287
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
18. pismo.
Dra^i prijatel!
/« Rima 5. julia 184T.
Nazaj v mesto pridši sim ogledal pod verham v dolini podertine Mak8encjevi§:a okro^leja, in potem, nekoliko bliže mesta na desni Bakov tempeljček, poleg kterig-a je na zalim g^ricku prav prijazna lozica vedno zeleniga drevja. Pod tem gričkam je studenec, kamor ae je hodil Nama k Egerii modrosti učit.
Na drugim griču ne dalječ od tod je drugi tem-peljček nekiga malika, ki ga nisim poznal. Mož, ki mi ga je kazal, mi ni vedil razun imena nič povedati, in še imena ne prav, ker je terdil, de je ^Tempio del Dio ridicolo". To pa mi ni slo v glavo, in ko domii pridem, iščem po bukvah, ter najdem, de jeres^Tem-pio del Dio" — tode ne ,,ridicolo a ridendo", temuč „re-dicolo a redeundo", ker so ga bili Rimljani Bogu v zahvalo sozidali, de je tu Hanibala vernil, ki se je bil po Btrasni bitvi pri Kanah mestu tako približal, de ga je mende iz tega griča ogledoval.
Potem me je silno mikalo, tudi tisti grič viditi, ki ga še kakor nekdaj „Monte sacro — Mons sacer'' (sveto goro) imenujejo. Zatoraj grem skozi vrata, ki 80 jim nekdaj ^Porta Nomentana" djali, in ki jih že dolgo papežu Piju IV. v čast „Porta Pia" imenujejo. Poleg nomentanske ceste je precej dalječ od mesta starodavna cerkev svete Neže, in blizo cerkve zala okrogla kapelica, ki jo je cesar Konstantin sozidal. V ti kapelici je bil nekdaj krasni grob cesaričine Konstance; zdaj pa je prazna, ker so znaminito mertvaško skrinjo (Urne) iz silno terdiga rudečiga kamna, ki mu porfir pravijo , v vatikanski muzej prenesli.
Na ti cesti sim tudi sedanjiga sv. očeta papeža Pija IX. vidil, ko 80 se bili sprehajat pripeljali. Zunaj mesta so jo peš tako čversto mahali, de sim jih komaj dohajal. Lep io terdin možak so; napravljeni so bili v belim ta-larji z rudečim, pa ne trivoglatim, ampak okroglim klo-bukam. Deset konjikov plemenite straže (Guardia no-bile) jih je spremljalo. Od sv. očeta Pija IX. bo gotovo še veliko slišati, zakaj hrup veselja je za to, de je Rim-Ijanam perve dni maliga serpana narodsko stražo dovolil, prevelik, de bi se brez druzih nasledkov pomiril. Bog daj, de bi sila nezmerno vpitje „Eviva Pio IX." tudi resnično bilo — ali z ljudskim čislanjem in povzdigovanjem je čudna reč — danas jjHosana" — jutro „Crucifige" '•^).
Ko 80 se papež vernili, sim jo hitrejši naprej potegnil, de bi še pred mrakam imenitni hribček „sveto goro^^ ogledal, kamor sim se bil namenil. Tu pridem do reke, ki so jo nekdanji Rimljani Anien imenovali; dan današnji pa ji Teverone pravijo. Cez reko pelje zidan, nekdaj na obeh koncih z vojnim tabram vterjen most; in precej poleg reke je — ne hrib, kakor sim menil, temuč reven, komaj nekoliko sežnjev visok griček, ki bi ga človek še ne pogledal, ako bi ne bil zgodovinske imenitnosti. Na ta griček je bilo namreč v letu S61 po sozidanji Rima od gospode (patricijev), hudo zatirano in od njih večkrat goljufano ljudstvo (plebejci) zbežalo, ker ni hotlo dalje taciga terpinčenja terpeti. Ko pa ošabni plemenitaži vidijo, de brez ljudstva, čeravno revniga, ki se je za-nje trudilo in bojevalo, živeti nemorejo,   ga   prosijo   in   mu  hribe   in   doline   obetajo,
*)    Te v letu 1847 pisane besede so se zares spolnile!   Vred.
de bi nazaj prišlo; — pa le M e n e n i A g r i p a, kteriga je starašinstvo na sveto goro k vbežnikam poslalo, jih je z lepo priliko o človeških udih pregovoril, de so se v mesto vernili. jjCujte eno prigodbo Rimljani!" — jih nagovori njih ljubljenec. — ^Enkrat so se spuntali udje života zoper želodec. Niso hotli dalje terpeti, da le on bi v sladki lenobi v sredi trupla počival, drugi udje pa bi ga pasti in nositi morali. Odpove se tedaj vsak ud svojimu opravilu. Roki niste hotle nobene jedi več k ustam nositi, usta se ničesar dotakniti in zobje nič vec žvečiti. Nekoliko časa so se vedli udje po tem naklepu. Ali kmalo spoznajo, da so si sami sebi v škodo. Čutili 80 namreč, da želodec sok povžitih jedil razdeluje po vsih udih in tako vsim moč in dobrovoljnost deli. Opustili 80 sovraštvo in se sprijaznili spet z želodcam". Vbežniki so razumeli pomembo tega govora in se po sklenjeni pogodbi spet vernili v Rim. Kmalo pa se hudo terpinčenje sopet ponovi; v letu 305 so vnovič na ta grič bežali. O tem drugim begu je lepa Virginia nemilo poginila.
*} Ne znam, gde so bili starši naših varaških otrok posebno več gospodcke strani, da niso mogli k izpitu (preskušnji) doiti ?                                                                        Pis.