Iz zbirke Otrok in knjiga
Martina Sircelj: O knjigah in knjižnicah za mladino. Mladinska knjiga, Ljubljana 1977. 119 stT. (Otrok in knjiga 7.)
V knjigi Martine Šircljeve je zbranih e-najst prispevkov, ki so nastali ob različnih
* F. Bezlaj, Etimološki slover slovenskega jezika, I, A—J, Ljubljana 1977, str. 175.
2 Jože Toporišič, Slovenske zaimenske besede, JiS, leto 1974/75, št. 5, str. 117—119.
3 ZdenSk Hlavsa, Denotace objektu a jeji pro-stfedky v současnž češtinš, Academia, Praha 1975.
* Jože Toporišič, Imenska določnost v slovenskem knjižnem jeziku. Slavistična revija, leto 1978, št. 3, str. 287—303.
191
priložnostih; predavanje na seminarju za učitelje idrijskih šol (O mladinski književnosti), zapis o obletnici Pionirske knjižnice (Dvajset let Pionirske knjižnice v Ljubljani) itd. Po obsegu in vsebini so si dokaj različni, saj gre včasih le za kratke sestavke pretežno informativne vrednosti (Paul Hazard, Dvajset let Pionirske knjižnice v Ljubljani), včasih pa za kritične, literarno-zgodovinske in teoretske prispevke (Patriotizem v mladinski književnosti. Pravljica od nekdaj do danes). Vsem zapisom pa je skupno to, da so nastali iz avtoričinih izkušenj pri njenem večletnem delu v Pionirski knjižnici, ki je narekovalo tudi poglobljeno strokovno ukvarjanje s to problematiko.
Tako avtorica že uvodoma navaja svoja spoznanja, kaj je potrebno pri delu z otroki in knjigo. To je predvsem razumevanje otroškega miselnega in čustvenega sveta, spoznanje, da imajo ustrezno otroškemu duhovnemu svetu tudi knjige za otroke specifične lastnosti, in zavest o pomembnosti knjižnic za otroke, ki so lahko »neizčrpen vir miselnih in čustvenih užitkov za otroke in zanimivega dela za tiste, ki v njih delajo«. (6)
Izhajajoč iz teh spoznanj avtorica sestavke v svoji knjigi strne v dve tematski skupini. V prvi so prispevki, ki se ukvarjajo s svojskimi lastnostmi mladinske književnosti, z njenimi oblikami in zvrstmi, obravnava nekatere avtorje in ubeseditev nekaterih specifičnih snovi v naši sodobni mladinski književnosti (npr. patriotizem). Poudari, da pri mladinski književnosti ne gre za neko manjvredno literarno zvrst: »Mladinska knjiga je bila napisana kot vsako drugo literarno delo in je postala mladinska zato, ker je osvojila določeno publiko in ta publika so otroci.« (8) Kritično opozori tudi na napake, ki jih povzroča preveč tendenčno prikazovanje patriotizma v mladinski književnosti, in na slabosti, ki jih marsikdaj doživi ubeseditev tematike NOB. Taka književna dela se prehitro sprevržejo v pustolovske zgodbe, ki zatemnijo pravi značaj NOB in skrivenčijo idejo patriotizma.
V prvem delu knjige ima vsekakor zelo pomembno mesto obsežen članek Pravljica od nekdaj do danes, ki izčrpno razčlenjuje obnašanje te literarne vrste skozi zgodovino, od izrazito ljudske pripovedne oblike vse do moderne umetne pravljice, pri čemer se razvoj slovenske pravljice ne razlikuje mnogo od evropskega. Prispevek
ima, kot pravi avtorica, namen biti »v pomoč tistim, ki se s pravljico kot otroškim branjem srečujejo po poklicni ali ljubiteljski dolžnosti«. (47) Ta namen je obsežni članek zagotovo izpolnil, zlasti ko analizira različne okoliščine, ki so pripomogle k temu, da je pravljica iz ljudske zvrsti postala otroška in kako se je potem razvijala. Članek daje torej jasne in zadovoljive odgovore na marsikatero vprašanje, ki si ga pri svojem delu zastavi razlagalec mladinske književnosti. Le-tega avtorica usmeri tudi k iskanju odgovorov pri drugih avtorjih, npr. pri še vedno aktualnem Paulu Hazardu, zlasti pa pri samih umetnikih in njihovih delih (H. Ch. Andersen, Opozorilo na neko književno delo).
Drugi tematski krog v tej knjigi pa sestavljajo prispevki, posvečeni knjižnicam za otroke. (Avtorica tako navaja standarde za šolske knjižnice in poudarja njihovo nadvse pomembno vlogo pri dajanju vseh vrst informacij.) Opozarja tudi na vlogo knjižničarja pedagoga. Zaveda se, da je do idealnega ali vsaj normalnega stanja še daleč, zato tudi predlaga nekaj rešitev v okviru obstoječih javnih knjižnic, ki jih pretežno obiskujejo mladi bralci. Tudi te bi lahko postale središče kulturnega življenja mladih in bi tako še bolj opravičile svoj status dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Vsi ti članki so izčrpen in kritičen prikaz pomanjkljivosti, podkrepljen s stvarnimi podatki, so pa tudi strokoven kažipot vsem tistim, ki odločajo o knjižnicah za mlade ali pa v njih delajo. Delo knjižničarja predstavi kot živo, angažirano in neprecenljivo pedagoško pomembno, kar pa je poleg strokovnih napotkov za marsikoga tudi moralna vzpodbuda.
Iz vsega povedanega lahko strnemo, da imamo pred seboj strokovno zavzeto napisano zbirko sestavkov, ki tvorijo smiselno celoto, dasi so nastajali vsak zase in ob različnih priložnostih. Prav gotovo bodo marsikoga, ki se ukvarja s književnostjo za otroke, seznanili z nekaterimi osnovnimi značilnostmi te književnosti (zlasti proze) ter mu nevsiljivo svetovali, kako naj se loti njenega branja in posredovanja. Zaradi bolj poljudne kot ozko znanstvene usmerjenosti bo knjiga dostopna širokemu krogu bralcev, ki se ukvarjajo z estetsko vzgojo mladih.
Boža  Krakar-Vogel
Ekonomska srednja šola v Ljubljani
192