh obrača po kraju in času. Tega načela smo se deržali pri svojem vredovanji kolikor toliko tudi nii, da vstrežemo čitateljem in svojim tovarišem, za katere list pišerao . . Tovariši naši že sedaj vedo iz lastne skušnje, da — konju dokler ga love, ovsa mole; ko ga pa v voz vpregajo, mii z bičem po:nagajo .. Vsak človek, tem bolj učitelj, ki hoče biti voditelj drugiai, imeti mora svoje stalne nazore, da se ne bode sukal po vetru kakor petelin na strehi . . ,,Tov." je doslej, ne da bi se hvalili, več donašal kot obetal. Vsaj odlični narodnjaki nara pravijo tako. Slava — se ve — bodi zato naširn dopisnikom! . . Razdelimo breme in tako ga bodeino nosili lože (370)! Stranka, ki jo zastopa naš list, mnogobrojna ni, a živi pa še, ker ima svojo podlago v zdravem jedru narodnega učiteljstva in sploh slovenskega občinstva. Prioa tega nam je, da se list še zmirom vzderžuje, ter je podoben drevesu, ki zmirom poganja nove mladike; ako nekdanji prijatelji odstopijo, pridejo drugi na njihovo raesto . . Cast in poštenje veleva vsakemu plačati list, ki ga je prejemal celo leto, založniku takemu, kateri že toliko let zalaga list le učiteljem na korist (1879 str. 16). Namen in obseg lista ostane, kakor dosihmal; toliko manj nam je sedaj treba spreminjati svojih načel, sedaj, ko čas in okoliščine naj bolje za nas delajo, in ker to, kar smo dosihmal zagovarjali, polagoma v javnem mnenju prodira. Slovani in posebej Slovenci nismo več tako javno nevarni, kakor so nas pred nekaj časom nekateri sumničili, in kdor nas sedaj k steni pritiska, dela to iz svoje zasebne pridnosti, a tudi na svojo odgovornost. Sedaj je pa tudi čas, da se gibljemo; vsak se le toliko ceni, kolikor je vreden; ako hočemo slovenski učitelji kaj veljati, zaslužiti si moramo to sami (192). ,,Učit. Tovariš" se je že precej postaral. Sedaj dobimo novih, celo slovenskih Hstov šolskih na izbiranje. ,,Tov." hoče tudi v prihodnje pisati, kakor je dosihmal .. Klic na boj za kerščansko šolo zoperpogansko razlega se po vseh zgodbah svetovnih, pojmi in nazori so se zbistrili, bojevniki že vverstili, in nihče ne more sedaj reči, da ne ve, komu bi v tem boju, v tera prepiru priterdil, v ktero versto, na ktero stran bi se vstopil (374). Mož beseda velja; kdor je vse leta list prejemal, veleva mu čast in poštenje, da plača, kar je dolžan, o samem rodoljubji obertniki ne morejo živeti (1880 str. 16). Mili tovariši, zakliče Vam ,,Tov.", bratje, čas je, da od spanja vstanete, dan se zaznava, danica prihaja, verhovi gora se iz raegle vzdigujejo, tedaj povzdignite svoje glave in poglejte, da Vas solnce ne prehiti (191). Program naš ostane nespremenjen . . Dalje ko list uredujerao, bolje čutimo težo in odgovornost uredovanja šolskega lista, ki bi imel biti učiteljem kažipot v šoli in v javnem živ- ljenji . . Videti je, da nas stari sodelavei nočejo zapustiti, tedaj hočemo delati tudi mi dotlej, da nam kdo breine odvzame in na svoja ramena naloži (374). Ako se list iz rodoljubja ureduje, vendar nihče ne more tirjati, da bi ga založnik sam plačeval, kajti tudi 011 niraa pri listu drugega, nego skerbi in sitnosti, toliko prijateljem in neprijateljem v porazuniljenje (1881 str. 16). Vse na sveti je izpremenljivo, tudi postave se izpreminjajo po okoliščinah časa in po ljudeh, ki imajo pri tem prvo besedo; le eno pa ostane n e i z p r e m e nljivo — to je resnica in pravica, ki ima svoj izvor v večni resnici in neizpremenljivosti. Kdor se je drži, ni rnu treba plašča po vetru obračati in preklicevati danes tega, kar je včeraj trdil. Koliko se je teh načel držal ,,Učiteljski Tovariš", naj blagovolijo razsoditi njegovi prijatelji, ki so ga dušovno in dejansko podpirali, a tudi njogovi neprijatelji, ki se niso zlagali z njegovimi načeli. ,,Tov." bode v novem letu izhajal s tistirai poglavitnimi načeli, kakor dozdaj . . Podpisani zarad bolehnosti ,,To variše vo" vredništvo izročarn zopet temu, od kogar sem ga prevzel, to je njegovemu ustanovniku gosp. A n d r e j u P r a p r o t n i k u, ter se ob enem lepo zaHvaljujem vsem svojim častitim gg. prijateljem za prijazno pomoč pri svojem večletnem prizadevanji. Naj mi blagovole odpustiti, ako nisem bolje zvrševal naloge, ki sem jo prevzel z uredništvom . . Z Bogom! Matej Močnik. Sotrudnik je ostal ,,Tovarišu" tudi v prihodnje v raznih poročilih iz u c iteljskih društev, v popravah na pr. o šolskem zacetku na Slovenskem (str. 116), v drugih razpravrali p. Verske, državljanske in domače zadeve pri judih (cf. Palestina 1881). Značaj. 0 ovirah šolskega napredka (1882 str. 2), kjer na koncu pravi: ^Napis tem vrsticam je ,,pelin in svedrec", to je dvoje grenkih a zdravilnih cvetic. Taki so tudi nasveti, ki merijo na zboljšanje šolstva, zoperni slišati takiin, ki niso vajeai drugega slišati, nego hvalo novi šolski ustrojbi; a hvalimo to, kar je hvale vredno, kažimo pomankljivosti tam, kjer so faktično, in nične pomaga zakrivati jih; šolska postava namerava ljudern preskrbeti uoilnic; osnovajmo jih tako, da ne bode vse gladko in lepo le na papirji in po statističnih datah, ampak v Ijudski učilnici; prvo, kar je najbolj potrebno, so verske šole, to je alpha et omega vsega šolskega napredka". Dopisoval je časih ,,Slovencu" p. 1. 1882: Frobel in njegovo delo. L. 1885 je od št. 197 do št. 250 namestoval vrednika in poleg navadnih poročil spisal več značajnih sestavkov na pr.: Angleži in Rusi. Razne nade nemško - liberalcev. Vzroki cerkveno - bolgarskega prepira. Mir pa zopet mir. Boj pa zopet boj. Na tlaki pri židih. Katoliška zavest v naši domovini. Najnovejše nakane naših Talmi-Nemcev. Iz življenja grofa Henrika Ohambordskega. Znamenje našega časa itd. — Ker je bila kat. polit. Besednica razrešena, govoril je večkrat v ,,Katoliški družbi" in govore sta priobčevala vsaj deloma zdaj Danica zdaj Slovenec p. 1. 1886: Od propada bolgarskega naroda pod turškim jarmom od 1. 1391 do 1. 1877. Igla in vol; raušice precejajo in velbljode požirajo itd. Tako je 1. 1888 v ^Slovencu" oglasil se nekaterikrat ter mladim učiteljem in naslednikom v spomin klical nekdanjo dobo slovensk« vzajemnoriti, dokler je lepa sloga vladala mej duhovščino in učiteljstvom itd. — Slovenil je tudi knjižico: ,,Molitev velik pripomoček k zveličanju". Spisal sv. Alf. Liguori. Slovenski izdal dr. A. Jarc. V Ljubljani 1888. 16. str. 174. — Sicer jc mož usmiljen brez konca in kraja znan niestnini revežein sploh in tudi mnogim ubožnim dijakoni. Kar je srednji vek v zgodovini — jako grajan a tudi jako hvaljen, to je primeroma — se ve —Močnikov ,,Učiteljski Tovariš" 1. 1873-1881 mej dosedanjirai letniki. Nova in najnovejša doba se glede vede in umetnije rada povrača nazaj v srednji vek; tako bode i bodoči učiteljski naraščaj kedaj spridoma prebiral opisani solski list. Kar je Matej Moenik voroval, to je tudi upal in ljubil in v de- spoštovali in ga vsaj v srcu spoštovati niorajo prijatelji in neprijatelji. ,,Močnik jc mož najboljšega duha ter še danes v raznih domoljubnih odborih neuinorno de- janju spolnoval, in zato so ga naposledlaven". Cast, komur čast