Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 5. DE JUNIO (JUNIJA) DE 1937 No. (gitev. ) 22 CTW'Wl IMJW POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo ■a DRUGA PETLETKA Letos poteka deseto leto ruskega načrtnega gospodarstva. Na Ruskem — in morda še kje drugje — je mnogo ljudi, ki zapadajo v ekstatično navdušenje, če. le slišijo besedo "petletka". Zanje je ta beseda nekaka čarobna formula in zanesljivo jamstvo, da bodo sovje-ti ob koncu drugega petletnega razdobja dosegli vse one milijonske številke proizvodstva. ki so si jih bili postavili v delovni načrt, da bodo kmalu dohiteli in prehiteli industrijo zapada ter ustvarili take prilike, ki bodo vzgled vsem o-stalim narodom. Toda razumljivo je, tla je nadaljni razvoj in napredek združen z vse večjimi težko-aaoni; nego j? bilo udarjanje temeljev v teku prve petletke. Za prvo petletje so bili v Moskvi precej skeptični in so si zato izdelali dovolj skromen načrt, ki so ga izvršili po velikem že v štirih letih, peto leto pa so porabili, da so v nekaterih zaostalih panogah dosegli načrtne številke. Ne more se zanikati, da so dosegli lepe uspehe, aiko jih merimo '/> ruskim merilom. Potovalci iz Evrope in Amerike so soglasno potrdili navdušenje, ki je prevzelo vse prebivalstvo, ko se je opazilo, da se polagoma le zvišuje bedni živ-ljenski standard ruskega človeka, ki se je nato s podvojeno silo in s še večjimi žrtvami popolnoma predal idealu gradnje novega gospodarskega ustroja. Posebno mladina, doraščajoča v bezprimerni bedi revolucije, in meščanske vojne, je občutila zboljšanje kot velikanski napredek in se s pravim fanatizmom vrgla na delo. Toda ljudskih množic niti najspretnejša propaganda ne more držati stalno v visoki na petosti in to dejstvo se že opaža pri drugi petletki, ko so cele panoge gospodarstva redno zaostajale za načrtnimi številkami. Še slabši je postal položaj, ko se je drugod po kazala nekaka hipertrofija uspeha. Kar seveda še bolj ruši ravnotežje organičnega razvoja. Nevarni zapletljaji so za nami ŠPANSKA VLADNA LETALA SO PRI IBIZI BOMBARDIRALA NEMŠKO KRIŽARKO "DEUTSCH-LAND", KER JE STRELJALA PROTI NJIM, TER SO UBILA 23 MOŽ POSADKE IN JIH 83 RANILA — PET NEMŠKIH VOJNIH LADIJ JE V MAŠČEVANJE OBSTRELJEVALO ALMERIJO Nevarni zapletljaji, ki so ne samo poklicnim črnogledom, kateri vsak teden sproti napovedujejo sko rajšnjo katastrofo, marveč tudi resnim ljudem ustvarili hude skrbi, so se odigrali v preteklih dneh v španskih vodah. Nemci so se že nekaj časa pritoževali, da španska vladna letala preveč letajo nad njihovimi vojnimi ladjami, ki so bile poslane v Španijo, da vršijo tam kontrolo v imenu londonskega, odbora za nev-mešavanje, Španci pa so naglašali, da je takšno nezaupno nadziranje nemškega brodovja povsem upravičeno, ker da- nemške vojne ladje sodelujejo z revolucionarci. Prejšnji teden se je zgodilo, da. je admiral Schel, poveljnik nemškega brodovja v španskih vodah, poslal In-daleciu Prietu, ministru za državno obrambo v Valeneiji, rezek telegram v katerem mu je naznanjal, da bodo njegove vojne ladje streljale proti sakemu letalu, katero se jim bo bližalo. Indalecio Prieto je odgovoril, da si valencianska vlada pridržuje pravico bombardirati revolu cionarna pristanišča, v katerih nimajo tuje vojne ladje nobenega posla, Nemci pa da bodo lahko brez skrbi križarili deset milj daleč od obrežja, kjer imajo vršiti kontrolo po navodilih iz Londona. Ta dva telegrama sta bila kakor bliskanje, ki je naznanjalo bližnje grmenje. In res je grmelo že nasled njega dne, t.j| preteklo soboto. Dve vladni letali sta prišli nad revolucionarno pristanišče Ibizo, na Ba^ 1 carski h otokih, in nemška križar-ka "Deutschland", ki se je tam nahajala, je začela .streljati nanju. Letali sta odgovorili na napad ter •vrgli na. križarko štiri bombe, ki so zadele svoj cilj; na krovu je nastal požar in radi drobcev in plamenov je 23 mož posadke izgubilo življenje, 83 pa jih je bilo ranjenih. Ogenj so pogasili in ker ladja sama ni bila prehudo poškodovana, je brž krenila, proti Gibraltarju, kjer je izkrcala ranjence. Lahko .si predstavljamo, kakšen odmev je našla vest o tem dogodku v Nemčiji. Hitler je brž sklical vlado in po vsem svetu so z napetostjo in bojaznijo pričakovali, kaj se bo zgodilo. Mnogi so se vpraševali, ali ni ta dgodek morda ona nevarna iskra, radi katere se bo raz letel "evropski sod smodnika"? Vse je kazalo, da preživlja Evropa odločilne ure. V pondeljek se je napetost še povečala. V zgodnjih jutranjih urah, ko .so prebivalci španskega pristanišča Almerije, ki je v 'vladnih rokah, še spali, je privozilo v tamoš nje vode pet nemških vojnih ladij, ki so brez predhodnega opozorila začele ;obstreljeva/ii pristanišče in mesto. Med prebivalstvom, ki si prvi hip ni moglo razlagati strašnih zaporednih eksplozij, je nastala velika panika; napol oblečeni so ljudje bežali iz hiš in drli po ulicah iz mesta, da se izognejo smrti. Mno ge hiše so se zrušile, na 'več krajih je začelo goreti, mnogo oseb je bilo ubitih in še več ranjenih. Ko so nemške vojne ládje svoje uničevalno delo opravile, so spet krenile na odprto morje. Iva.j, ali bo vojna? — so se izpra-ševali ljudje, ko je šla po svetu vest, da Nemci obstreljujejo špansko mesto. Položaj je bil več ko resen in če ni prišlo do hujšega, se je treba menda zahvaliti Angležem in Francozom, katerih diplomati so na levo in desno priporočali hladnokrvnost. Nemčiji so sporočili, da zelo obžalujejo dejanje, ki so ga izvršile njene vojne ladje in to RAZNE VESTI tembolj, ker Almeria ni utrjeno mesto; v Valeneiji pa so pritiskali na vlado, da se ne bi spet skušala revanširati in s tem še povečati nevarnost, da se španska vojna raz širi tudi preko španskih mej. Ta prizadevanja niso bila brez uspeha. Nemška vlada je objavila uradno obvestilo, da smatra incident za zaključen in Španci so morali toliko popustiti, da niso te nevarne zadeve spravili niti pred Društvo narodov, kakor so sprva nameravali. Evropa je spet premostila; hudo nevarnost.. V tem je pa tudi zgovoren dokaz, da Evropa vojne ne mara, vsaj za sedaj še ne, saj bi sicer takšne izredne prilike za izpravniitev svojih zalog ne pustila kar tako mimo... Ker je bila tudi neka italijanska ladja, pred nedavnim napadena od španskih vladnih letal, so tudi Italijani z Nemci vred sporočili londonskemu odboru za nevmešavanje, da pri kontroli v španskih vodah ne bodo več sodelovali s svojimi vojnimi ladjami, dokler se jim ne zajamči varnost. V zvezi s špansko državljansko vojno in v zvezi tudi s temi dogodki, ki smo jih pravkar opisali, so Angelži izdelali nov načrt, po katerem naj bi se končno vendarle dosegla resnična nevtralnost, ki naj bi Špancem omogočila, da sami uredijo svoje račune in svojo državo, kakor morejo in znajo. Koliko uspeha bodo imela ta nova miroljubna prizadevanja londonske vlade, še ne vemo. Izgled^ pa menda niso najboljši, ker se po zadnjih vesteh v italijanskih lukah spet 'vkrcavajo "prostovoljci", namenjeni v Španijo. In baš te dni so se tudi vrnili prvi italijanski ranjenci s španskih bojišč. Fašistični tisk jih proslavlja kot junake. Mussolini potstaja pristaš omejitve oboroževanja. Sprejel je pretekle dni nekatere ameršike novinarje ter jim izjavil da bo svet doživel strahovito vojno a^i pa strašen gospodarski po- Pred nedavnim sta osrednji izvršilni odbor (C1K) iir svet narodnih komisarjev proučevala načrt za delovno leto 1937 in pri tem ocenjevala bilanco preteklega leta. Uradno poročilo je zopet trdilo, da je bil načrt v preteklem letu izvršen za 98%, vendar je v uspehu precej vrzeli in to ravno v najpomembnejših panogah. Ta izpadek je dal dovolj materiala za uničujočo, često ne povsem neumestno kritiko. Nima pomena iztrgati iz načrta posamezne panoge ter na njih osnovati hvalo ali grajo, kajti načrt sam je ogromna knjiga, katere posamezne dele razumejo samo stro-kovnjatld. Labirint številk naravnost ubija s svojo ogromnostjo in povprečen državljan lahko ocenjuje uspeh načrta samo iz tega, kako se je izpremenilo njegovo življenje na boljše ali na slabše. To se zdi da je tudi edino pravo merilo ter nejkaka .aritmetična sredi)n|8| med pretirano hvalo in uničujočo kritiko. Predvsem je dejstvo, da so si sovjeti ustvarili močno težko indu- strijo, ki je temelj za obrambo države in ki bi ja nekdanja Rusija še dolgo ni imela v takem obsegu. So-vjeti se sedaj popolnoma neodvisni, kar se tiče potreb vojske in ker zahteva moderna vojaška tehnika dovršeno industrijo, si lahko predstavljamo, kako velika mora biti slednja, da zadovoljuje vse potrebe orjaške sovjetske vojske ne samo 'v miru, ampak tudi za primer dejanskega spopada. Velike logike je v tem, da so si sovjeti ustvarili naj->rej sredstva za obrambo, da lah ko pod njihovo zaščito grade svoje gospodarstvo po načrtu. V zvezi s tem se je razvila prav velika strojna industrija, ki je dosegla tako visoko stopnjo, da Rusija dobavlja Turčiji stroje za veliki anatolski tekstilni kombinat Znano je, da so tekstilni «troji, poleg tiskarskih, najprecizznejši izdelki, ki jih lalko izdela le industrija visoke kakovosti. Lahka industrija, ki proizvaja predmete vsakdanje potrebe, pa je daleč zaostala za težko, saj ne more zadovoljiti povpraševanju niti glede dovoljeno množine, niti glede zahtevane kakovosti. Zlasti v zadnjem oziru so pritožbe vsesplošne. Vendar pa ge stanje zboljšuje in večini Rusov je za sedaj že dovolj, da se ti predmeti sploh že dobe, najsi so tudi nedostatni. Toda predmetov vsakdanje potrebe je na tisoče vrst in načrt predvideva po vrstnem redu najprej najpotrebnejše. Države, ki imajo s sovjeti obrambne pogodbe pa tudi one, ki z njimi niso v dobrih odnosa jih, slede razvoju ruske teške industrije z umevno pozornostjo. Vidi se, da je prva -skupina zadovoljna, druga pa je, v skrbeh. Obe pa vesta, da je udarna sila ruske vojske zelo obremenjena, s silno dezorganizacijo transport», tako glede potov, kakor glede prevoznih sredstev. Sovjeti so se najprej vrgli na Daljni vzhod, da si tam zavarujejo hrbet in sodeč po velikanskih fizičnih in gmotnih naporih so stvar prilično uredili. Iz razumljivih razlogov pa objavljena bilanca molči o kilometrih novih azijskih prog. Da se razširijo prometna sredstva so sovjeti obrnili glavno pozornost na vodna pota, kajti slednja se da- lo urediti z manjšimi stroški in v krajšem času, nego enialko gosta mreža železnic. Če pomislimo, da ima SSSR za svoje ozemlje dvajsetkrat manj železnic nego Zedinje-ne države, bomo razumeli koliko dela še čaka Rusijo in zakaj so se sovjeti lotili prvenstveno vodnih potov. To je pač najhitrejša možnost, da pribavijo armadi in rastočemu prometu vsaj nekak nadomestek za nedostajajoče železnice. Kar se tiče izkoriščanja zemeljskih bogastev, stopa Rusija polagoma v prve vrste svetovnih pro-ducentov. Seveda je še daleč od tega, da bi v proizvodstvu premoga.. železa in jekla prekosila sitare industrijske države, ,v ostalih kovinah je 'kajpada še bolj zaostala, saj je celo glede nafte precej za svetovnimi producenti. Pri organskem razvoju pa bo v nekoliko letih tudi v teh panogah razvila mož nosti, kakršnih nima nobena druga država. Notranji promet je zrastel do neverjetnih številk in prometna sredstva mu skoroda niso kos. Zato često čujemo o železniških nesrečah . lom, če se sedanje obroževalno tekmo, vanje ne omeji. Dejal je, da bi moral v ta namen sklicati posebno medna, rodno konferenco tak ugleden držav, nik, kakor je Roosevelt. To nepričakovano Mussolinijevo miroljubnost pri pisujejo novi politiki Anglije, ki se je začela: tako ojrjaško oborožeivati, da gospodarsko šibka Italija ne more niti d daleč tekmovati z njo. Nemčija preživlja hude gospodarske težave ter je v iskanju poti, ki naj bi jo iz njih rešile, poslala v Pariz svo. jega ministra za narodno gospodarstvo dr. gchachta. Francozi so baje oblju. bili Nemcem gospodarsko pomoč, če bo Hitlerjeva vlada sodelovala v z.una«j: politiki z njimi in z Angleži ter zrah_ ljala svoje vezi z Italijo. V Barceloni, v poslopju obrambnega sveta, so odkrili tajno radio-postajo, katero so uporabljali anarhisti in or. ganizacija C .IN.T. za vzdrževanje zvea s kraji, k¡ so v rokah teh skupin. V poslopju so našli tudi pripravo za po-inarajenje potnih-listov. Osumljence so prijeli. Neimški letalci Wandel, Kinzle in Sehultz, ki so bili v Bilbau obsojeni na smrt, so bili zamenjeni za dva ruska letalca in enega francoskega po. ročevalca. V Moskvi se je ustrelil podkomisar narodne brambe, Jan Hamarnik. Ka_ kor poročajo, je bil Hamarnik vodja zarote, ki je imela namen zrušiti Stalina. Zarotniki so imeli v Kijevu, Har-kovu, Petrogradu in Kremlju, v Mo. skvi, med posadkami svoje privržence. Nemški general von Blomberg ki je v torek prispel v Italijo, je bil na lik. torskem letališču sprejet od Mussoli-nija. ¡¿prejet je bil tudi v avdijenci pri kralju, na Kvirinalu. Temu posetu pripisujejo veliko važnost, spričo dogod. kov v Španiji. 500 Italijanov, ki so bili ranjeni v Španiji, se je v sredo izkrcalo v Neaplju. Med njimi je deset težko ranjenih. Oblasti so te dni objavile tudi imena 28 legionarjev, ki so padli v Malagi. Listi jih proslavljajo kot "ju. nake, ki so padli v častnem boju proti boljševizmu''. GENERAL MOLA SE JE UBIL Poveljnik španske revolucionarne vojske, ki je operirala proti Bilbau, general Mola, po Francu najbolj ugledni izmed vstaških španskih generalov, se je v četrtek u-bil, ko je letalo, v katerem se je vozil z nekaterimi spremi j val ci, radi megle treščilo v neki grič ter se razbilo. Za revolucionarno vojsko pomeni njegova smrt velüko zgubo, saj je bil takorekoč edini izmed upornih poveljnikov, ki je na bojišču imel vidne uspehe. V splošnem bo za sovjete tudi u-speh druge petletke zadovoljiv. Veliki napori ne morejo ostati brea učinka. Stran 2 SLOVENSKI LIST No. (Štev.) 21 Argentinske vesti PRIPRAVE ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE Radikali in socialisti so že določili svoje kandidate, konvencija konservativne stranke, ki bo izbrala kandidata za konkordanco, se bo vršila v kratkem Bližajo se predsedniške volitve in v strankah, kjer je, kakor smo svoj čas pisali, še pred nedavnim izgledalo, da se prav nič ne brigajo za ta važen dogodek v življenju republike, je naenkrat začelo živahno vrvenje. Prejšnji petek se je sestala glavna skupščina radikalne stranke v gledališči! "Coliseo" in na. zborovanju, ki mu je predsedoval dr. Pueyrre-dón, je bil soglasno izvoljen za ra-dikalskega kandidata na predsedniško mesto bivši državni predsed-nik dr. Marcelo T. de Alvear, za podpredsedniško mesto pa dr. Enrique Mosca. V soboto pa so zborovali socialisti od "Casa del Pueblo". Kadi splošnega položaja v deželi in še bolj radi sporov, ki so stranko razdvojili, so nekateri zastopniki socialističnih organizacij predlagali, naj bi stranka volila skupno z radikali. Predlog pa je bil z veliko večino — z 221 glasovi proti 4 — zavržen in je zato skupščina določila lastne kandidate dr. Nicolase Repetta za predsedniško, dr. Artura Orga-za pa za podpredsedniško. Nacionalni demokrati oziroma konservativci so se, kakor izgleda, zedinili končno, da bodo glasovali za sedanjega finančnega ministra dr. Ortiza, ki naj bi postal Justov naslednik in so torej padle v vodo razne kombinacije, po katerih naj bi stra.nka kandidirala na predsedniško mesto dr. Mela, dr. Galla, dr. Fresco itd. Glede podpredsedniškega mesta pa se vodijo v stranki precej ostri boji med dvema skupinama; ena bi rada sedanjega poljedelskega ministra dr. Cárcana določila za podpredsedniškega kandidata, druga pa se poganja za Patrón Costa.sa. Odločila bo o tem skupščina stranke ki se bo v kratkem vršila. Tzgleda, da bodo prevladali oni, ki kandidirajo dr. Cárcana, ker se tudi antipersonalisti s to kandidaturo popolnoma strinjajo. Volilni boj obeta biti precej hud. Nasproti si bosta stali prav za prav le dve stranki: radikalska in konservativna, ki sta že potegnili za seboj nekatere manjše politične skupine; z radikali bodo glasovali ta-kozvani delavski socialisti, napredni demokrati, "Concetración Obrera" ter nekatere stranke v pokrajinah, konservativne kandidate pa bodo podprli antipersonalisti in neodvisni socialisti. Kdo bo zmagal, ni lahko ugibati. Radikali zatrjujejo, da imajo povsod mnogo pristašev, konservativci pa imajo skoro ves državni aparat v svojih rokah in pa — če hočemo biti okritosrčni — tudi nekatere u-spehe, posebno gospodarske in finančne narave, s katerimi se ponaša sedanja njihova vlada, čeprav je te uspehe v mnogem omogočilo splošno boljšanje prilik v svetu. po 32 letih. . . Po 32 letih se je spet enkrat zgodilo, da je vlada predložila parlamentu državni proračun v po zakonu predpisanem roku, t. j.-do konca meseca maja. Odkar je bil zadevni zakon leta 1870. odobren, se je ta čudež dogodil samo štirikrat in letos petič Seveda je dodgodek po pravici zaslužil obširne komentarje tukajšnjega tiska. Predloženi proračun predvideva 842.522.100 pesov ozdatkov in ravno toliko dohodkov ter je torej popolnoma uravnovešen. Proračun je za 8.589 900 peesv višji od lanskega. nova cesta v cordobo Kakor smo že javili, se danes na slavnosten način otvori nova tlakovana cesta, ki bo vezala Buenos Aires in Córdobo. Cesto bo otvoril državni predsednik, ki se bo z auvtom peljal iz Olivosa v Córdobo, kamor prispe še tekom dneva. V Cprdo'r pripravljajo prvemu mandatarju velik sprejem. izvoz se je močno povečal Letošnji izvoz iz Argentine je več ko izreden. V prvih štirih mesecih je republika eksportirala za 1.513. 027.000 pesov blaga, dočim je lani ob istem času znašal celokupni izvoz 864.383.000 pesov, kar pomeni, da se je izvoz letos povečal za skoro sedemdeset od sto. tudi romunska je odliko vala saavedro lamasa Rumunski odpravnik poslov g. Anastasju je prejšnji petek v posebni avdijenci izročil argentinskemu zunanjemu ministru ddr. Saa-vedri Lamasu red "Romunske zvezde", s katerim ga je bukareštanska vlada odlikovala za zasluge, ki : jih je pridobil pri utrjevanju svetovnega. miru. javna dela v mestu Lepo avenido Parral bodo poda-ljašali oziroma jo razširili tudi v onem delu, ki gre od Neuquena do Primere Junte. V ,to svrho bodo razlastili za 2.438 kvadr. metrov zemljišča ob ulici Ko jas. Dela za avenidod Julio A. Roca, t. j. za takozvano "južno avenido" bodo nadaljevali proti ulici Belgra-no. Občina je že vplačala 4.112.700 pesov za razlaščena zemljišča in poslopja, ki jih bodo morali stanovalci izprazniti tekom 20 dni. Modernizacija mesta požira ogromne vsote, pa ni čudno, če so v zvezi s tem čitajo in slišajo tudi mnogi prikri komentarji. Tako se mnogi vprašujejo, ka.ko je mogoče, da so nekatere bolnišnice zelo zanemarjene ter se borijo z velikimi denarnimi stiskami, če pa ima občina toliko denarja za to, da podira mnogonadstropne palače v središču mesta... argentinsko poslaništvo v španiji zaprto Argentinsko poslaništvo, ki se je nahajalo v San Juan de Luz ob Francoski meji, je zaprlo svoje urade in poslanik Garcia Mansilla se je odpeljal proti Buenos Airesu. Posle bo vodil tajnik poslaništva, ki se je nastanil v Bayonneu, na Francoskem. val potegnil več delavcev v morje V Comodoru Rivadaviji je na pomolu delalo več delavcev, ko je > lovit val udaril čez pomol ter potegnil nekatere s seboj v morje. Delavcem so brž prihiteli na pomo? mornarji, katerim se je posrečilo rešiti vse, razen dveh. Enega utopljenca, katerega še niso mogli identificirati, so našli, truplo drugega pa še ne. Pogrešani se imenuje Petar Busekič in, kakor izgleda, j? Jugos] a van. družina našla smrt v reki Pri Islas Carabelas se je prevrnil čoln, v katerem so se vozili 28-letni Angel Lovita, Americo Lovita, star 4 leta, Maria Lovita ter njen oče José Alota, star 71 let. Padli so vodo in vsi štirje utonili. Truplo Marije Lovite do sedaj se nišo našli. drzen vlom v paternalsko zlatarno Prejšnji teden so drzni vlomilci obiskali Federjevo zlatarno na Pa ternalu, Av. San Martin 2591. Odnesli so iz nje več sto ur, uhanov, prstanov in drugih dragocenosti. Prišli so v trgovino po široki kanalizacijski cevi Maldonada. Komi sari j a štev. 29, katera vodi preiskavo, pravi, da morajo biti vlomilci r klicni zločinci in po vsej priliki tujci, ker da Argentinei nimajo takile spretnosti, kakor so jo pokazali nezaželjeni obiskovalci Federejeve zlatarne. PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠ A J ROPARJI NAPADLI VLAK Pet našemljenih tolovajev je v torek vdrlo med postajama Gancdo in La Paloma v poštni voz vlaka FCC. NA., v Ghacu, ustrahovalo z revolverji uslužbence, pobralo okrog 70 tisoč pesov 'V denarnih pismih drugih vrednostih. Ko so to opravili, so vrgli železno blagajno skozi okno. nato pa potegnili za zasilno zavoro in še preden se je vlak popolnoma, ustavil, so poskakal' njega in izginili v goščavo. Policija je pozneje ugotovila, da. so tolovaji vstopili v vlak v Gancedu. kot navadni potniki, po izvršenem drznem napadu pa so pobegnili v avtom. 1%' sta bila v bližini. Policija si prizadeva, da hi jih dobila v roke. Delo so ji tolovaji otežkočili, ker so bili tako previdni da so prerezali telefonske žice. AVTO POVOZIL ŠTIRI OSEBE V nedeljo se .ie dogodila nenavadna nesreča na poti med Figueiro in Arroyom Secom pri Rosariu. Na ka-mijonu so se vozili po tej poti štiri osebe. Koj je kami.ion dohitel neke kolesarje, se jim je hotel ogniti, a je voznik tako neprevidno zaokre-nil vozilo, da se je prevrnilo in so vsi štirje potniki zleteli na cesto. Baš tedaj je pridrvel po poti osebni avto nekega Tomasa Escudera in je vse štiri osebe do smrti povozil.- Escudero vozila niti ustavil ni, marveč je skušal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Ko je privozil v Pergamino, ga je prijela policija In spravila, v ječo. VSAKEMU POL - Čitatelji se bodo še spominjali one pravde, ki je nastala med mladim fantom, ki je bil pri lanski božični loteriji zadel "ta veliko" ter med njegovo zaročenko oziroma nje nim očetom, kateremu je bil obljubil polovico denarja, če bi se sreča obenj obregnila, a se je pozneje premislil, ko se je to res zgodilo. Stvar je prišla pred sodnijo, ki je sedaj izrekla končnoveljavno sodbo: fantu pol in dekletu pol. Če bo torej mladi mož hotel spraviti glavni dobitek spet skupaj, mu pač ne bo kazalo nič drugega., nego da se z de- Slovenskim staršem šolsko društvo na Paternalu naznanja, da dobivajo odslej otroci o-nih staršev, ki to žele, v slovenski šoli tudi hrano in sicer zajutrek, kosilo in popoldansko okrepčilo, vse to za skromen mesečni prispevek. Za starše je to velikaga pomena, ker na ta način lahko puste otroke ves dan, od jutra do večera, v varnih rokah Vsa potrebna pojasnila, daje šolsko društvo, Paz Soldán 4924, kamor naj se starši obrnejo. Vpišejo se lahko tudi takšni otroci, ki doslej še niso obiskovali slovensko šolo oziroma tečajev za materinščino. kletom ponoči — seveda, če ga bo še marala po vsem onem, kar se je zgodilo in po razsodbi sodišča, ki ji je prisodilo lepih 47 tisočakov. 15 let ječe za 210 pesov 28-letni Julio Luro je gospodarja penziona, v katerem je živel, plačal s čekom, ki je bil falzificiran. Stvar je prišla pred sodišče, ki ie te dni v prizivni razsodbi obsodilo Lura na 15 let ječe, od katerih bo moral nedoločen čas presedeti v južnem delu republike. postani in ostani član slovenske šole na paternalu! Redni člani plačajo najmanj $ 6.— na leto, podporni pa vsaj $ 2.— na leto. Hvaležno se sprejemajo tudi manjši darovi. Restavrant - Parilla In pivo za družine (familiar) FIORDELLI [pripravno za bankete — Pose £ben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. SAN MARTIN 2688 U. T. 59-1656 Agencija PUTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIREB U. T. 31 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prsvode ali pravno zaščito, 4 obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podrainica : CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO1 LISTKOV — IZSELJENSKA POSTA (Postrestar No. (Štev.) 21 SLOVENSKI LIST Stran 3 Tudi mišljenje katoličanov je deljeno Danes, ko se ves svet bije za fašistično in protifašistično moralo, so se tudi katoličani razdelili v dva tabora. V zadnji številki smo objavili članek profesorja Kocbeka, ki nazo-110 prikazuje, kdo je v prvi vrsti kriv španske državljanske vojne in s kom je potegnila, večina katoličanov in duhovnikov. Ljubljanski "Slovenec", ki je odkrito na strani španskih fašistov je prinesel po objavi zgoraj omenjenega članka, izjavo : :Slov. kat. akademske zveze", ki da odločno protestira proti takemu pisanju o-menjenega, katoliškega profesorja. Zanimivo je, da je ravno tiste dni tudi italijanski fašistični list "Re-gime fascista" silovito napadel bivšega voditelja ital. kat. ljudske stranke, Don Sturza, ki se nahaja v Londonu in je javno na strani španske ljudske vlade. Omenjeni list ga zato imenuje "belega boljše-vika". Malo poprej je pa v Parizu izh jajoči katoliški tednik "Sept" objavil izjavo ministskega predsednika Bluma, ki v njej pravi, da sodelovanje katoličanov z vlado ljudske fronte ni samo možno, temveč tudi željeno, pa so se proti listu silovito zagnali katoliški desničarji, ki jim načeluje neki general, in imajo svoj dnevnik "eFderation National Cato-lique" Ker zgoraj omenjeni tednik, ki ga izdajajo dominikanci, ni odgovarjal katoliškim fašistom, jim je odgovoril sam pariški nadškof in kardinal, ki je dejal, da je v gotovih stvareh potrebna enotnost, v dvomljivih svoboda, v vseh pa ljubezen. Prav tako prihajajo poročila iz Nemčije, da mnoge duhovnike, ki niso solidarni s Hitlerjevim režimom, zapirajo in preganjajo ter jih vlada dolži celo zveze s komunisti. Češkoslovaški katoliški tisk zelo strpno piše o sovjetski Rusiji, medtem ko jo vodilni jugoslovanski tisk obsiplje z ognjem in žveplom. Tako so se katoličani po vsem svetu odločili za fašiste in proti- Reklamna c?na .J&43E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.— Avda. SAN MARTIN 2706 • U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires MIZARSKA DELAVNICA JONKE & FERJANČIČ Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Alresu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oekrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvefier LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 888» Buenos Aires fašiste. Mnogi visoki cerkveni krogi in politiki so mnenja, da je fašizem za katoličane manjše zlo kot pa pro-tifašizem, je pa njih glas le samo glas upijočega v puščavi... Značilno je dejstvo, da krščanski strokovni in delavski listi v Ljubljani simpatizirajo s špansko ljudsko vlado, medtem ko "Slovenec", kije vodilni list slovenskih katoličanov, simpatizira z generalom Frankom ter piše, da je bil Franco zelo neroden v politiki, ker ni znal pridobiti na svojo stran katoliških Baskov, ki se kaor levi borijo na strani vladnih. Obenem pa Slovenec odločno piše proti bivšemu režimu doma, ki da je bil fašistični in da bi rad ponovno zavladal po fašistični metodi. Sedaj se pa, spoznaj če moreš? Stvar je čisto enostavna: Katoliški voditelji odklanjajo vse, kar ne sloni na katoliški ideologiji, oziroma kar škoduje njihovim interesom. Kapitalisti sicer verujejo v edinega boga, ki je denar, in prav tako tudi fašizem, vendar cerkvi niso nenaklonjeni, rabijo jo samo, da jim vzgaja v božjem strahu udano ljudstvo, ki ga izrabljajo v svoje nečedne politične in koristolovske namene. Tega pa se bolj in bolj zavedajo tudi katoličani in so se zato odločili za. sodelovanje z vsemi, ki so ponižani in razžaljeni. Prepričani so, da kar je V njih poštenega in koristnega za človesiko družbo, ne morejo izgubiti, pač pa lahko s tem še druge obogatijo. Morda so prav tistega mnenja tudi tafcozvani neverniki a slednjič bo pri vseh zmagala pravica in resnica. Tudi katoličani nočejo biti več poslušna čreda onim, ki jih v imenu vere in Boga tirajo v suženjstvo duha in telesa, temveč skušajo slediti pravim Kristusovim naukom Ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe. Tako se bo zgodilo, da bodo morali oni cerkveni krogi in katoliški listi, ki jim je fašizem manjše zlo kot "komunizem", potegniti z ljudstvom, ali pa bodo ostali sami, obsojeni in pazabljeni, kot so ostali tisti, ki so skuašli Ivana Cankarja, in Simona Gregorčiča zasmehovati, ker sta v spisih in pesmih oznanjala resnico ter narodno, socialno in kulturno ustajenje slovenskega naroda in vsega človeštva. J. K. 0 domači zabavi SíPD I. in še nekaj Kakor je bilo napovedano se je domača zabava S.P.D. I. vršila v nedeljo 30. maja. 'Žal je pri nas Slovencih preveč vkoreninjena navada, da se ne oziramo na točnost in to smo tudi v nedeljo ponovno dokazali. Vsak posameznik si misli, da če on sam ne pride točno še: ni nič hudega. Tako misli 200 ali več oseb, ki so namenjene na zabavo in pridejo vsi eno uro ali še več, pozneje kot je bilo javljeno, da začne. In ,vse samo radi vsakega posameznika. Torej. Približno z eno uro zamude se je pričelo ob številni udeležbi z izvajanjem programa. Mešan in moški zbor sta zapela tri pesmi, ki so bile živahno aplavdirane. Nato je sledila E!. Ganglova soc'ijalna enodejanka "Trpini", ki je bila zelo dovršeno podana in je občinstvo z velikan igammianjiem sledilo izvajanju, ter na koncu burno pohvalilo. Ponovni dokaz, da če SPD. I. vabi ljudi, jim obisk tudi poplača z užitkom, ki ga imajo bodisi od pesmi ali iger, in do sedaj prav gotovo ni bilo še nikomur žal po vstopnini, ki jo je plačal, kajti za. malenkostno svoto se je razvedril in otresel vsaj za eno popoldne težkih skrbi, ki jih človeku nalaga iz: seljensko življenje in boj za vsakdanji kruh. In tako je bilo tudi v nedeljo. Po igri se je začela živahna prosta, zabava s plesom. Ob zvokih slovenskega orkestra se je mlado in staro sukalo in med odmori pridno zalivalo dunajske klobase in zelje, ki je pa menda dišalo malo po svežem ali mu je pa manjkala vešča, ženska kuharica. Prostorno društveno dvorišče je postalo kar pretesno, sicer pa je zgledalo še bolj familiarno. Ob pozni uri so se ljudje razšli na svojef domove, da se vsak odpočije, z željo, da bi se zopet kaj podobn, • priredilo. Zato pa naj že sedaj opomnim vse cenjene'rojake in rojakinje na veliko jubilejtno prireditev 8. obletnice ustanovitve SPD. I., ki se bo vršila dne 4. julija v ul. Alsina 2832. Ob tej priliki se bo podalo krasno ljudsko igro "Mladi gozdar". Kdo ne pozna povesti istega imena? Kratka je, a tako zelo priljudna in zanimiva, da se človek ne more ločiti od nje dokler jo ne prečita. To povest se bo torej poosebilo dne 4. julija. Požrtvovalni igralci in igralke se že pridno vadijo in vloge so tako razdeljene, da je uspeh izvajanja že zagotovljen. Tudi režija je v spretnih rokah. Skušajte si torej že sedaj preskrbeti prosto nedeljo 4. julija, sicer Vam bo pozneje gotovo žal, da niste vdeli one lepe igre, ki jo je podala "Prosveta". Na svidenje torej v ul. Alsina 2832 dne 4. julija 1 M. P. IZ VILLE DEVOTO ČEMU JE POTREBNO ČITANJE čitaj, vedno mnogo čitaj, četudi samo v zabavo je vseno mnogo bolje, kot če bi nič ne čital Citati pa je potrebno predvsem zato, da si bistrimo pojme in duha. Kulturno podkovan človek bo vedno znal najti pravo pot in se ne bo nikoli dovolil od nikogar izkoršičati ali potegniti za nos, kot se danes to le prera-do dogaja z nevednim ljudstvom. Slovensko prosvetno društvo ima na razpolago mnogo knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Knjižnica je odprta, vsem članom in naročnikom Slovenskega lista. S prispevkom pa bomo naročili novih knjig iz Ljubljane Kar se je letos nabralo od izposojanj knjig bomo te dni naročili novih. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUQ; L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNIáTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženš. Obiščite naa in prepričali se boste! Uradne are: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. »veder, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1)2. Iz prireditve GPDS. v Villa Devoto Predpreteklo nedeljo dne 23. maja je GPDS v Villa Devoto praznovalo svojo drug oobletnico ustanovitve. Čeravno nam ni bilo vreme posebno naklonjeno, bilo je precej mrzlo, moram reči, da se obiskovalci naših prireditev niso strašili malo mraza in s tem ponovno dokazali simpatijo, ki jo gojijo napram našemu delavnemu društvu. To nas navdušuje in nam daje volje za nadaljno delo, ki bo prineslo koristi celi naši naselbini. V napolnjenem, lepo okrašenem društvenem domu je otvoril vzpo-red tov. predsednik, ki je v kratkih besedfrti povedal namen in delovanje društva ter se je vsem navzočim ^hvalil za lepo udeležbo. Na programu so bile razne pevske točke, več lepih deklamaciji in šalo-igra "Ljubosumnost". V kritiko se dim, da so bile vse točke dobro podane ter so žele od občinstva pri-n'< bom spuščal, vendar lahko tr- Jako živahno se je potem razvi-znanje, zlasti nastopi naših mal-čkotv. la, domača zabava in bogat srečo-lov. Pivo ni šlo posebno od rok, zato so se morale pa naše požrtvovalne članice toliko hitreje sukati po kuhinji, da so zamogle vsem po-voljno postreči z gorko jedačo in Jako lep utis je napravila na društvenike vest, da je Slovensko prosvetno društvo naši prošnji u-godilo in svojo za. isti dan napovedano prireditev preneslo na nedeljo pozneje. Tako je lepo in najlepša vafcn hvala. Vzemimo si t!al lep primer vsi za vzgled Bodimo strpni in spoštujmo se, saj bi bil že skrajni cas. Edino na ta način bodo naša društva dosegla kaj večjega in popolnejšega, kar bo prineslo lepe uspehe in koristi za vse izseljence. Tem potom se vsem najlepše zahvaljujemo tudi za darove pri sre-čo.lovu, za prtoste prispevke onih, ki se niso mogli naše proslave osebno udeležiti in prav tako tudi vsem tistim, ki so a svojo prisotnostjo počastili naš društveni praznik. GPDS V VILLA DEVOTO Za pr odsek, Metod Kralj Iz Rosaría SLOV. DEL. DRUŠTVO "TRIGLAV" SDD. "Triglav" naznanja vsem rojakom in rojakinjam v Rosariu, da bo priredilo dve veliki zabavi zaporedoma. Pr va se bo vršila dne 13. junija ob 5 uri pop. in druga pa 20. junija ob isti uri kot prva. Obe zabavi se bosta vršili v veliki dvorani v ul. 1 de Mayo st. 1159. Vabimo vse rojake in rjoakinje, da se teh zabav zagotovo udeleže, ker bomo ob tej priilki govorili, kako bi se bolje in uspešnejše organizirali. Posebno ste vabljeni vsi starši in vaši otroci, ker bomo tudi o mladinskem vprašanju razpravljali. Na teh zabavah bo igralo sk«pi4 na profesorjev s svojimi učenci pod? vodstvom znanega uičtelja É. Dec-' kerta. Ves dobiček bo šel v prid društva. Slovensko delavske društvo "Triglav" uljudno vabi vse Slovence in Slovenke v Rosariu, da sé zagotovo odzovejo našemu klicu. Tonina svidenje! 1 IUw Za odbor: tajnik, " - 7 V /l^v Stran 4 SLOVENSKI LIST No. (Štev. ) 22 Slovenci doma in po svetu ARETACIJE V TREBČAH PRI TRSTU Trst, maja 1937. Pred tednom dni so v Trebčah pri Trstu zaprli sedem naših oseb, med njimi tudi ta-mošn'jerez operacije in loolečin. SPOLNA SIBKOST: TTitra regeneracija po prof. Oicarelliju. 2IV6NE BOLEZNI: Nevrasteuja, izguba snomina in Šibkost. RFVMATIZEM: kila, naduh», «ota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kisline, težka probava. bruhanje, rane. 6REVA: colitis. razSirjenjo, kronična zapeka. ORLO, NOS, TJSE6A, vnetje, polipi: ores operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. NaS zavod s svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPECCIJALI8TI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje. Ptoza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8 12 No. (Štev. ) 22 SLOVENSKI LIST Stran 5 VRNIL SE JE IZ JUGOSLAVIJE IN POSTAVLJEN PRED SODIŠČE Trst, aprila 1937. — Neki Jožef Velikonja, ki je ob izbruhu abesin-ske vojne, pribežal v Jugoslavijo, se je po končani zopet vrnil domov v svoj rojstni kraj Kueelj pri Koj-skem. Toda, kmalu po povratku so ga aretirali in peljali v Rim, kjer ga bodo postavili pred sodišče. Smatrajo ga bržkone za dezerterja. PRIMORCI NA RAZSTAVI V JAKOPIČEVEM PAVILJONU Na veliki spomladanski razstavi slovenske upodabljajoče umetnosti v Jakopičevem paviljonu v Ljublja ni bodo zastopani tudi tile naši rojaki primorci: Elda Piščančeva, Albert Sirk, Saša fiantel, Henrika Šantlova, Farnce Gorše. Boris in Zdenko Kalin. Nikolaj Pirnat, Božidar Jakac in Avgusta Šantlova. V LETOŠNJEM APRILU je poteklo 10 let, kar je bil zakon o poitalijančevanju slovanskih priimkov, ki je veljal prvotno le za nemško Poadižje (od 1. 10. 1926.) razširjen tudi na Julijsko Krajino (7. 4. 1927.) DROBNE VESTI Ljubljani. — V Knežaku so začeli popravljati občinsko hišo. Prenovili jo bodo popolnoma, tako da. bo v njej dosti prostora za občinski urad in za pošto. Hiša je bila preje last česnikov. Nad vasjo Koritnice so začeli graditi parno zago, uro hoda, oddaljeno od prešnje žage g. Urbanía ra na Boču. Žago gradi neka večja družba in je to za naše kraje značilno. Les se je začel na debelo sekati po grašinskih gozdovih, a tudi domačini mu ne prizanašajo, ker ima dobro ceno in ker imajo edini dohodek v gozdu. V Vipavi je bil živinozdravniški tečaj, pri katerem so živinozdravniški strokovnjaki poučevali kmete o vzrokih ueplodovitosti pri živini ter o načinu, kako naj se ta bolezen ozdravi. V vipavsem kraju je ta bolezen zelo razširjena in so kmetje v skrbeli, kako se je bodo obvarovali, kajti živinoreja zaradi nje silno peša. Bolezen divja posebno v šempaškem kraju, kjer je skoraj vsa živina bblna. Država, bo usta-« novila posebne ambulatorije za zdravljenje teh živali. Vu Dutovjah so z velikim pom- V Idriji od Bači na Tolminskem pom odprli Fašistični dom. Sveča- bodo v najkrajšem času odprli nov nosti so prisostvovali zastopniki ob poštni urad ter zgradili orožniško lasti ter višji predstavniki stranke, postajo. Do sedaj je bila ta lepa MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VEL/JANOVió sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenali. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure vas, ki jo turisti radi obiskujejo, nekoliko preveč zapuščena. Na pošto so morali hoditi k Sv. Luciji, kjer je bila tudi pristojna orožniš-ka postaja. Občina je dobila tudi novega občinskega tajnika v osebi Renata Gaetana. — V svrho okrepitve istrskega gospodarstva, je določila "Gener ralna direkcija hranilnic in posojilnic" v Rimu 35 milijonov za posojala, istflsikita občinam. ¡Posojijlo se bo plačevalo v obrokih 35 let z obrestmi po 5 in pol od sto. Tc vsoto so določili po tem, ko so po posebni anketi, ki jo je izvršil njihov delgat, spoznali izredno težak položaj istrske vasi. — Francu Bizjaku v Postojni je požar uničil okoli 100 kv. sena in drugega ter mu povzročil za 20.000 lir škode. — Radi prekoračenja meje so v jupa in 23 1. Cirila Beltrama. Oba sta zbežala čez mejo in sta se s tem izognila vojaški obvezi ob času a-besinske vojne ter prideta zato pred vojaško sodišče. — "Generalna zavarovalnica" (Assicurazioni generali) v Trstu je darovala 300.000 lir za gradnjo fašističnega doma in 50.000 lir za otroško kolonijo v Gradežu, v počastitev rojstva pre.stolonaslfdni-ko vega sina. — V marcu se je rodilo v Trstu 342 (269 v februarju), v provine 191 (169), skupaj 533 (438). Umr- EXPRESO "GORIZIA" lo pa jih je v Trstu 392 (330), provinci 111 (93), skupaj 403 (423). — Italijani bodo zgradili v Jugoslaviji tovarno avtomobilov. V 'Beogradu; ,pa nameravajo Ijfcalija-ni ustanoviti svojo la&tno banko. — Josipu Srebrnipu iz Solkana je zažgal ponoči neki pijanec, ki je prišel spat senik in mu s tem prizadejal precejšnjo škodo. — V marcu je padlo v Abesiniji 61 oficirjev in vojakov. V policijskih akcijah pa 4 oficirji, 2 pod-oficirja in 1 vojak. Uradna poročila pravijo, da so ti padli "v bor- bi z zadnjimi ostanki banditov". Od 1. januarja 1935 je padlo 3632 Italijanov. — Italija utrjuje v Sredozemnem morju med italijansko obalo in Kor siko otoke Monte Cristo, Giglio in Gianutri. — Mnjsol^mi je osebno odlikoval sina Bruna z bronasto medaljo za junaštva v vzhodni Afriki, "ki ,so v očeh Italije še živa". — V vzhodni Afriki bo do deževne dobe končanih 3440 km novih in deloma asfaltiranih cest. S tem bodo zasigairane vse glavne zveze in promet tudi v dežju. Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo'.na gotov in modera na- regled brezplačno. Sprejemanje bol- ean. — Ugodno plačevanje. — Brvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. nikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES PRANC LOJK Calle VIXiIjAROEIi 147« U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 wntiTT iffli^~HTi~»rr FAVSTA Spal je v podstrešju na slami. Ko je zagledal Klavdino in Favsto in je vi. del, da je stopila Favsta v Violettino ječo, se je takoj začudil, kaj neki po. meni ta n oí nI poset. Zaskrbelo ga je, da se ne bi tudi ta prigoda kcničala na njegovem hrbtu. Ves v skrbeh je jel čakati nadaljnih dogodkov, pritezaje sapo, da -ne hi »budil ciganove pozor, nosti. Toda Belgoder ti i misli nanj; vsa njegova pažnja je bila uprta v sosed, njo sobo. . . Favsta je bila zaprla vrata za seboj. Postavila je svečo na mizo in naglo obletela bedni prostor z očmi. Na starem blazinjaku, zakaj postelje v tem brlogu ni bilo, je ležela Violetta oble. i ena ta spala. Favsta se je žarko za. •5'edula vanjo. "Krasotica!" je zamrmrala sama pri sebi. "Vredna jo viteškega junaka, kakršen je Pardalllan. Kollkani jo mo_ nt ljubiti!... Kako mora trpeti, ker Je ločen od nje!" Ob tej misli Je prebledela. "Sam je kriv... Le naj trpi, ki se je drznil stopiti na mojo pot! Zato se Pač nisem odpravila proti cilju, ponos, na in nepremagljiva kakor poslanka živega Boga, da bi ml smel tak pusto, lovec brez kazni reči: "Do tod in ne dalje! .laz, Pardalllan, ti ne dam!".,. Trepetali, je. Njene roke so se krče. vito Iztegnile proti Violettl, kakor bi Jo hotela zgrabiti za grlo. Zdaj je jas. «o čutila, da laže sama sebi in da se hoče ukaniti s praznimi izgovori, tfu-tllu jt>, da ne sovraži Pardaillana ne zaradi tistega, kar je storil na Grev. "keni trgu. ne zaradi toga, kar je na- pravil v mlinu Sv. Roka. Ali ga je vob-če sovražila? . . . Oh, sovražila ,js samo Violetto, o kateri je mislila, da jo Pardaillao ljubi. čuvstvo, ki je divjalo v njej, je bilo ljubosumnost! Deviški marmor njene, ga srca se je mehčal... Poslanka božja je postajala /.ena; brezspolni angel je zgrinjal plameneče peroti in se je spuščal k tlom. "Ali sem to še jaz?" je zastokala v strašni boli. "Ali res ni dovoljeno, da bi smela ženska živeti, ne da bi ljubila?... laz. ljubosumna! O. veliki Bog!..." Tisti mah se je Violetta zbudila. U-zrla .je mladega moža — Favsto, pre. oblečeno vkavalirja ki si Je pokri. val obraz z rokami in ječal. Sočutje ji je zalilo velike sinje oči. Ni se začu. dila. Ni ji prišlo na um, da bi vprašala, česa i*če mlad človek sredi noci v njeni sobi. Bila je nedolžna. Moški ,je bil zanjo le eden na svetu. In tega edinega je pomnila zgolj s polnim naročjem Hlij in rož, kako je sipal to cve. tjo na truplo njene domnevne matere. . . Nežno se ,j<- dotaknila Favstine ro. ke "Kdo ste?" je vprašala. "Ali ste žrtev, kakor jaz?. . . Ali ste. . . Oh!..." Njen glas se je prelil v vzklik brezmejne groze. Planila je na noge in od. skočila v najtemnejši kot.brloga: Fav. sta, zdrainljena po njenem dotiku, je bila nenadoma spustila roko z obra, za. . . In Violetta jo je spoznala!. . . i.Nešteto misli je plapolalo v Favsti. ni duši. Nešteto strastnih besed jI je sililo na ustnice, nešteto psovk in je. kov bolečine. . . zakaj Favsta v tem trenutku nI bllu več devica-svečenica niti ne vladarica in izvoljenka tajne. ga kardinalskega zbora... ampak samo potomka Lukrecije Borgijske . . . A ves ta notranji vihar si je dal duška v enem samem hrlpavem, jedva še razumljivem kriku: "Z menoj! ..." Z njo!. . . Kam? Kaj je namerava, la?. . . "Z menoj!..." In ko se Violetta v svojem trepetu ni ganila z mesta, je Favsta stopila k vratom. Njen obraz je mahoma postal miren in jasen . . . "Nosilnico!" je velela Klavdini. "Takoj. Naj čaka pri velikih vratih." Prednica je odhitela. Favsta se je obrnila k Belgoderu. "Vzemi deklino," je ukazala, "in sedi z njo v nosilnico. Z glavo si po. rok, da ne pobegne." "Kam pojde nosilnica?" se je zdr. znil Belgoder. "V Bastiljo! je zamolklo odgovori, la Favsta. 'Cigan je stopil v brlog in se je obnil k Violetti: "Z menoj! . . . " "To pot", je za mrmral sam pri se. bi, vlekoč je za roko, "to pot bo pla. kal mojster Claude krvave solze... kakor sem jih plakal jaz zaradi nje. ga!..." XXXI. KOUlM'ACDKl ulico Sv. Antona, se je nosilnica usta. I Leclerc, mereč jo z drznim po Violetto so pahnili v nosilnico in t Belgoder je prisedel k njej- Favsta je zajaliala konju. Konjeniki so obkolili nosilnico, princesa se je postavila na ^ čelo in vsa mala četa se je odpravila v Pariz. Kmalu so dospeli v ulico Sv. i Antona. Favsth je krenila naravnost proti Castilji. Pred vrati, Iti so gledala v ¡ m vila. Eden Favstinili jezdecev je tri. ] krat zatrobil v rog. čez nekaj minut so se pojavile onkraj jarka svetiljke, verige na škripcih so zarožljale in most se je spustil nizdoli; nosilnica je zavila nanj, utonila pod črnim obokom in obstala na tesnem dvorišču. "Govoriti hočem z guvernerjem!" je rekla Favsta naredniku. "Ako izvolite z menoj, vas povedem k njemu," je dejal vojnik. Favsta je stopila s konja ter poka. zala na nosilnico: "Jetnica je v «jej. Ako uide, te obe. ,sijo brez sodbe, kakor hitro se zdani". Narednik se je nasmehnil. Mignil je dvema ječarjema, ki sta ga spremlja, la. Nekaj minut nato je bila Violetta pod ključem. . . Belgoder in spremstvo so ostali na dvorišču pri no.dlniei. Favsta je kreni, la za narednikom, pred katerim je sto. nal ječar s svetiljko v roki. Vzpeli so se po stopnicah. Zgoraj na hodniku so srečali Bussija—Lecleroa, ki je naglo prihajal naproti. "Začul sem znamenje z rogom," je rekel BussijLeclerc, ogledujoč nočne. gosta, kdo je, "in ker pozna to znamenje razen vojvode Guiškega samo se nekdo. "Ta nekdo sem jaz", je kratko od. rezala Favsta. "Stopiva k vam, gospod de Bussi, govoriti moram z vami." "Razpolagajte z menoj, gospa!" je dejal Bussi-Leclerc, ki je naposled spo znat v oblastnem mladem plemiču žensko. "Gospod guverner", je rekla Favsta> ko jo je spustil v svoje satnovanje, "sporočeno vam je, da pridem U vam zaradi važnih poslov. . ." "Obvestili so me,' odvrni. "da se zglasi nocoj sel Vsiokosti gospoda vojvode in mi prinese njegova povelja. Nisem pa slutil, da se smem nadejati take dražestne poslanke." To rekši si je zavihal brke. Zanič- 1 ji v nasmeh je skrivil črto Favstinili ust. "čujem," je dejala, "da imate tukaj dve jstnici, ki ju imenujejo Fourca. udki?" "Da, gospa", je rekel Bussi, čudeč se, da ni dosegel s svojim poklonom večjega uspeha. "Sklenjeno, je da bosta predani ljudski sodbi?" "Jutri, zjutraj, gospa... Narod ju hoče obesiti in sežgati. Rečeno je, da ju dobi." Bussi-Leclerc se je vzravnal, zana, ■nje se vsaj na strah, ker ni zalegla dvorljivost. "Ena izmed Fourcaudk bo obešena in sežgana," je rekla Favsta. "Drugo izpustite na svobodo." "Jo.j, gospa, to ni mogoče!" se je splašil Bussi.Leclerc. "Obljubil sem ljudstvu dve krivoverki; treba je, da izpolnim besedo." "Izpolnili jo boste, gospod Leclerc. Kako je ime obsojenkama? Koliko jima let?" "Starejši, Magdaleni utegne biti dvajset let; Ivana se zdi šele šestnajst. ".Magdalena pojde na grmado. Iva. lia je pomiloščena." "Kdo jo je pomilostil?" "Jaz". "Vi, gospa?" Bussi Leclerc je ostr. mel. "Kdo ste. da govorite tako?..." "Citajte!" je rekla Favsta, moleč mu papir. Guverner ga je vzel in je stopil Buas:.' i. njim k svetiljki. Podpis in pečat sta Stran 6 SLOVENSKI LIST Štev. 28* Gvidon Jug: SANJE Sinoči sem videl v sanjah sledečo sliko: * Kajže leže na pobočju, ki se zrcalijo v zelenem vodovju. Solnce, ki se dviga polagoma, postaja svetlejše. Ob obrežju se gibajo v vetru viseče mreže s stoterimi probki. Nebo je temnomodro in svetlo. Rdeč odsev solnea odseva od belih sten kajžic. Na oknih plapolajo barvaste cunje, liki zastavicam. Na vratih stoje ljudje. Po vijugastih cestah se podé otroci v nedolžni igri. Nekaj leži v zraku. Slutnje, ki ne pridejo do izraza. To čutijo stari ljudje in otroci. To čitaš na 0-brazih in to vidiš na kretnjah. Vas je bila nekoč polna veselja. Takrat so pele pred hišo in v gostilnah harmortike in \\ mesečnih nočeh so brenkale pod~okni v čolnih kitare. Iz svežih, mladih grl so prihajale pesmi o ljubici, o rožah, o morju Sedaj so utihnile pesmi. U-molknile so harmonike. Na trgu in ob obrežju vidim stare obraze, polne brazd, izmučene od dela. Mladeniči so daleč, v tujini. Pod drugim nebom. Pravijo, da je tam mnogo oranž in da so ženske lepe, vitke, črnooke, in da vroče poljubljajo. A mladeniči so ležali v strelskih jarkih. Krogle so udarjale ,v zemljo in dvigale oblake prahu. Včasih so pogodile v ljudi, da so zdrknili v globino strelskega jarka okrog je hodila bleda smrt in delila mrzle poljube. Daleč je ta dežela in vas je brez mladeničev. Tisto jutro .se je nekaj dogodilo v vasi. Gori na pobočje, kjer je bila najrevnejša bajta, je prišel poštar. Prinesel je pismo in zavoj. V njem je bila vojaška obleka. Nad srcem je zevala velika odprtina. Poškropljena je bila s temnimi madeži. Mladeniči iz vasi so bili obljubili, da pošljejo domov obleke onih, ki ostanejo za vedno tam daleč. Mati Cita. Gleda obleko. Ne razume. Nekaj temnega in bridkega jo je prevzelo Stopi na vrata. Pogleda po pobočju. Ob vijugasti, z okrgrjlimi kameni tlakovali cesti so druge kolibe, siromašne in z malimi okenci. iMa.ti stopa po tej cesti. V roki drži obleko z ono zevajočo rano nad srcem. Pri prvi hiši pokaže na to rano in se nasmehne bridko kakor človek, ki začuti naenkrat v sebi veliko praznoto. Potem gre do druge hiše. Iz vsake hiše jo spremljajo ženske. V roki imajo vojaške obleke. Nekaterim manjkajo rokavi. Druge imajo vrzela v hrbtu ali Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOBOČENI1 Najbolj« ln najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z o žirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires v trebuhu. Obleke so iz sivega su-kna in so poškropljene z blatom,. Ta čudna karavana se veča. Hiše zapuščajo črno oblečene postave: matere, žene in sestre. Čudovito .i da vlada popolna tišina. Moški in otroci, ki srečavajo ta sprevod, tudi molče. Na glavnem trgu, pri vodovodu, trči sprevod ob sivo steno. Stena ie vojaštvo. Iz te stene buljijo v množico bleščeči bajoneti in temne ee vi. Iznad bajonetov se vidi bel vra nec s častnikom. "Nazaj", krikne častnik. "Vi pojdite nazaj", pravi žena i: se nasmehne. "Ali ste vi močnejš. od tega?" Pokaže na vojaško obleko z r; streljenimi prsi. V vetru zaveje stotero takih oblek. "ATazaj", zapové vnovič častnik. "To je upori" "To ni upor", de tiho mati. "Zakaj damo mi naše sinove? Čemu gredo v tuja morja in v tuje kraje, ki niso naši? Zakaj naj branimo domovino drugih, ki jih niti ne po- znamo? Ali je to upor, če to povem ?" Njen glas je mehak, miren in zelo truden. Izgleda, da je trudna vsa množica. Preveč trpljenja zahtevajo od mater in žen! Ne spregovori besede, ker beseda je punt, vihte obleke svojih otrok, ki leže v tujini. "Zadnjič kličem: nazajJ. Razidite se! Nočem imeti krvi 11a rokah." Črna stena se ne umakne. Vrste se strnejo. V njih ni najti vrzeli. "Ogenj l" krikne oficir. Puške se ne zganejo. Na konicah cevi se bleste bajoneti. Vsi so v isti vrsti in niti eden se ne zabode v črno steno. "Streljajte", de mati. "Morda so vaše matere med nami. Poglejte naše obraze". "Pod smrtno kaznijo, ogenj", zatuli častnik. Izvleče iz žepa revolver in strelja v žene. Materi izteče oko in se zgrudi pod bajonete. Tudi iz drugih cevi sika jo kratki plameni. Nad ba- joneti se dviga jedek bel dim. ki postaja gostejši. Čujejo se samo4 streli in noben krik. Črna stena leži na tleh. pomešana s sivimi kroji, ki so polni strašnih ran in ki se napajajo sedaj v krvi mater. To sem sanjal snoči. K sreči so-bile to samo sanje... v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" IZKUŠENA BABICA ANA CHRPOVA t Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 U. T. 38 Mayo S182 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNlč DORREGO 1583, — Bs. Aires KROJAČNICJ» MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand 7 ■ Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce in slabokrvnost — ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje 7: ŽARKI ULTRAVIOLETIČNI Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer ¡¡I TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón — U. T. 47-7601 — Bs. AIRES f . «J —Jfc wV I I ■ f Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — 8pecija- listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE rANQALLO 1542 •m .. bila Cuiseva. Pisanje se je glasilo takole: "Povelje oficirjem vseh činov, da se, ne glede na kraj in priliko, pod smrt. no kaznijo pokoravajo princesi Favsti, predložiteljici tega izkaza." "Princesa Favsta!'' je zamrmral BussijLieclerc. Z žarko radovednostjo je pogledal Favsto; nato se je globoko priklonil in ji je vrnil pergamen, rekoč: "Slušam, 'gospa.'' "Prav. Peljite me k Fourcaudkama, k mlajši izmed njiju." I|ussi-Lč ljudi; z našimi vojaki vred. bi morali torej preživljati okrog deset tisoč ljudi. To bi bila neumnost." Kapetan Golinski mu hoče ostro odgovoriti, vendar pa se premaga. "Visokost, v trdnjavi je prostora za dvajset tisoč ljudi. Toda oren-burški meščani bi bili srečni, če bi vsak imel vsaj majhen prostorček, samo da bi bili na varnem pred besnimi kozaki." "Orožja imamo tudi dovlj. Meščane bi oborožili, žene pa bi stre-| gle ranjencem. SLOVENSKI List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 UMETNA KOŽNA JETIKA ZDRAVI PLJUČNO TUBERKULOZO Na zadnji seji dunajske zdravniške družbe je poročal primarij dr. Kutschera o senzaeioanlnili uspehih pri zdravljenju težke pljučne jetike s pomočjo umetne kožne je-tike.. Že nad deset let se je znani učenjak bavil z vprašanjem zdravljenja pljučne jetike po tem noven postopku. Klasični postopek, ki ga je izdelal Robert Kocli, ni dajal zadovoljivih rezultatov. Tudi drugi postopki, ki so jih propagirali v zadnjih dveh desetletjih, kakor o-perativni posežki in vpihavanje zraka, so ,v splošnem razočarali. Dr. Kutschera je s časom opazil na svojih pacientih dve stvari, ki sta mu pokazali pot do uspešnega zdravljenja. Že prej je bilo znano dejstvo, da ljudje, ki trpijo za kožno tuberkulozo (lupusom), ne kažejo zločestili pljučnih obolenj. Še odločilneje je vplivalo opazovanje, da je neki pacient, ki so ga zdravniki že davno proglasili za neozdravljivega in ki si je ob neki priliki nalezel kožne jetike na roki živel dolgo let brez vsake zdravniške pomočit m v ,razmdroma dobrem' stanju. Tako je postala dr. Kdtscheri vzročna zveza, med kožno in pljučno jetiko prilično jasna. Začel je s tem, da je nekaterim pacientom na umeten način vcepil žive bacile jetike na kakšen del kože. Po nekoliko cepitvah se je pojavil v pacientovem stanju večinoma popoln preobrat. Visoka vročina je izginila, gnilobni jzmečki so postajali bolj redki, pacienti so pridobili deset do dvajset kilogramov na teži. Novi postopek ima seveda tudi svoje nasprotnike, ki se pred vsem vprašujejo ali ne utegne postati, vcepljanje živih bacilov v človeka nevarno. Dr. Kutschera je pokazal z več sto primeri, da je ta posto- VELIKA TABOROVA PRIREDITEV Spored prireditve, ki se bo vršila v nedeljo 20. junija popoldne v dvo rani ul. Alsina 2832, bo obsegal poleg že najavljene uprizoritve globoke španske drame "V NIŽAVI" tudi še nekaj prav zanimivih točk. Prosvetno društvo je obljubilo sodelovati s petjem. Nekaj prav lepih pesmi (Dalmatinski šajkaš, Pogled v nedolžno oko, Ej uhnjem! in me ksikansko pesem Rival) bo pa izvajal zanni kvartet Jadran (Arion) ki je s svojimi nastopi v LE 10 Radio Cultura žel že izredno laskava priznanja. Naše občinstvo bp imelo takrat priliko, da vidi in posluša ta dobri kvartet na našem odru. In še nekaj izrednega bo na tej prireditvi: Razprodajale se bodo srečke za. žrebanje res dragocenih dobitkov na tej prireditvi. Dobitki so: 1. SPREJEMNI RADIO - APA RAT na osem žarnic, za dolge in kratke valove, nov in z izredno lepim glasom. 2. MOŠKA ZAPESTNA URA 3. FINA ŽENSKA TORBICA 4. FOTOGRAFIČNI APARAT 5. NALIVNO PERO 6. LEUTKA "BEBE MALCRIA DO", v katero so vsi naši male zaljubljeni. Poleg navednih dragocenih predmetov je za žrebanje določenih še 10 drugih lepih dobitkov. že po tem lahko .sklepamo, da bo prireditev res nekaj izrednega, pa zato nanjo še prav posebno opoza rjamo cenj, rojakinje in rojake. CERKVENI VESTNIK To nedeljo v Saavedro k maši ob 10. uri 30 minut. Večernice na Patemalu ob 4. uri. Ta teden je v cerkvi sv. Antona, Caseros 2780, vsak večer pobožnost in govor namenjen predvsem moškim. Seveda po špansko. Bo tudi prilika za velikonočno spoved, v spovednici blizu prižnice. 13. junija bomo obhajali obletnico slovenske službe božje na Ave-llanedi ter bo sv. maša ob 10. uri. Noben pravi Slovenec pa ne sme izostati v nedeljo 27. junija, ko bomo to bletnico slavili tudi z zunanjo slovesnostjo in zato prosim vsa slovenska društva, da pekažejo ta dan skupnost s Slovenci onstran mostu. Program bo javljen pravočasno. Preteklo nedeljo smo bili to Slovencev se je zbralo od vseli strani. Celo tam od Mendoze smo imeli nekatere. Govor je imel g. Katselic. Po molitvi ki se je vršila pred1 lurško vatlino, se je razvila dolga procesija po arkadah navzor z lurško Marijo, ki so jo pač prvič nosile slovenska dekleta. K procesiji so se pridružili še domači in drugi in je bilo čez tisoč ljudi navzočih. Naše petje je Argnetince kar naravnost. očaralo. Hladnik Janez. LISTNICA UPRAVE F. T., Villa Santa Rosa. — Vam bomo ponovno pošiljali list. kot želite. Pozdrav L S., Alta Gracia. — Naročnik prejeli v redu. Pozdrav! M. R, Rosario. — Naročnino prejeli v redu.- Pozdrav! M. F., Tartagal. — Naročnino prejeli v redu Bomo oddali kot želite. Koledar vam tudi pošljemo. Pozdrav! C. G., Chaco. — Za celoletno naročnino manjka še en peso. Če ne dopošljete, bom odšteli od leta. Pozdrav! Mnogi se hudujejo na nas, ker smo jim list ustavili, dasi po več mesecev in tudi leta nimajo plačane naročnine. Še enkrat opozarjamo vseh, da kdor ne bo z naročnino v redu, ne bo dobival lista, izvzemši onih, ki iz raznih vzrokov ne morejo plačati. KR POSLANIŠTVO Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. poslaništvo išče in poziva naslednje izseljence, da se javijo na gornji naslov: Petar Vujičič, iz Baošiča, Boka Kotorska. Andjela Radulovic, roj. Briozzor vdova pok. Ljube Radulovičai in. njen sin Velimir Radulovic, roj. 1917 leta v Avellanedi. Po izjavah nekaterih rojakov, se menda nahajata nekje v Uruguayu. Zofija Loser iz Baške. Tudi ta je menda v Uruguayu. Prosi posalniátvo tudi, da bi mu sporočili, če je komu znano o pokojnikih : Pavlu Dudoku, sinu Pavla. vdovcu in starem 50 let in o Jo-sipini Olsen, hčeri Josipa, ki je živela v Chubutu. Važno je, da se javi. odkod sta, kateri občini pripadata, in če sta zapustila kaj imovine. pek brez vsake nevarnosti. Vseka-ko se bo njena uporabnost pokazala še v nadaljnji praksi. I ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5y - J723 Krojačnica "Pri Zvezdi » v ULICI TRELES 2642 (eno kvadro