Poštnina plačana v gotovini _ Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 18. junija vaznim ? zadnjih dneh smo ponovno objavili poroči-lo štirih slovenskih županov tržaškega ozemlja, ■a so povabili vse slovenil6 pokrajinske in občinske svetovalce vseh treh oomejnih pokrajin, naj se udeležijo zelo važnega se-“fanka, ki bo danes ob •«0 v tržaški Gregorčičevi avorani, da bi izvolili de-^gacijo, ki bo ministrske-®u Predsedniku Fanfani-21 ob njegovem prihodu v trst obrazložila položaj, ?e‘je in zahteve Slovencev, ** živijo v Italiji. Sedaj pa “Slo zvedeli, da so omenje-F1 štirje župani poslali 'UKajšnjemu generalnemu sadnemu komisarju pis-v katerem ga «napro-•ajo, da bi izposloval pri Predsedniku vlade ob nje-pvem obisku v Trstu 21. J®, razgovor z izvoljeni-predstavniki slovenske Jarodne skupnosti v treh Pokrajinah, da bi mu ob 'eJ priliki obrazložili nuj-|:?st, da se z zakoni zaščiti0 narodnostne pravice “Ovencev v Italiji v skla-;u z določbami in duhom ePubliške ustave in lon-j “°nske spomenice o so- “a*Ju.» Prav gotovo ne bi prav aa tem mestu objavljali Jebine poziva in pisma jUpanu. Toda v razmerah, : katerih živimo Slovenci .Italiji v vseh povojnih ebh, so take, da je ta £°Udarek nujno potreben, potreben je predvsem spri-žalostnega dejstva, da a°slej predstavnikom naše 'arodne skupnosti še ni asPelo doseči, da bi jih prejel kateri izmed toli-':i‘1 predsednikov povojnih ‘Pijanskih vlad, ki so se .tem kar precej dolgem “udobju zvrstile. Pisma, [Pomenice in brzojavke, '' so bile v tem smislu Mko leto večkrat poslane .Rim, niso žal zaslužile Julej niti potrdila o pre-f*bu, kaj šele da bi pomočile odgovor, v kate-bi se najodgovornejši 5edstavniki izvršne obla-italijanske republike Sčistili v obravnavo ne-r®tih važnih zahtev na-ljudstva. Hkrati pa ?°ramo podčrtati, da je .Mašanje sestanka s se-5aPjim predsednikom vla-izredno važno, ker bo-,* delegacijo, ki je za Ufe jem zaprosila, določili P0 republiškem volilnem ,akonu izvoljeni zastopni-Slovencev v treh obmej-K® pokrajinah. Zaradi te-;a jim nihče ne bo mo-oporekati, da v resni-i.be predstavljajo slovenjih volivcev in volivk in ■ihovih zahtev. wlz teh ugotovitev pa iz-aJa izredno velik pomen Jabašnjega sestanka za naše odnose do obla-h,j Ta pomen sestanka je adi v dejstvu, da se bo-danes prvič sestali iz-(Uijeni svetovalci iz vseh |h obmejnih pokrajin, j sPričo sedanjega položa-, slovenske skupnosti v ^iji, ki tak sestanek i?ed predsednikom vlade s, izvoljenimi zastopniki učencev tako nujno zah- . Vft, mnro hi H •iftl a, ne more biti nobe-§a dvoma, da bodo sled- 5J1 ponovili že tolikokrat vtiovijene zahteve, naj se m Podlagi čl. 3 in 6 sprej->‘®Jo in objavijo ustrezni /koni, tako kot so dosegle posamezne vlade pomele za manjšinsko zavedajo na Južnem Timskem in v Dolini Aosta, otiovili bodo tudi zahte-tsl naJ se londonska spo-, “bica o soglasju, po sko-^ sedmih letih od njene-sr Podpisa, ratificira tu-m v parlamentu. Nadalj-J® zahteve bodo nujno m*evale vprašanje upora-slovenščine v vseh javit? Uradih, vprašanje dvoličnih napisov in s tem u.svezi ukinitve vse faši-yAche zakonodaje ter nra-«lule 'n sorazmerne zapojte in namestitve slovitih nameščencev. Naša | prvi, nato pa še ob peti | obletnici londonskega sporazuma, poslali predsedniku republike in predsedniku vlade vsi slovenski izvoljeni pokrajinski in občinski svetovalci tržaškega področja. Zaradi tega ne bomo nadaljevali z naštevanjem ostalih prav tako važnih zahtev in želja. Nikakor pa ne moremo mimo nad vse perečega vprašanja kazenskih sankcij za tiste, ki hujskajo na narodnostno mržnjo, saj nam je še vedno v spominu vse, kar se je dogajalo med februarsko ofenzivo šovinizma po tržaških ulicah. Sedanji predsednik vlade, ki je o tistih žalostnih in sramotnih dogodkih prav gotovo zelo dobro obveščen, ne bo mogel ostati nedovzeten spričo poudarjanja nujnosti vseh ukrepov, ki so potrebni, da se take o-fenzive, ki so za demokrar tično republiko v resnici nedopustne in nepojmljive. Prav tako ne bo smel predsednik ostati neobčutljiv spričo dvojne neenakopravnosti, ki smo je Slovenci v Italiji deležni po e-ni strani v primerjavi z ostalimi manjšinami v državi, po drugi strani pa zaradi tega, ker nas odgovorna oblast deli na tri kategorije — tržaško, go-riško in videmsko — čeprav je republiška ustava za vse enako veljavna in čeprav so njene določbe take, da so popolnoma v skladu tudi z določbami londonske spomenice o soglasju in njenega posebnega statuta, ki velja sedaj na žalost samo za tržaško področje. Mnenja smo, da bi moral biti ministrski predsednik za vse, kar smo na- pisali, še prav posebno zainteresiran prav v teh dneh, ko je zaradi nerešenega manjšinskega vprašanja južno od Brennerja prišlo do obsodbe vrednih nasilnih dejanj. Ko pišemo te vrstice, prihaja iz tistih krajev vest, da se bo notranji minister v teh dneh sestal — prav zaradi nastalega položaja — z južnotirolskimi župani. Mar ni na dlani ugotovitev. da bi bili taki sestanki prav gotovo bolj u-činkoviti, če bi bili pravočasni in sistematični in da velja to za vse manjšine v državi? Pač ne more biti nobenega dvoma v pozitivni odgovor na tako logično vprašanje! Zato naj nam bo dovoljeno izraziti upanje, da sestanek izvoljenih predstavnikov slovenskega življa v Italiji s predsednikom vlade in z drugimi odgovornimi ministri ne bo zadnji, temveč da bo pomenil začetek stalnega vzajemnega reševanja vseh nerešenih vprašanj, ki tarejo našo narodno skupnost ob vzhodni meji italijanske republike. Tako ravnanje ne bo le v skladu z deklariranimi načeli splošne zunanje politike države, v kateri živimo, načeli, ki jih je predsednik vlade predvčerajšnjim ponovil tudi med svojim obiskom v ZDA, temveč bo prispeval tudi k notranji konsolidaciji razmer, na zunaj pa utrjeval politiko mirnega sožitja med narodi, ter končno bistveno prispeval k u-resničenju načela, naj bodo manjšine most med državami in narodi, ne pa vir sporov, ki se tako radi izrodijo v dejanja, ki jih mora obsojati ves svet. Pevski zbor, solisti in mali orkester italijanske gimnazije v Rovinju, ki se na prireditvi V petek popoldne v koprskem gledališču uprizorili prizor iz operete «Nelle valli di Savoia» V si razen enega Zaključne misli po razgovorih s predstavni’ ki turizma Ljubljane, Vidma, Gorice in Trsta V preteklih dneh smo objavili vrsto zanimivih izjav najvišjih uradnih predstavnikov turističnih ustanov iz Trsta, Vidma, Gorice in Ljubljane. Z izjemo Trsta so vse te izjave zelo pozitivne: pred- stavniki pokrajinskih turističnih ustanov ter Turistične zveze Slovenije so soglasno poudarili, da si žele v čim večji meri okrepiti turistično izmenjavo med obema področjema. Taka stališča so odraz stvarnih gospodarskih interesov prizadetih pokrajin, saj lahko s pritegnitvijo čim večjega števila tujih turistov samo okrepijo svojo turistično dejavnost. Značilno je tudi, da so vsi uradni predstavniki soglasno videli v sedanjem si stemu potnih listov in vizumov največjo oviro za nadaljnji razvoj turizma ter so se zato soglasno izrekli za uki nitev vizumov v podrejenem pomenu pa za čimprejšnjo raz širitev področja videmskega sporazuma. Glede ostalih konkretnih vprašanj pa so seveda različni predstavniki zagovarjali različno stališče. Videmčane zanimajo v prvi vrsti jugoslovanske folklorne in druge skupine, s čimer bi se obogatila njih turistična privlačnost. Goričane pa trenutno najbolj zanima možnost prehoda za avstrijske turiste po Soški dolini do Gorice. Vendar pa so temeljni enotni interesi in dobra volja, da se na tem področju naredi korak naprej ter da st skuša ustvariti mirno področje, ki bi bilo za tujega turista lahko še posebno privlačno. Severni del Jadrana je nam- iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinii>tiitiainiirB»i*iiiiiiiiiti*i,iii«itiiiiiiiitiiiiiBiii«iiiiiiiiiiiii,ifiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiisiiiiiiaiiiii*iiiiiiii,iiitiiiiiiiiiiiiiiiiafiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiifiaiiiiiiaiiii»iiiiiiiiiiaiaiiiif*tiiiiiliiiiiiii«i>Biii»i*iiitii*i»iiiiii**if!i*iiiim>iiaiti>ti«iiiiiiiii«iiiaii>iiiiiiitiiiiaiiiiii|iiiiiiiini>lia*iiliiiilli*«l,ia|t'iif«t|iii*|>i««i|'iiKii|itliiiaai>«li«l Vladi ZDA in Anglije zavračata vse sovjetske predloge za vključitev pogajanj o jedrskih poskusih v splošen okvir razorožitve Spomenica ameriške vlade pravi, da ni sprejemljiv niti predlog o treh članih vodstva v nadzorstvenem organizmu, in zahteva nadaljevanje pogajanj na podlagi do sedaj doseženih rezultatov WASHINGTON, 17. — Ameriška vlada je poslala sovietski vladi spomenico v zvezi z jedrskimi poizkusa kot odgovor na spomenico Hruščeva, ki jo je bil ta izročil Kennedyju na Dunaju. Ameriška vlada pravi, da bi povezava ženevskih pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov z drugimi Vgacija ne bo smela po-v, iti na nad vse važen jj^ki zakon, katerega v planski prosvetni komi-sprejeti osnutek ne u-vj^teva ustanovitve slo-t-bskih šol tudi za Sloven-jv.v videmski pokrajini. hf®Sacija bo morala po-sin ti zahtevo po podpori ganskim organizacijam .Ustanovam iz javnih ^stev. I.t.d. Ocenili smo le nekate-i|, °sn°vne zahteve, ki smo C*v tolikih letih v nar tfal dnevniku že nešteto-01$ ponovili in o njih \Chh° pisali in ki jih t^Ujeta tudi obe spome-katere so, najprej ob f ¥ A 0 % t vprašanji, ki se tičejo splošne razorožitve, povzročila take zakasnitve m je tako zapletena, da je nesprejemljiva. Ameriška spomenica pravi, da bi zadovoljiva rešitev vprašanja ustavitve jedrskih poizkusov v veliki meri olajšala napredovanje na drugih sektorjih razorožitve. Za am> riško vlado je nujno, nemudoma podpisati po-goibo o ustavitvi jedrskih poizk-. sov. Pripravljena je izvesti program raziskovanj za izboljšanje tehnike o ugotavljanju eksplozij, tako da bo pogo lba lahko krila vse poizkuse v najkrajšem času, ter poziva moskovsko vlado, naj sodeluje pri tem programu. Spomenica pravi dalje, da bo mednarodni sporazum, o prekinitvi jedrskih poizkusov še vedno temeljni smoter ameriške vlade, in pravi, da je (tkljub konsti ukti vnim predlogoma ZDA in Velike Britanije, tre- a ugotoviti, da ni SZ napravila nobene podobne geste,- da bi se zmanjšala nasprotja v pogledih med obemt. stranema, «kakor je bilo pričakovati po številnih sovjetskih izjavah o važnosti naglega sporazuma o prenehanju jedrskih poizkusov« Spomenica se takole nadaljuje: «Zakasnitev, ki bi nastala za sklenitev takega j sporazuma m ki bi bila posledica vključitve pogajanj o ustavitvi jedrskih poizkusov v splošen okvir razorožitve, daje misliti, da se SZ trudi, da ohrani položaj, v katerem bi se ZDA držale obveznosti, da ne bodo nadaljevale poizkusov, ki ne bi bili podvrženi nobenemu ugotavljanju. To bi pustilo SZ proste roke za nadaljevanje jedrskih poizkusov brez bojazni, da bodo odkriti. ZDA pa so si že skoraj tri leta prevzele tveganje, da ne delajo jedrskih poizkusov, čeprav nimajo nobene gotovosti, da je SZ sledila njihovemu zgledu. Varnost in obramba »svobodnega sveta« ne dopuščata takega tveganja za nedoločen čas. Spomenica trdi, da je a-meriška vlada še dalje pripravljena pogajati se, in dodaja, da bi sporazum, kakršnega sta predlagali ameriška in britanska vlada, preprečil tekmovanje z jedrskim oboroževanjem v o-zračju zaupanja in varnosti. Bazen tega bi odstranil sleherno nevarnost, ki bi nastala z jedrskimi poizkusi, zmanjšal bi število držav, ki bi lahko izdelovale atomsko orožje, in s tem bi zmanjšal tudi možnost jedrske vojne. «Toda teza, 'ki jo omenja sovjetska spomenica od 4. junija 1961, kaže, da SZ ne želi takega sporazuma, ki bi zagotovil ustavitev atomskih poizkusov. S tem da skuša poveriti nadzorstvo in inšpekcijski sistem tristranskemu svelu (ki ne bi mogel delovati), je Sz razdrla vse, kar je bilo doseženega na prejšnjih pogajanjih. Ta predlog pomeni tu-'’i nazadovanje v primerjavi s stališčem, ki ga. je Moskva zavzela prej in ki je bilo naklonjeno imenovanju enega samega nepristranskega upravnika, ki naj bi ga obe strani sporazumno izbrale.« V zvezi z dvomi, ki jih SZ izraža glede objektivnosti nevtralca, pravi spomenica, «da ZDA ne morejo dopustiti stališča, češ da v nevezanih državah ni dovolj objektivnih osebnosti in z zadostnim čutom dolžnosti, da bi izvajali izrecne določbe, ki jih vsebujejo mednarodni sporazumi«. Spomenica poudarja, da so zadnji sovjetski predlogi o krajevnih inšpekcijah za preprečitev morebitnih kršitev pogodbe, povsem nesprejemljivi. Dodaja, da so tri letne inšpekcije nezadostne, ker nastane v SZ nad sto potresnih sunkov letno, od katerih je treba samo nekatere pripisati naravnim potresom. Spomenica poudarja dalje, da «ZDA ne razumejo sovjetskega stališča, kar se tiče moratorija o manj- ših podzemeljskih jedrskih poizkusih«, in obtožuje SZ, da hoče s svojim predlogom podaljšati stanje, ki bi prisililo ZDA, da se obvežejo, da ne bodo delale jedrskih poizkusov, dokler ne bodo sprejeti verifikacijski ukrepi. Spomenica pripominja, da bi to pustilo proste roke SZ, ne da bi bila nevarnost, da se njena dejavnost odkrije. Spomenica se zaključuje: «Zanemarjati dosedanja napredovanja glede sporazuma, bi pomenilo zadati hud udarec upanju vsega sveta glede razorožitve. To bi pomenilo tudi pomnožitev jedrskega oboroževanja in zadevnih poizkusov s strani vedno večjega števila držav. Dokler ne bo sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov povezan s sistemom nadzorstva, bo imela vsaka vlada možnost sprejeti ukrepe, ki se ji zdijo potrebni za njeno obrambo, vštevši tudi jedrske poizkuse.« Ameriško spomenico je napovedal že danes zjutraj britanski delegat na ženevski konferenci Ormsby-Go-re, ki je poudaril, da so jo skupno proučili. V Ženevi so se danes več ko eno uro razgovarjali v sovjetskem poslaništvu predstavniki Velike Britanije in SZ. Po razgovoru je Orm- (Nadaljevanje na 2. strani) iiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuuiiiiiiiiiiiilHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiimBHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimi Pritožba koroškega Slovenca CELOVEC, 16. — Glasilo koroških Slovencev «Slovenski vestnik» ob-javlja naslednje sporočilo : Kakor smo zvedeli Iz Strassburga, je komisija za človečanske pravice pri Evropskem svetu sklenila, da dostavi pritožbo koroškega Slo-venca zaradi zabranitve uporab? slovenskega jezika pred rožeškim okrajnim sodiščem avstrijski vladi z va- bilom, da do is. julija 1931 pismeno zavzame stališče. Po sprejemu tega stališča bo komisija nadaljevala s svojim posvetovanjem o pri-tužbi. Po sporočilu sekretariata komisije za človečanske pravice je bila pritožba vložena julija 1960 in nato utemeljena z izčrpnim dokazalnim gradivom, češ da sta okrajno sodišče rožeškega sodnega okraja s slovenskim odnosno mešanim prebival- stvom v prvi in celovško deželno sodišče v zadnji instanci konec leta 1959 zavrnila tožbo koroškega Slovenca in obravnavanje v slovenskem sodnem jeziku, kar je v nasprotju s konvencijo o človečanskih pravicah, posebno z raznimi določili člena 6 te konvencije, V soglasju s členoma 29 in 29 je pritožitelj izrazil svojo pripravljenost za dobrovolj-no rešitev vprašanja, če Avstrija zagotovi pravno in de- jansko učinkovite ukrepe, da bo izpolnila v avstrijski ustavi, v senžermenski pogodbi ter avstrijski državni pogodbi iz leta 1955 zajamčene manjšinske pravice in zagotovila spoštovanje človečanskih pravic tudi nasproti pripadnikom manjšin v Avstriji. Koroški Slovenci ta sklep omenjene komisije pozdravljamo, ker gre za podobno pritožbo, kakršno je avstrijska vlada vložila proti Italiji. reč izredno zanimiva zaključena celota, saj razpolaga s plažami, skalovito obalo, znamenitimi letovišči, alpskimi vrhovi, čudovitimi pokrajinskimi privlačnostmi itd. Sedaj pa deli to področje za tujega turista meja tako, da na primer neki tuji turist, ki je na počitnicah v Piranu, le s težavo obišče Trst in obratno. S sodevolanjem bi se nedvomno okrepila privlačnost naših krajev za vse in s tem tudi njih konkurenčna sposobnost. Značilno je tudi, da tako predstavnik Vidma kot Gorice in Ljubljane niso svojih izjav omejili na gola, ozka turistična vprašanja, temveč so poudarili širši pomen, ki ga ima turizem za sodelovanje in spoznavanje med narodi. Tako je videmski predsednik pokrajinske turistične u-stanove poslanec Barbina ob zaključku razgovora z našim urednikom izjavil: »Turizem ne služi samo za razvedrilo, za prijeten počitek, temveč je močan faktor v medsebojnem spoznavanju, s čimer se odstranjujejo razlike, prihaja do pcmirjenja in do prijateljstva, ki ga je tako potrebno utrditi na tem področju, za vsestranski pozitivni razvoj.« Predsednik pokrajinske goričke turistične ustanove cav. Milano je izjavil: »Gospodarstvi obeh držav sta komplementarni, kar pomeni, da sodelovanje samo krepi gospodarski potencial Italije in Jugoslavije. S podobnimi pogledi je treba ocenjevati tudi sodelovanje pri turizmu, brez apriorističnih nezaupanj v o-zračju razumevanja in prijateljstva.« Generalni tajnik Turistične zveze Slovenije pa je dejal: »Naša zveza podpira pobudo kakršnih koli stikov, saj taki stiki lahko samo koristno prispevajo za rešitev še številnih perečih turističnih vprašanj in s tem prispevajo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju prijateljskih sosedskih odnosov.« Omenjeni predstavniki so pozdravili pobudo, da se skliče posebna konferenca vseh prizadetih turističnih ustanov, na kateri naj bi razpravljali o raznih Derečih vprašanjih, in ki bi služila kot osnova za začetek stvarnega sodelovanja na turističnem področju. Izjave in stališča uradnih predstavnikov turizma iz Vidma, Gorice in Ljubljane so torej zelo pozitivne in lahko služijo za osnovo, da se naredi na tem področju korak naprej. Cisto drugačno pa je stališče uradnih predstavnikov tržaške turistične ustanove, s katerimi je imel naš u-rednik prav tako daljši razgovor. To stališče lahko na kratko povzamemo v treh točkah: 1. jugoslovanski turisti nas ne brigajo preveč, ker prinesejo malo denarja; 2. razširitev obmejnega področja bi škodila Trstu, ker bi se ustavilo manj Jugoslovanov, in 3. ustanova st- protivi sklicanju konference. V vodstvu turistične ustanove so nedvomno študirani ljudje, in ne verjamemo, da resno mislijo, ko govorijo teke neumnosti, kot da Trst nima veiikega gospodarskega interesa, pritegniti jugoslovanske turiste ali celo da jugoslovanski turisti ne prinesejo mnogo denarja tržaškim gostilnam, trgovinam in drugim obratom. Prav tako je smešna trditev, da bi se z raztegnitvijo področja veljavnosti videmskega sporazuma, in torej z vključitvijo skoro milijona prebivalcev, znižalo število Jugoslovanov, ki bi prišli v Trst. Ko govorijo take bedastoče, očitno skusajo skriti nekaj drugega, oziroma s frazami gospodarskega značaja v resnici skrivajo politično stališče. Očitno gre za bojazen, da ne bi prišlo v Trst preveč Jugoslovanov, kar naj bi spremenilo italijansko podobo Trsta. Skratka, prav obratno stališče, kot ga zagovarjajo Vi-demčani, Goričani in Ljubljančani, in sicer stališče ne-pomirljivosti m sovraštva, namesto stališča sodelovanja in prijateljstva. Upamo, da bo prišlo do bistvene spremembe takega stališča, ki je lahko za Trst samo škodljivo, in da bodo prvi in edini skromni brošurici v slovenščini sledile še druge. Predsednik vlade, Scelba in Piccioni proučili položaj v bocenski pokrajini Fanfani poročal predsedniku Gronchiju o rezultatih svojega obiska v ZDA - «Legija za osvoboditev Južne Tirolske» - Danes volitve za obnovo deželne skupščine na Sardiniji (Od našega dopisnika) RIM, 17. — V ospredju zanimanja političnih krogov je naravno še vedno položaj v bocenski pokrajini, kjer so — po prihodu znatnih kontingentov karabinjerjev, policije in vojaštva — atentati sicer prenehali, vendar pa se je splošni položaj nedvomno poslabšal in je, spričo te zaostritve, kaj malo upanja, da bi prihodnjo nedeljo v Zuerichu, ko sp bosta ponovno sestali italijanska in avstrijska delegacija, dosegli neko za obe strani sprejemljivo rešitev vprašanja Južne Tirolske. Danes je mešana italijansko - avstrijska komisija zaključila v Zuerichu svoje delo, Gschnitzer (ki je član avstrijskega dela te komisije) pa je izjavil agenciji APA, da niso dosegli nobenega napredka: Avstrija še nadalje zahteva popolno avtonomijo za bocensko pokrajino, medtem ko Italijani nudijo le koncesije upravnega značaja; dodal je, da se bo konferenca med zunanjima ministroma obeh dežel vršila vsekakor, da pa ni moč predvideti koliko časa bo trajala niti kakšne rezultate bo prinesla. Predsednik vlade Fanfani se je danes vrnil z letalom iz New ilorka. Podpredsednik vlade Piccioni ga je obvestil podrobno o poslednjih dogodkih in o tekočih vprašanjih, nato se je Fanfani podal k predsedniku republike Gronchiju ir. mu poročal obširno o rezultatih svojega obiska v ZDA. Za tem so Fanfani, Piccioni in Scelba razpravljali o položaju v bocenski pokrajini. V ponedeljek bo seja ministrskega sveta, na kateri bo Scelba poročal o položaju v bocenski pokrajini, Fanfani o svojem obisku v ZDA, nato pa bodo odobrili nekatere ukrepe rednega poslovanja. ce je v bocenski pokrajini, kjer se nadaljuje izročanje o-rožja, streliva in razstreliva (rok zapade danes opolnoči), razmeroma mirno, pa z Dunaja prihaja vest, da so na univerzi razširili letake, v katerih se študenti pozivajo, naj se prijavijo prostovoljno za partizanske akcije v bocenski pokrajini in naj ustanovijo ((legijo za osvoboditev Južne Tirolske«. Današnja številka glasila SVP ((Dolomiten« pa opozarja na resnost položaja in zatrjuje, da mora južnotirol-sko prebivalstvo nadaljevati svojo borbo po legalni poti, hkrati pa poudarja, da tudi SVP, ki bo imela v ponedeljek svoj izredni kongres, ne sme dopustiti da bi jo — pod vplivom atentatov, anonimnih pisem in pozivov — potisnili na ilegalno pot. Nato govori o ((napakah italijanske vlade« in zahteva, naj se te »napake« popravijo. Precejšnje razburjenje je v avstrijskih političnih krogih vzbudila tudi odobritev zakona o državljanstvu, v katerem je predviden odvzem italijanskega džavljanstva tistim Južnim Tirolcem, ki bi »prelomili zvestobo italijanski republiki« in se postavlja zahteva, naj avstrijska vlada najenergične-je protestira pri italijanski vladi proti tej «očitni kršitvi pariškega sporazuma« Nekateri celo predlagajo, naj avstrijska vlada obvesti generalnega tajnika ZN o tem zakonu, na podlagi katerega morejo odvzeti državljanstvo vsakemu Južnemu Tirolcu, ki bi bil »napoti«. Kancler Gorbach pa je zanikal, da bi avstrijska vlada kakor koli popustila glede Južne Tirolske in v zvezi s tem Godal, da »Avstrijja ne bo nikoli prodala naravnih pravic Južnih Tirolcev za skledo leče kakšne politične ali gospodarske prednosti«. Jutri bodo na Sardiniji volitve za obnovo deželne skupščine. Izvolili bodo 72 deželnih poslancev. V sedanji skupščini je bilo 70 poslancev, ki so bili razdeljeni na sledeče politične skupine: KD, 31; KPI, 13; PSI, 6; PNM, 10; Par-tito sardo d'azione, 5; PSDI, 1; PLI, 1 in MSI, 3. Zaradi primerjave, naj navedemo še število poslancev vsake poedine stranke pri prejšnjih volitvah leta 1949, 1953 in 1957; KD, 22, 30, 31; KPI, 13, 15, 13; PSI, 3, 5, 6; PNM, 7, 5, 4 (pri volitvah leta 1957 so Laurovi monarhisti nastopili ločeno in dosegli kar 6 poslancev); Parti-to sardo d’azione, 7, 4, 5; PSDI in PLI vedno le po enega poslanca; MSI, 3, 4, 3. Volilnih upravičencev je letos 833.822. A. P. iiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiimmiiiiiiirtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Eksplozije v sre Protestj bretonskih Protestna akcija proti kmetijski politiki vlade se širi PARIZ, 17. je dejavnost francoskih ultra-sov prenesla v središče prestolnice. Nocoj po 20. uri je nastala močna eksplozija v veži luksuzne ulice «Avenue George Cino«. Plastični naboj je pri eksploziji povzročil veliko škodo in nastal je tudi požar. Med ljudmi je nastala panika, k sreči pa ni bilo žrtev. Prišli so takoj gasilci, ki so pogasili požar, policija pa je blokirala poslopje, v katerem so številni uradi. To je že drugi podoben atentat v zadnjih 24 urah. V petek zvečer je podobna eksplozija nastala v palači, kjer ima stanovanje francoski poslanik v Washir.gtonu Alphand blizu Elizejske palače. Pri tej eksploziji je bilo ranjenih več ljudi. Škoda je bila tudi tu velika. Te dni pa ima francoska vlada velike preglavice tudi zaradi vala protestnih demonstracij bretonskih kmetov proti njeni kmetijski politiki. Danes je Debre sklical izredno sejo, na kateri so odredili številne ukrepe, ki se tičejo kme- Zdi se, da se tijskega trga, in še posebno iiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiitiiiiimmiiiiiiiiiimiiiMiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii intimnim Antoine Gizenga soglaša s sklicanjem parlamenta v katerem koli kraju STANLEYVILLE, 17. — Pred stavnik zakonite kongoške vlade v Stanleyvillu je sporočil, da se centralna vlada strinja s tem, da bi kongoški parlament sklicali v katerem koli mestu v deželi s pogojem, da bodo sile OZN zagotovile var-nast vseh članov parlamenta. Dokument o možnosti sklicanja parlamenta sta podpisala predsednik centralne vlade Antoine Gizenga in Robert Gardiner, šef komisije OZN, ki je obiskala Stanleyville, da bi pomagala v pripravah na sklicanje parlamenta. Dokument sta podpisala po razgovorih na sestanku predstavnikov parlamenta in članov komisije OZN. Minister za informacije centralne vlade Vergimeire je na tiskovni konferenci seznanil domače in tuje novinarje z glediščem vlade o vprašanju sklicanja parlamenta. Minister j,> rekel, da vsebuje navedeni dokument zahtevo zakonite v.ade, naj Združeni narodi zagotove prihod vseh poslancev in senatorjev v mesto, ki ga bodo izbrali za zasedanje parlamenta, in njihovo vrnitev po končanem zasedanju. Vlada je tudi stavila pogoj, da vsem članom parlamenta po seznamu, ki ga bo sestavila vlada, zagotovi pred začetkom zasedanja parlamenta prihod v Slanleyville na uvodno posvetovanje. Vlada tudi zahteva, naj se pod kontrolo OZN določi nevtralizirana cona okrog mesta ,kjer bo zasedal parlament. Med zasedanjem parlamenta bi morali izključiti sleherni tuji vpliv v tej coni. Centralna vlada je tudi zahtevala, naj se radijske postaje v tem času nevtralizirajo alt pa naj bodo na razpolago obema stanema. Članom parlamenta ne bi bilo dovoljeno hoditi med zasedanjem lz nevtralizirane cone ali v njo; prav tako bi morali izpustili člane parlamenta, ki so zdaj zaprti, Minister za informacije zakonite vlade je tudi izjavil da je delegacija z ministrom za delo Masenom odpotovala v Leopoldville, da na mestu prouči, koliko so organi OZN sposobni zagotoviti varnost. članov parlamenta njegovo normalno delo, če bi zasedanje sklicali v Leopold-villu. Minister je rekel, da bo datum sklicanja zasedanja do- ločil biro parlamenta. Predsednik kongoške ikuD-ščme Midiburo je v imenu 44 predstavnikov parlamenta, ki se mude v Stanleyvillu, in še kakih 40 poslancev skupščin-in senata, od katerih so prišla pisma iz drugih pokrajin, izrazu pripravljenost, da bi hudo krizo v Kongu prebrodili z miroljubnimi sredstvi. Člani parlamenta so sporočili, da je kungoško ljudstvo prelilo mnogo krvi v bratomornih spopadih, ki so zgolj v interesu sovražnikov Konga. položaja bretonskih kmetov. Opazovalci se sprašujejo, ali bo Debre uspel pomiriti nezadovoljstvo kmetov, preden pride do hujšega. Ugotavljajo, da je vlada preveč čakala. Sedaj pa je sprejela samo začasne ukrepe. Obvezala se je, da bo kupila za Alžirijo, kjer je suša uničila nekatere pridelke, večjo količino bretonskega krompirja. Deblokirala je nekatere fonde, da ustanovi nove zaloge masla in zmrznjenih piščancev Toda voditelji kmetijskih federacij poudarjajo, da bodo ti ukrepi povsem nezadostni, če ne bodo sledile temeljite reforme v kmetijstvu. Tega mnenja so tudi številni kmetijski strokovnjaki. Medtem se demonstracije kmetov nadaljujejo. Danes zjutraj so mali kmetje na področju Malestroit (Morbihan) zasedli neko sirarno in preprečili kamionom, da bi odpeljali svoj tovor. Demonstracije se je udeležilo okoli 2000 kmetov, ki so pozneje odšli s svojimi traktorji pred občinsko palačo. Demonstracije so bile tudi v kraju Guingamp, kjer je na stotine kmetov s svojimi traktorji zaprlo poti, ki peljejo v številne druge kraje. V Pontivy, kjer so se včeraj kmetje spopadli s policijo, so ulice polne kamenja, zidovi pa so popisani z napisi in gesli. V to mestece je včeraj prišlo okoli 7000 kmetov s tisoč traktorji. Na glavnem trgu so več kot dve uri krožili s svojimi traktorji in povzročili velikanski hrup. Pozneje so se spopadli s policijo, na katero so metali gnila jajca. Tudi v mnogih drugih krajih so kmetje za več ur blokirali promet na važnih križiščih. Kmetje iz Normandije in Spodnjega Rena so izrazili solidarnost z bretonskimi kmeti. Izglasovali so resolucijo, ki u-gotavlja, da se malim kmetom nalagajo vedno hujša bremena, ki jih ne morejo nikakor kom-pensirati njih dohodki. Dalje protestirajo proti šibkosti vlade do posredovalcev, ki imajo škandalozne dobičke. «»------- BONN, 17. — Zahodnonem-ški urad za kartele je v svojem letnem poročilu potrdil, da se stalno veča- koncentracija delniškega kapitala v gospodarstvu zvezne republike. Od 1958. do 1959. leta se je število delniških družb zmanjšalo za 4.2 odst., hkrati pa se je njihov kapital povečal za 7 odst. na 27 milijard mark. Pii tem ima 15 odst. vseh za-hodnonemških delniških družb 85 odst. vsega kapitala, to je 23 milijard mark. ŽENEVA. 17. — Voditelj alžirske delegacije Krim Belka-sen je danes odpotoval iz Ženeve v Tunis. Pred odhodom je Dodal kratko izjavo, s katero se je zahvalil švicarski vladi za gostoljubje, Z njim potujejo še drugi štirje člani delegacije. Na rimskem leta-liš-u, kiei se je letalo ustavilo, je član delegacije Bularuf izjavil časnikarjem, da gredo v Tunis, da se s plani vlade pogovorijo o položaju. Izrekel je upanje, da bo Francija, ki je vztra no zahtevala prekinitev, imela sedaj monnost razmišljati o novih stvareh, ki naj omogočijo obnovitev pogajanj in premagati obotavljanja. pred odhodom iz Rima pa je Bularuf na nova vprašanja časnikarjev odgovoril: «Fo mojem mnenju se morajo pogajanja šele začeti. Do danes smo obrazložili samo svoja stališča. Glede tega so Francozi odgovorili, da potrebujejo čas za razmišljanje. Vztrajali smo, da bi radi nadaljevali pogajanja. Francoski odgovor je bil, da potrebujejo 10 ali 15 dni, da dobro razmislijo nad našimi za-hlevami. Na vsak način smo pustili v Evianu dva naša predstavnika, da takoj stopijo v stik z nami, če bo kaj novega*. Zarota proti Mobutuju LEOPOLDVILLE, 17. — Mo-butu je imel včeraj m danes tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da so aretirali okoli 40 vojakov, ker so odkril' zaroto proti njemu. Trdil je, da je zaroto pripravljalo neko tuje poslaništvo ob sodelovanju nekaterih politikov Dodal je, da so nameravali njega in vse člane njegovega glavnega štaba ugrabiti med sprejemom, ki bi ga priredilo omenjeno poslaništvo. Danes je Mobutu izjavil, da je bila v načrtu ugrabitev tudi nekaterih ministrov leopoldvillske vlade. Dodal je, da so bili v zaroto zapleteni tudi nekateri voja-šici oddelki v sklopu OZN. Načelnik predstavništva OZN v Kongu dr. Linner, ki je bil navzoč na tiskovni konferenci, je izjavil, da bo takoj uvedel preiskavo. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimtiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Trije laoški princi se danes sestanejo Šihanukovo posredovanje ■ Bun Um bi hotel, da bi koalicijski vladi predsedoval kralj ZUERICH, 17. — Predstavnik Bun Uma je danes sporočil, da se bo konferenca treh laoških princev verjetno začela jutri opoldne v hotelu «Dolder», kjer sta nastanjena Suvana Fuma in Sufanu-vong. Omenjeni predstavnik je na tiskovni konferenci izjavil, da bi bilo najbolje, če bi laoški vladi narodne enotnosti predsedoval laoški kralj. Dodal je: «Ker ni bilo mogoče dati prednosti eni ali drugi strani v taki vladi, je laoški kralj edina oseba, ki lahko prevzame funkcijo mim-si iškega predsednika*. Princ Sufanuvong je na vprašanje, kaj misli o tej izjavi, odgovoril, da je za Laos ktaljeva figura sveta, in da zaradi tega ne bi smeli kralja vmešavati v te zadeve. Suvana Fuma in Bun Um sta si že včeraj izmenjala misli glede sestave vlade narodne enotnosti. Danes so bili številni pripravljalni sestanki za skupen sestanek treh princev. Davi je Bun Um v spremstvu generala Nosavana obiskal princa Sufanuvonga. Po razgovoru so se zelo prisrčno poslovili. General No- lllllII MililIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIllllllllllllllllllllll Beograjski trojni razgovori Tito-Sukarno-Mobido Popolno soglasje v najvažnejših vprašanjih, ki zanimajo človeštvo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Predsednika republike Mali, Mobida Keito, ki je danes dopoldne prispel s soprogo in svojimi sodelavci na uraden obisk v Beograd, so na vojaškem letališču v Batajnici pozdravili predsednik -epublike maršal Tito s soprogo, predsedniK Indonezije Sukarno in ugledni jugoslovanski voditelji. Mobido Keita vrača obisk maršalu Titu, ki je letos marca obiskal republiko Mali. V izjavi jugoslovanskemu tisku je Mobito Keita poudaril, da republika Mali visoko ceni važen prispevek Jugoslavije za ohranitev miru. »Prepričani smo — je poudaril — da bo to tesno sodelovanje med našima dvema državama m vladama omogočilo, uu sc poveča število držav, ki ne želijo pristopiti k blokoma, temveč slediti pozitivni politiki nevtralnosti, da bi se končno zagotovil sveiu mi", ki ga žele vsi narodi*. Predsedniki republik maršal Tito, Sukarno in Mobito Keita so na vojaškem letališču v salonu imeli razgovore o mednarodnih vprašanjih ir. o konferenci voditeljev izven-blokovskih držav, ki se bo pričela 1. septembra v Be i gradu. Po razgovorih je predsednik Sukarno s svojim spremstvom odpotoval v Rim. V skupnem sporočilu, ki le bilo izdano po sestanku treh predsedni kov, se ugotavja, da je v mednarodnih odnosih polno nerešenih vprašanj, ki ogrožajo mir in varnost na sve- j tu. V zvezi s tem so predsedniki izrazili zadovoljstvo, da je na pripravljalnem sestanku v Kairu prišlo do sporazuma o sklicanju konferen-e izvenblokovskih držav, ki bo enotno nastopila proti kolonializmu in imperializmu, vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, zlasti pa proti diskriminaciji in skovala stvarno enotnost metod in ciljev, da bi se likvidiralo vse zlo na svetu. Tito, Sukarno in Mobito Keita so izrazili prepričanje, da bo konferenca nov prispevek k rešitvi perečih mednarodnih vpra- šanj, zagotovitvi miroljubnega razvoja mednarodnih odno- sov kakor tudi k medsebojnemu sodelovanju izven- blokovskih držav, ki je u-srnerjeno na razvoj svetovnega miru, svobode in neodvisnega razvoja vseh narodov. Izrazili so nadalje prepričanje, da bo konferenca omogočila izvenblokovskim državam, da okrepijo svojo konstruktivno vlogo izven OZN in v njej in pomagala OZN, da deluje bolj v skladu s svojci načeli in cilji in naprednimi dinamičnimi spremembami na svetu. Predsedniki «o pozdravlii nedavne napore (sestanek Kennedy-Hruščev) za zmanjšanje napetosti na svetu, dali vso podporo stvarni rešitvi alžirskega vprašanja in izrazili upanje, da bo francoska vlada zagotovila stvarna pogajanja za sporazum, ki bo zadovoljil zakonite pravice Alžirije. Tito, Mobido Keita in Su- ' £cvl soprogi karno so prav tako potrdili I vso podporo zakoniti vladi Konga in izrazili prepričanje, da se bo vprašanje Konga lahko rešilo samo s sodelovanjem zakonite vlade Gizenge in s sklicanjem kongoškega parlamenta. Na kosilu, ki sta ga priredila predsednik Tito in njegova soproga v čast predsedniku Mobidu Keiti in njegovi soprogi, sta Tito in Mobido Keita izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila veliko enakost pogledov obeh vlad v zunanji politiki in soglasje o najvažnejših vprašanjih, «i zanimajo človeštvo. Mobido Keita je izrazil soglasje z mnenjem predsednika Tita o prtrebi združenih naporov vseh naprednih sil na svetu, da bi se rešila osnovna mednarodna vprašanja. Tito je pcsebno poudaril važnost vloge novoosvobojenih držav Afrike, potrebo čimprejšnje osvoboditve ostalih še potlačenih narodov, vzpostavitve neodvisne Alžirije, pravilne rešitve kongoškega vprašanja in osvoboditve narodov Angole. Jugoslavija je popolnoma na strani borbe afriških narodov za svobodo in neodvisnost. »Globoko smo prepričan' — je poudaril Tito na se približuje čas. ko bodo vsi narodi te celine in vsi narodi na svetu popolnoma svobodni*. Nato je predsednik Tito v Belem dvoru priredil sprejem v čast predsedniku republike Malija in nje- savan je izjavil, da so se sporazumeli, da bodo skupno delovali za sestavo vlade narodne enotnosti. Popoldne je kamboški princ šibšnuk sprejel Bun Uma, pozneje pa je priredil večerjo na čast Suvani Fumi in Sufanuvongu. Šihanuk je davi na tiskovni konferenci izjavil, da je dobil spomenico Buna Uma, v kateri ta pravi, da bi bilo potrebno sporazumeti se o naslednjih treh točki h: 1. Ustavitev sovražnosti. 2 Nevtralnost 3. Sestava vlade narodne enotnosti. Tretja točka je pogoj za prvi dve. Bun Um pravi v spomenici, da nasprotuje, da bi Suvana Fuma predsedoval koalicijski viadi. Zaradi tega predlaga spremembo ustave, da bi tej vladi lahko predsedoval kralj. šihanuk je izjavil, da tako slališče ni razumno, ker kralj prav gotovo ne bo sprejel take rešitve, in da bi to pomenilo iti nasproti neuspehu. Dalje je Šihanuk izjavil, da je za sestavo koalicijske vlade potrebno upoštevati laoški parlament. Glede tega se Bun Urr in Suvana Fuma ne moreta sporazumeti. Bun Um hoče ohraniti sedanji parlament, Suvana Fuma pa hoče rove volitve. šihanuk bo predlagal kompromis: sedanji parlament, naj ostane do podpisa novih sporazumov v Ženevi in naj se razpusti takoj nato in naj se razpišejo nove \ clitve. Sovjetski zunanji minister Gromiko je danes odpotoval iz Ženeve in se je že vrnil v Moskvo. Na letališču ga je pozdravil tudi ameriški delegat Harriman. Včeraj se je Gromiko razgovarjal pol ure z ameriškim delegatom Mac Donaldom. Po razgovoru je izjavil, da se bodo plenarne seje nadaljevale prihodnji teden. Dopisniku »AFP* le Gromiko izjavil, da so na konferenci zeio malo napredovali in da je potrebno še mnogo storiti. Dodal je, da se na splošno vsi strinjajo glede smotrov, ko pa gre za konkretne predloge, nastajajo velike razlike med stališčem enih in drugih. Tretji dan kulturno-prosvetne revije Italijanske unije v Kopru Sprejem za goste v Kopru in nastop prosvetnih društev Gino Gobbo je poudaril, da italijanska narodna skupnost uživa v socialistični Jugoslaviji popolno enakopravnost - Nocoj bo v Kopru festival izvirnih italijanskih popevk iz Pulja, nato orkester in skupina mandolinistov istega društva. Sledil mu je balet italijanskega krožka iz Kopra, nato mandolinisti iz Pirana in Kopra, folklorna skupina iz Rovinja, folklorna skupina in balet iz Vodnjana, llliiMiiiiiiiiimil (Od našega dopisnika) KOPER, 17. — V okviril kulturno - umetniške revije italijanske manjšine, ki se je začela v četrtek, je bil danes ogled razstave otroških risb v koprskem muzeju, kateri je sledil razgovor predsednika Italijanske u-nije s predstavniki oblasti in tiska Zvečer pa je bila v Izoli osrednja prireditev najboljših italijanskih kulturnih krožkov in delavsko-prosvetnih društev. Povabljene goste je v koprskem muzeju pozdravil Oscar Sudoli, novinar italijanske redakcije koprskega radia, ki je omenil globok pomen otroških risb s temo eDvajset let revolucije». Nato je bila na prelepem vrtu muzeja zakuska. Navzoči s n bili številni predstavniki ljudske oblasti med katerimi predsednik koprskega okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc, okrajni tajnik Komunistične zveze Slovenije, Albert Jakopič, člani okrajnega vodstva Socialistične zveze delcvneoa ljudstva in druge ugledne osebnosti javnega življenja v okraju. Na sprejemu je bil navzoč tudi generalni konzul Italije v Kopru dr, Guido Zecchin. Kot na dosedanjih prireditvah revije so so sprejema udeležili tudi šte. vUni domači novinarji in več novinarjev iz Trsta, med njimi tudi dopisnik uGazzettina» in oba urednika revije uTrie-ste». Med sprejemom je gostom spregovoril Gino Gobbo, predsednik Italijanske unije za Istro in Roko. Na kratko je obrazložil položaj italijanske naroane skupnosti in njeno vključitev v graditev socialistične Jugoslavije. Zlasti je podčrtal vse narodnostne in ostale pravice v državi socializma. kjer ni in ne more biti nikakršne diskriminacije, kjer je vsak šovinizem nemogoč, kjer vsak državljan ne glede na narodnost lahko po svojih -posebnostih in po svo. jem delu doseže sleherni položaj v javnem življenju, v oseh službah, vseh uradih, podjetjih itd. Nato je natančneje or-sal napore za razširitev kulturno - prosvetnega delovanja v zadnjih letih, ki so dali tiste lepe rezultate, ki prihajajo do izraza prav na sedanji reviji v Kopru, Izoli in Piranu. V' zadnjem delu svojih izvajanj pa je predsednik Unije naštel nadaljnje naloge te zaslužne italijanske manjšinske organizacije. Med temi nalogami je tudi povezava z resnično demokratičnimi gibanji v Italiji, kjer pozdravlja Unija vsak uspeh na vseh področjih. *Na tako delikatnem mejnem področju, kjer je bil med zloglasno preteklostjo položaj tako zelo slab, pa je naša naloga, da bomo tudi v prihodnosti vložili vse napore, da bi bila meja čim bolj odprta, zbližanje in sodelovanje med obema državama in narodoma še bol j poglobljeno. Postati hočemo most, ki združuje in prispeva k politiki koeksistence», je poudaril Gino Gobbo in se zahvalil Socialistični zvezi delovnega ljudstva in organom l ljudske oblasti za vso pomoč in podporo, ki jo nudita Uniji in vsej italijanski skupnosti v Istri in na Reki. Ob 20.30 je bila v gledališču v Izoli prireditev, na kateri so nastopali člani italijanskih delavsko - prosvetnih društev in italijanskih pro-svetnn krožkov iz Pulja, Kopra, Rovinja. Izole, Vodnjana in z Reke. Na sporedu ie sodelovalo 175 nastopajočih. Prvi je bil na vrsti moški pevski zbor društva »Mariani« IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIII Razorožitev (Nadaljevanje a I. strani) sby-Gore izjavil, da razgovor s Carapkinom ni prinesel nič novega, kar bi kazalo, da je SZ menjala svoje stališče. Omenil je, da se bodo prihodnje dni sestali predstavniki SZ in ZDA v Washing-t( nu, da proučijo sestavo konference n razorožitvi in njen dnevni red. Ormsby-Gcre je dodal: »Ce smo lan-ko optimisti glede sestave-razorožitvene konference, smo manj optimisti glede rezultatov, ki jih bo lahko dosegla*. B. B. tellanza« z Reke, ki je s svo- obalnih mestecih, za fe$vj!g jim pevskim zborom in solisti novih italijanskih p?PeVK±K\r„,L želo največ aplavzov občinstva, ki je popolnoma napolnilo lepo dvorano. Jutri dopoldne bo v glavni dvorani italijanske gimnazije v Kopru posvetovanje o pro-svetno-kulturnem delovanju i-talijanske manjšine. Predstavniki raznih društev, krožkov in kulturnih ustanov bodo izmenjali misli in izkušnje, pregledali uspeh dosedanjega dela in st začrtali, na podlag* dosedanjih izkušenj, pot za nadaljnje delovanje. Največje zanimanje pa vla- spored pa je zaključilo delav-. sko prosvetno društvo »Fra-1 da, tako v Kopru kot v drugih ........................................................................... i....■llllllllllllllllllllll.iiiiimmihiiim'"1"* j utri ob 20.30 na glavnem trgu v Kopru. Na tej prireditve katero se bo zaključila ie. nja kulturno-umetniška italijanske manjšine, bo članov malih orkestrov m . pevcev solistov prvič izvaJ“ 18 novih popevk, ki so ji'1 brali na tekmovanju, ki 0a jf letos prvič organizirala It»* j janska unija med phiPa“nJE italijanske etnične skupine, i ko besedilo kot glasba in vedba so izvirni in jih bom jutri prvič slišali. A. B. Razorožitev Nemčija in Berlin Spomenico Hruščeva, ki jo je bil izročil Kennedgju na Dunaju, je znova odprla novo in morda tudi odločujočo fazo v diplomatsko-politjsii ofenzivi za rešitev nemsnega vprašanja in še posebej vprašanja zahodnega Berlina. Stališče Sovjetske zveze v tej spomenici je ponovil Hruščev tudi v svojem govoru po televiziji, v katerem je govoril o svojih dunajskih razgovorih. Moskva poudarja, da bi sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo v mnogočem približala ZDA in Sovjetsko zvezo na poti ubla-ževanja mednarodne napetosti. Sovjetska zveza zahteva, naj štiri velesile pošljejo obema nemškima državama poziv, da se v šestih mesecih med seboj sporazumeta o združitvi, zato da se potem podpiše skupna mirovna pogodba z enotno Nemčijo. C e do tega ne bi prišlo, naj bi vsi udeleženci vojne proti Nemčiji sklenili mirovno pogodbo z obema nemškima državama, oziroma s tisto, ki bi v tako pogodbo privolila. Mirovna pogodba bi imela še posebno nalogo, da uredi položaj zahodnega Berlina kot svobodnega in nevtralnega mesta pod mednarodnim nadzorstvom. Hruščev je o svojih razgovorih z Kennedgjem izjavil, da je bil sestanek na Dunaja zelo potreben in da je bilo vredno iti na ta sestanek. Poudaril je, da je z razgovori na splošno zadovoljen. Rekel je tudi, da je dobil vtis, da se Kennedy zaveda velike odgovornosti, ki jo imata vladi obeh velikih držav, in je izrekel upanje, da se bo te odgovornosti zavedal tudi v prihodnje ter da se bodo sovjetsko-ameriški odnos i izboljšali in blagodejno vplivali na mednarodni položaj. Hruščev je govoril tudi o razorožitvi, glede katere je bil izročil spomenico Kenne-dyju na Dunaju. Rekel je, da je na ženevskih pogajanjih o prekinitvi jedrskih poskusov težko doseči sporazum zaradi stališča, ki sta ga zavzeli dve zahodni državi. Poudaril je, da je v sedanjem položaju težko najti drugi izhod, kakor da se vprašanje ukinitve jedrskih poizkusov poveže s splošno in popolno razorožitvijo. Dodal je, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti zahodne predloge o nadzorstvu, če Zahod sprejme sovjetske predloge o splošni in popolni razorožitvi. V ponedeljek se bodo v Wa-shingtonu začeli razgovori med ameriškimi in sovjetskimi predstavniki o organizmu, ki naj bi bil najbolj primeren za nadaljevanje razgovorov o razorožitvi. Hruščev je izrekel upanje, da bodo ZDA na teh razgovorih konstruktivno obravnavale to zadevo O mirovni pogodbi z Nemčijo in o Berlinu je istega dne govoril na tiskovni konferenci tudi predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht. Izjavil je, da bi sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, ki bi slonela na načelih vojaške nevtralnosti o-beh Nemčij, odpravila žarišče sporov v Zahodni Nemčiji in zahodnem Berlinu. Izrazil je željo, naj bi se med zainteresiranimi državami takoj začela pogajanja o ureditvi nemškega vprašanja. Dodal je, da je Vzhodna Nemčija pripravljena pogajati se z Adenauerje-vo vlado. Karikatura neodvisnosti Francosko icsevanje alžirskega vpiasanja V torek so Francozi nenadoma prekinili pogajanja z Alžtrci v Evianu, češ da potrebujejo petnajst dni časa «za razmišljanje». Alžirski delegati so vztrajali, naj bi se pogajanja nadaljevala, in zahtevali vsaj še eno sejo, da bi postavili konstruktivne predloge, toda voditelj francoske delegacije Joxe je dobil od de Gaulla ukaz, da mora pogajanja prekiniti. Okoliščine, v katerih je prišlo do tega francoskega sklepa, in izjovori francoske delegacije so izzvali pesimistično razpoloženje med vsemi, ki iskreno želijo pravičen mir v Alžiriji. Samo skrajno reakcionarne skupine francoskega poslovnega in političnega življenja skupno z ultrasi v Alžiriji so zadovoljni s prekinitvijo pogajanj, ker upajo, da se ta ne bodo v kratkem obnovila. Nobenega dvoma ni, da je za prekinitev pogajanj odgovorna edinole francoska vlada, ker je ves čas pogajanj odklanjala konstruktivno obravnavanje stvari in je vseskozi postavljala Alžircem ultimativne zahteve. Voditelj alžirske delegacije Krim Belka-sem je poudaril, da bi v primeru normalnega poteka pogajanj bilo dovolj formulirati jamstva za uveljavljanje samoodločbe, s čimer se v načelu vsi strinjajo. Bilo bi dovolj dati alžirskemu ljudstvu priložnost, da se svobodno o-predeli. Potem pa bi lahko določili dokončne odnose med Francijo in Alžirijo. Samo na ta način bi evianska konferenca lahko bila koristna, Belkasem je tudi izjavil, da francoska vlada ni hotela priznati alžirskim predstavnikom, da so resnični zastopniki ljudstva. Prav tako ni hotela sprejeti jasno določenega pojma samoodločbe. Vprašanje samoodločbe, v katerem naj ima zadnjo besedo ljudstvo, je namerno prepletala z vprašanjem prihodnosti Alžirije. Na vsak način je francoska delegacija hotela odkloniti dosledno uveljavljenje načela samoodločbe, hkrati pa vsiliti alžirski delegaciji obveznosti glede nekaterih osnovnih vprašanj. V francoskem načrtu gre dejansko za ^karikaturo neodvisnosti». Alžirska delegacija je predložila konstruktiven program o popolni dekolonizaciji in o plodnem sodelovanju ob spoštovanju celovitosti alžirskega ljudstva in njegove suverenosti. Francozi pa so postavili zahtevo o tako imenovanih aenklavihn v Alžiriji. To bi bili deli ozemlja, na katerih bi hoteli Francozi obdržati vso suverenost, pri čemer bi bila ogrožena ozemeljska celovitost Alžirije. Belkasen je poudaril, da je alžirska delegacija za mir, ki bi ga dosegli s pogajanji; zdaj pa je stvar francoske vlade, da se v petnajstih dneh ponovno izreče. Ker Francija ni hotela, da bi takoj določili dan, ko bi se pogajanja nadaljevala, se vsiljuje domneva, da bo nadaljevanje pogajanj povsem negotovo. Prava pogajanja bi se morala pravzaprav šele začeti, ker sta do sedaj obe delegaciji podrobno obrazložili vsaka svoje stališče. Francija pa se sedaj trudi, da bi s pritiskom dosegla od alžirske vlade popuščanje, Ker bi tako popuščanje, ki ga hoče Francija, pripeljalo do <(karikature neodvisnosti», je jasno da je sedaj spet vse odvisno od Francije, ali se bodo pogajanja nadaljevala in ali se lahko upa, da bi v bližnji prihodnosti prinesla zaželene sadove. Ce gledamo na francosko ravnanje, je takega upanja sedaj malo. Demonstracije francoskih kmetov Francija ima ponovno o-pravka z notranjimi gospodarskimi težavami, ki so v veliki meri posledica ogromnih izdatkov za vojno v Alžiriji. Prejšnji teden so ponovno izbruhnile demonstracije francoskih kmetov proti vladni politiki cen kmetijskih pridelkov. Na več krajih so kmetje blokirali ceste in onemogočili promet. Na važnejše prometne vozle so postavili nad 3UV traktorjev. Organizacije kmetijskih proizvajalcev so opozorile vlado, da bodo morda segle po še odločnejših u-krepih, če ne bo izpolnila njihovih zahtev glede prodaje kmetijskih pridelkov. Razlog demonstracij je v velikih ra«, likali med kupnimi in prodajnimi cenami kmetijskih pi. delkov. Prodajne cene so trikrat do desetkrat višje od odkupnih cen, in to je spi opilo kmete zadnja leta v zelo težaven položaj. Parlament je lani sprejel splošen kmetijski program, ki naj bi ublažil :e ža ve malega kmeta. Podrobnosti programa bi morali proučiti ministrstva in funkcionarji državnih ustanov. Toda ti liačrti niso še uresničeni. Organizacije kmetov zahtevajo od vlade, naj zajamči minimalne cene kmetijskih pridelkov in zniža prispevek dr žavnega socialnega zavarovanja za kmete. Zahtevajo tudi reorganizacijo svoj čas ustanovljenega odbora, da bi vnesel več prožnosti v sistem cen kmetijskih pridelkov. Italija V preteklem tednu se je nenadno hudo zaostril položaj v bocenski pokrajini, kjer so ekstremistični elementi P°s ' gli po nasilnih sredstvih, a bi (tako si namreč obetaj > prisilili italijansko vlado, a bi priznala Južni Tirolski P polno zakonodajno in upra j v.o avtonomijo. V noči ® pretekle nedelje na pon-e* Ijeh in od ponedeljka na 1 rek so z dinamitom in dr gim razstrelivom porušili J> cejšnje število najvažneP oj:ornikov električnega oinre e ju visoke napetosti, kar J imelo občutne posledice Pr“. vsem za industrijsko P° , .a je v Bocnu, ki aa je It#'*' zgradila v tem glavnem m^ sru Južne Tirolske in s tem spremenila v svojo korist > vilčno razmerje med l^0Ina. čim prebivalstvom in M. ni, tako da imajo občin* _ upravo sedaj v rokah ItaIM ni. (Podoben primer umet ga spreminjanja etnicn U značaja ozemlja imamo R. nas v nabrežinsko-devin občini, kjer naseljujejo z s kim ciljem italijanski e ment). fl. Zaostritev položaja v h°c e. ski pokrajini spravljajo V z, zo z bližnjim sestankom m italijanskim in avstrijskim ^ nnnjim ministrom, ki se ^ vršil 24. t.m. v Zuerichu, na katerem naj bi skušali seči sporazum o vpraša Južne Tirolske. Perspektm niso baš najboljše, ker )e lijunska vlada pripravil privoliti le v razširitev -katerih nebistvenih uPr?baii-pnstojnosti bočenske P° -genu odločno pa odklanja ,fl kršno koncesijo, ki bi m> kukor koli spremeniti o’s ^e. no podrejeni odnos med ^ želno in pokrajinsko upr Notranji minister Scelba g poslal v bocensko pokra.J večje kontingente karabin.i jez, policije, pa tudi v e& štva, da bi zavarovali P . poškodbami električno 0TTliSg« je in druge komunikacij ( neprave, jezove, e^e^Tn&u-ter druge vojaške in ‘jel sirijske objekte; prepoV ,ejn je vsakršno približanje k .g, objektom od 21. do 5. ure ^ traj, hkrati pa so ukazali, g mora prebivalstvo izroči* roku treh dni (rok ja Zyri-dot včeraj opolnoči) v Meno orožje, strelivo ali r.aZg(iti vo (orožje morajo ,zr.zn0 lož) Hi- tu dl osebe, ki imajo ustrc*, dovoljenje za nošnjo on Predsednik vlade Fanfa"' ■----:---- , „Tadn< .»> je včeraj vrnil Z -jo ga obiska v ZDA, kjer se z zunanjim ministrom gnijem razgovarjala Z am škim predsednikom Kem1 jem, zunanjim ministrom skom in zakladnim minis't Dillonom. Predmet razg ^ rov so bila predvsem jJf» vjnašanja: razorožitev, ? |0ni. m pomoč zaostalim dete j() (Dede prvega vprašanju,^ italijanski državniki P°l fa svoje soglasje s stališčem, ^ je treba doseči čimprei 0. razum o nadzorovani ra ajo žil vi; glede Berlina 1 A denauerjevo stališče, jgie-deva pomoč nerazvitim j« lom, pa so privolili v , a\t bo tudi /talija Pr‘s?„ J® «svoj delež*, od tega pa po- je treba odbiti to, kar J ,r0(. lija že storila na tem P° »• ju, hkrati pa da je tre ptr pvštevati njene notran)y t-ebe, ker ima tudi samnfi __________ ^ j‘0^* pravka z nerazvitimi P” j|c4' ji v lastni deželi Js naPl’ p-ipravljem so dati čim t ^e. Fanfani je to ponazoril “^0-slom, da se »ljubezen a®' ne(0 njega začenja pri s oebi*!) -s, Na Siciliji smo že 5 v\s-»tiri mesece brez deželne de: vsi dosedanji Pos^ oStoh šitve vladne krize so j-gK do sedaj brez uspeha. s p- rezultat je imelo tudi vlivanje preteklega petka. nji poskus bo prihodnji ,es, tek; če bo tudi ta neusp rgy ne preostane drugega k0 zpd jvstitev skupščine in T r«-novih volitev. Oviro z jft- šilev krize predstavlja eiO ščanska demokracija, °z ljet)0 njeno stališče, da Je :vold‘ krizo rešiti samo s Pf vijo liberalcev, ker b * o^ti-ncstala kriza vlade v f11 S privolitvijo liberalce se kriza ne da rešiti, '•* o" se vsa zadeva vleče * začetka preteklega rnarc-^s Precejšnje zanimanje . z0 v političnih krogih ^jpfiiji’ deželne volitve na Sar ^(1 *le* ki so danes in jutri po »h >■■ i — .-. ,-ipin- litvah bodo namreč si ^glg. napravile obračun vseh toči do.njih volilnih rezU e/i0v’ svejih uspehov ali neUj^,0Čile m na podlagi tega do smernice svoje nadaljuj litične dejavnosti, tudi, zadeva odnos do vlade. ŽARKO PETAN RENTGENSKE no 5^ 7° oko J'e bil najbolj znan indijanski poglavar n£v? ^ okrog- v njegovih rokah je bil fičafaj strašno «rozje. Se tako skritega sovražnika je vselej zadel že 8 prvo puščico. Nekoč se je Orlovo oko vračal s tolpo Indijancev iz domov. Ko so prišli do starega mlina na koncu asi- tJe poglavar zaustavil bojevnike. rekel pri sebi drobiža, je slepi Janez modro molčal, če-je videl kovanec v notranjem žepu nje 8° ve S a su -U^a. Z leti se je naučil, da človek tem bolje živi, cim vicU. Najbolje pa živi tisti, ki sploh nic ne vidi. IX. LJUBLJANSKI FESTIVAL Ljubljana 1961 Jugoslavija REVIJA JUGOSLOVANSKE OPERE Od 1. do 12. julija 1961 PROGRAM Opera Beograd: N. Hercigonja: GORSKI VI-JENAC Opera Ljubljana M. Kozina: EKVINOKCIJ Opera Maribor: M. Polič: DESETI BRAT Opera Novi Sad: I. Bajič: KNEZ IVO OD SEMBERIJE Opera Osijek: D. Švara: VERONIKA DE-SENIŠKA Opera Reka: J. Gotovac: ERO Opera Sarajevo: M. Logar: ENAINSTIRI- DESETO Po petkovi premieri “Prgišča zemlje« je bil avtor Jožko Lukeš, ki ga vidimo sredi igralcev na odru v Avditoriju, deležen navdušenega odobravanja občinstva. Druga predstava njegovega dela bo danes popoldne v Avditoriju. KNJIGA O VELIKEM PEVCU vilko ukmar: Srečanja z Julijem Betettom Julij Betetto je ena najpomembnejših še živih o-sebnosti, doma dn po svetu znan pevec, sloviti basist, interpret buffo vlog. Ta sedaj že šestinsedemdesetletni pevec in obenem eden naših najpomembnejših pevskih pedagogov, profesor A* kademije za glasbo v Ljubljani, je tesno povezan z razvojem slovenske operne umetnosti, za katero si je med svojim polstoletnim delovanjem pridobil velikih zaslug. Pomemben pa je tudi kot glasbeni pedagog, ki je vzgojil cele generacije mladih pevcev, med njimi tudi ta- ke, ki žanjejo danes slavo po vsej Evropi. Zato pomeni knjiga o pevcu ali bolje, pripoved o njegovem delu, pomemben prispevek k zgodovini naše, komaj minule glasbene in o-perne umetnosti. Tako knjigo o Betettu je napisal pro- ^IlllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIII*!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!)!!!!!!!!!!!!,!!!!,!!!!,,!,!,,!!,!!!!!!^^!!!!!!,,!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!IIIUllIllllllllllltlllllllVIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllCIItllllllllllllllllllllUiaillVIIIII IIHI Vfl REZULTAT POGUMA IN VELIKANSKEGA NAPORA Koristno in prepotrebno knjigo sta napisala M. Rav (Miroslav Ravbar - Stanko Janež: Pregled jugoslovanske književnosti - Založila Založba «Obzorja» v Mariboru) Ocena noče biti strokovna. Za tako oceno bi bil potreben neopredeljiv čas in obširen prostor. Prikazati želim kulturni pomen knjige in njene neposredne koristi. Pregled jugoslovanske književnosti je dejanje. To velja tudi za njeno genezo, saj je pričujoča knjiga spojitev dveh predhodnih knjig istih avtorjev, pravzaprav treh. Leta 1953 je izšla Stanka Janeža Zgodovina slovenske književnosti. Brez posebnih napovedi in tam-ta-ma. Slovenska kulturna javnost je osupnila. Kar tako čez noč! Toda kot pravi Faust: «V začetku je bilo dejanje.« Bilo je precej kritike, naklonjene in nenaklonjene.' Toda profesorji in dijaki so planili po knjigi in prav hitro je pošla. Govoril sem s številnimi profesorji slovenščine in rezultat njihovih izjav je bil ta: naj kritizirajo knjigo, kolikor hočejo, z njo je dobil pouk slovenščine hrbtenico. Saj nismo imeli zlasti o novejši in najnovejši literaturi ničesar, na kar bi se naslonili. Potreba po drugi izdaji se je kmalu pokazala. Kaj je naredil avtor prof. Stanko Janež? Namesto da bi se dal oplašiti po nenaklonjeni kritiki, se je dal poučiti po vseh stvarnih pripombah, si omislil v prof. Miroslavu Ravbarju čvrstega sodelavca in leta 1957 je izšla druga, bistveno predelana in izpopolnjena izdaja Zgodovine slovenske književnosti. Ta knjiga je postala priročnik ne le za profesorje slovenščine in njihove dijake, marveč za vse, ki se kakor koli ukvarjajo s književnostjo in z njenimi ustvarjalci: za novinarje, publiciste, za najširše čitajoče občinstvo. Skoraj ne mine dan, da ne bi moral človek seči po njej. Cez leto dni je prišlo druge tako dejanje: Pregled hr-vatske, srbske in makedonske književnosti, ki jo je napisal Miroslav Ravbar. Tudi ta knjiga je bila krvavo potrebna. Tu so bili zbrani avtorji vseh treh bratskih književnosti, navedena dela, nekatera prikazana celo v zgoščeni vsebini, orisane dobe, socialne, politične in zgodovinske prilike. Posebna dragocenost knjige kot priročnika pa so biografski podatki o avtorjih. Tudi o tej knjigi je bilo recenzij, tudi nenaklonjenih. Toda že je klicala potreba, prava žeja, po združitvi vseh jugoslovanskih književnosti: slovenske, hrvat- ske, srbske in makedonske v skupni jzdaji. Dobili smo pričujoči Pregled jugoslovanske književnosti Miroslava Ravbarja in Stanka Janeža. Že nekaj časa imam knjigo v rokah. Prebiram jo, Prof. Miroslav Ravbar pregledujem, primerjam s prejšnjimi posamičnimi izdajami. Knjiga je obsežna, saj šteje čez 600 strani. Toda sama druga izdaja Zgodovine slovenske književnosti obsega skoraj 750 strani in Pregled hrvatske, srbske in makedonske književnosti spet zase svojih 430 strani. To skupno snov strniti zdaj na pričujoči obseg kaže spet na organizacijsko sposobnost obeh avtorjev. Kratka osebna reminiscenca: ko je bil prof. Miroslav NAJ BO ZA Med slovenskimi pisatelji, ki so znali pisati tudi za otroke, bo vedno ostal na enem izmed prvih mest Prežihov Voranc s svojimi »Solzi camin. Kristina Brenkova, ki zna z dognanim estetskim čutom ter izrednim posluhom za to, kar otro-| kom ugaja, urejati Ciciba- novo knjižnico pri založbi Mladinska knjiga, je izbrala iz Prežihovih »Solzic« prelepo črtico »Prvi maju. Kje so že časi, ko je bil Prežihov Voranc majhen pastirček, in vendar kako sveža je ta črtica! — Sedaj, ko gre šola h koncu, boste zelo pogodili, če boste o- troku. ki je dokončal razred, dali v dar to lepo knjigo. S krasnimi ilustracijami Milana Bizovičarja je knjiga vredna, da ostane za vedno v otrokovi knjižnici, da jo bo lahko še in še prebiral. (Ka sliki ena izmed ilustracij v knjigi.j Ravbar pred leti urednik tržaških Razgledov, sem večkrat prišel k njemu ali po kak svoj roko-pis ali po kako drugo gradivo. Ravbar je samo odprl predal, segel vanj in potegnil iz kupa lepo zloženih map tisto, ki jo je iskal. Tu so bili rokopisi zloženi v preglednem vrstnem redu, na vseh je bil pečat uredništva in nikoli ni ničesar manjkalo. Od takrat sem začel njegov vzorni red posnemati, čeprav se tudi prej nisem mogel pritožiti, da sem iz svojih konceptov, zapiskov ali rokopisov kaj izgubil. Toda pravega reda sem se bil šele od njega naučil. V takem preglednem, naravnost vzornem redu, je organizirana tudi pričujoča knjiga obeh avtorjev. Težave, ki sta jih morala premagati, so morale biti naravnost strah vzbujajoče. Kakor nismo jugoslovanski narodi imeli skupne zgodovine, tako je tudi naša književnost vse prej kot enotna. Naša skupna zgodovina poteka šele od leta 1918, ko smo se jugoslovanski narodi po zavestni volji naših najboljših duhov v zadnjih nekaj stoletjih končno mogli združiti. Toda tudi med obema vojnama so ostale naše književnosti bolj ali manj ločene in so se osla-njale vsaka na svoje zgodovinske vplive. Sele po letu 1945, po osvoboditvi in ponovni združitvi so se začeli delati znatni napori za večje zbližanje tudi na kulturnem področju. Medtem ko so glasba, folklora in v zadnjih nekaj letih zlasti upodabljajoča umetnost na skupnih nastopih doma in v inozemstvu našli številne točke, ki so jih zlasti tujci opazili, pa je književnost kljub znatnemu medsebojnemu prevajanju ostala še zmerom trd oreh za medsebojno zbliževanje, predvsem zaradi različnosti v jeziku, pa tudi zaradi povsem drugačnih izvorov, vplivov in zgodovinskih okoliščin. Mislim, da se ne motim, če zapišem, da pomeni Pregled jugoslovanskih književnosti v tem pogledu kul-turno-zgodovinsko prelomnico — vsaj kar se Slovencev tiče. Želeti bi bilo, da bi tudi ostali jugoslovanski narodi dobili take preglede, mogoče prav na osnovi pričujoče Ravbar-Janeževe knjige. Pregled prikazuje jugoslovanske književnosti od njihovih postankov v zgodnjem srednjem veku pa do danes. Vsakemu novo obravnavanemu obdobju je na začetku postavljen kratek, zgoščen pregled zgodovinskih, političnih, gospodarskih in kulturnih prilik. Ce pomislimo, da so srbski in makedonski knezi v zgodnjem srednjem veku trkali na vrata Bizanca in da so ti narodi od Bizanca sesali vplive, da smo se takrat Slovenci borili z Obri, Franki in Furlani, Hrvatje in mi kmalu nato z Madžari; da je takrat, ko so prehajali Srbi in Makedonci pod turško nadoblast in smo bili Slovenci vključeni v veliko nemško državo, vrgla italijanska renesansa svoj oslep-ljujoči sij preko Jadrana in je v tem siju vzcvete a čudovita dubrovniška književnost itd. itd., si lahko pred- stavljamo, kako je književnost jugoslovanskih narodov, ki je produkt teh zgodovinskih prilik, pisana in raznolika. Vendar je knjiga urejena tako, da je čitatelju, tudi laičnemu, omogočen kolikor moči jasen pregled čez celoto. Ta jasna preglednost je med odlikami, tega dela. Teža knjige prehaja zmerom bolj na novejšo in končno na sodobno književnost, saj obsegata novejša in najnovejša književnost dobri dve tretjini knjige. Med posebne odlike knjige štejem podajanje zgodovinskega razvoja posameznih jugoslovanskih jezikov in niihovo primerjavo, orise . u-stvarjalnih osebnosti, kakršne so dubrovniški pesniki, naši protestanti, Vuk Kara-džič, Njegoš itd., navedbe temeljnih virov, karakterizacija posameznih dob in še posebej bogato slikovno gradivo. Književnost m njeni tvorci starejših dob so danes skoraj dokončno prerešetani in ovrednoteni. Toda že sre- dina prejšnjega stoletja je v marsičem še neraziskana in podvržena novim vrednotenjem. Tu sta avtorja upoštevala po mojem opažanju toliko kot vse, kar je dognano in dobro podprto. V novejši in najnovejši književnosti vseh štirih jugoslovanskih narodov, kjer so sodbe še fluidne, je bilo avtorjema potrebno poguma in pionirskega duha. Da sta se t,- težavne in kočljive naloge lotila in jo po najboljših močeh izvedla, jima štejem v posebno zaslugo. Kajpada so tu sodbe nujno bolj ali manj subjektivne. Toda lahko je po stari navadi nergati izza zapečka, ko sam rfrčešaT ne'narediš. Miroslav Ravbar in Stanko Jež sta opravila s prvimi knjigami pionirska dejanja. Pričujoča knjiga je sad velikanskega dela in na-pona, predelav in izboljšanj in končna sinteza njunih skupnih naporov. Skratka: TA KNJIGA JE DEJANJE! VLADIMIR BARTOL fesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Vilko Ukmar, izdala pa jo je pod naslovom ((Srečanja z Julijem Betettom« Državna založba Slovenije v svoji zbirki ((Obrazi«. Knjiga, opremljena s številnimi podobami iz Betettovih kreacij, je napisana v obliki intervjujev, v katerih deloma avtor knjige deloma Betetto sam pripoveduje o življenju, predvsem pa o umetniškem in pedagoškem delovanju. Ta poglavja si slede v kronolo- J ulij Betetto kot Figaro škem redu in zajemajo čas od prvih let našega stoletja, ko je Betetto stopil v vrste pevcev, pa do leta 1954, ko je slavil petdesetletnico svojega umetniškega delovanja in še naprej do danes, ko Betetto še vedno aktivno deluje kot pedagog. Zajet je torej čas, ko smo v Ljubljani dobili domačo opero in ko se je po prvi svetovni vojni operna umetnost pri nas neverjetno razmahnila, dosegla v letih pred drugo vojno krizo in se po vojni spet bohotno razvila. In ves ta čas je pri njej aktivno sodeloval Betetto, ki se je neposredno po prvi vojni odrekel bleščeči karieri, ki se mu je ponujala na tujih odrih. Knjiga Vilka Ukmarja je pisana zanimivo, čeprav so morda nekateri prijemi avtorja kot zapisovalca intervjujev neizvirni in izzvene malce staromodno. Toda snov je skrbno izbrana in zbrana ter sama po sebi zanimiva, tako da nam knjiga lepo prikaže Betetta, njegovo dolgoletno delovanje, njegove ušpehe in tudi razočaranja. Pomembna je knjiga še toliko bolj, ker je to ena prvih knjig te vrste, kar jih pri nas poznamo in jih tudi pogrešamo. Sicer pa nudi knjiga tudi prijetno branje, zato jo bo z užitkom prebiral vsak, kogar zanima naša glasbena in operna umetnost. SI. Ru. milim imuni min ANDREJ BUDAL: Pri svetlopiscu Zgodi se, da pokažeš kje osebno izkaznico in te opozorijo: »Jutri zapade.« Zdrzneš se ob misli, da ti jo pojutrišnjem lahko pogleda stražnik, povabi te s seboj itd. itd. Doma veš, da nimaš novih slik. Brž k svetlopiscu ali fotografu (fos, fotos — svetloba, grajo — pišem)! Pred leti si bil zadovoljen s svetlopiscem blizu doma. Naglo se odpelješ tja. A tam: ni okvira s slikami, ni napisa, ni sledu. Razgleduješ se po drugem. Od ulice do ulice. Tržaških svetlopiscev ni malo. A tod jih ni. Mudi se ti. Jutri ob tej uri moraš biti na občini v vrsti pri okencu za izkaznice, da ne bo prepozno. Vprašaš trgovca na nekem pragu. Našteje ti nekaj ulic. Noga ti skoraj steče po njih in že si v osrčju mesta. Kje? Kje? Streljaš z očmi po napisih. Na desni, onstran ceste se blesti nad vhodom: Fotostudio. Oko ti ujame tudi na levi, skoraj nad glavo, še večje zelene črke na belem dnu: Fotostudio. Sineš po zlizanih stopnicah mimo presenečene podpleta-rice v prvo nadstropje, kjer te vabi na belih vratih is ti napis. Potrkaš, vstopiš, pozdraviš — nikogar. Sonce obliva sobo s svetlopisno pripravo na sredi. Zunaj zvoni poldan. Odšli so, pa niso zaklenili? Pokukaš v temoten kot ob strani. Iz polmraka vznikne mladeniška glava: «Zelite?» Razložiš svoje stiske. Pomigne proti stolici pred objektivom, zapne ti srednji gumb, pokaže z roko, kam glej, pokrije si glavo s črnim suknom — in že si «snet». Želiš slike za jutri ob enajstih. Nemogoče! Ugovarjaš: na obali jih mož naredi v malo urah. «Nima drugih naročil,» razlaga mladenič, «in delo je površno, sla-bon. Pritiskaš: popoldne bo prepozno, ne uradujejo. Zdaj si «snet», ne moreš na o-balo. Potegneš listnico za predujem: »Pretehtajte vse možnosti. V jeseni bi spet kaj treba, zapade železniška izkaznica: moji se tudi radi slikajo . . .» On odmiguje, a zmeraj manj; zatakne si noht palca v zgornje zobe, da laže tuhta. Končno de,- »Poskusimo. Vstanem prej. Pridite ob desetih.« Ti prideš po domenku. Zopet — nikogar Mladeniča ni iz polmraka na desni. Stopaš glasno po sobi, da bi koga privabil. Nič. govorice, ki se ji vselej pozna, da je v slovenskih ustih le nekaj vsiljenega. Mahoma je v sobi vse drugače. Deva »z lepenke se prisrčneje smehlja. Dnevna luč lije svetleje skozi okno. Crno sukno na pri-Ali si opeharjen? Mahoma se odpro nevidna vratca v levem zidu m pred teboj se vprašujoče smehlja črnolas, visok moški srednjih let. Poveš mu včerajšnjo zgodbo in obljubo. «Bo, bo,« pravi s tihim, pomirjujočim, prepričevalnim glasom. »Trenutek potrpite,« pokaže udobno stolico ob živo pisani mladenki iz lepenke, ponujajoči vzorce svetlopisnih izdelkov, sam pa izgine v mračno sobico. Opazuješ opremo, visoki reflektor, slike po stenah. Listaš po ilustriranih revijah, večkrat pogledaš na uro. Ugiblješ, prepričan si, da ti zdaj dela gospodar. Rad bi mu še bolj dopovedal, da se ti mudi. Tedaj se sam prikaže iz mraka in reče tjavdan, premikajoč okvire s sušečimi se slikami po visokem pisalniku pri oknu, v tvojem jeziku: «Vi govorite slovenski?« «Da,» odvrneš veselo presenečen. «Vi tudi?« »Tudi,« premakne še to in ono in u-tone znova v mračni sobici. Do zdaj se je vršilo vse v jeziku tržaške večine, zdaj pa je blago posijalo v svetlopisno delavnico manjšinsko sončece, čeprav ni videti v njej nikjer kake take besedice ali med revijami tudi' kakšne manjšinske. Razmere tu še niso toliko dozorele. Obrazi pa se že sporazumevajo tudi s samimi pogledi, z zvokom tiste večinske pravi obeta pritajene domače p ogovore. Reflektor se Zviška prijazneje ozira na obiskovalca. slike in pohištvo. Ozračje ni več isto, nekaj dobrega, sladkega je dahnilo vanj. Razmišljaš o takih delavnicah in mojstrih, ki služijo vsemu ljudstvu, večinskemu in manjšinskemu, duši se jim to na zunaj ne pozna Mojster se vrne k pisalniku. Razdereta nekaj običajnih besed o deževju in razmerah. Ti ne siliš na površje. Taka nova znanja so rahle rastlinice. Tudi on spoštuje meje neke obzirnosti Govori gladko in lepo, a ne sega čez ograjo svoje trenutne stvarnosti. »Želite datum na vseh slikah?« poizveduje. «Pet z datumom, pet brez njega,« pojasniš. »Dobro. Po vaši želji. Takoj bo.« Iz gibov in odgovorov se čuti, da mu je tako razgovarjanje v posebno slast. Kakor ti je pravkar tudi on razširil število znancev med svojimi rojaki. Teh rojakov, se ti zdi, je zmeraj več. V kratkem jih bodo celo prešteli. Na jasnem si hočejo biti, koliko Jih je pravzaprav. Tako štetje hoče ih mora dognati resnico, čisto resnico. Naloga ni prav enostavna. Vsi se tega zavedajo. To je silno resna zadeva, ki naglo dozoreva. Za novinarja, ki ga je usoda prilepila na sistem uporabe javnih pogonskih sredstev (v našem primeru je to avtobus), ni vožnja na Bled pretirano u-godna. Zlasti ne, če je o-pravljena v znaku popevke «Just working ii} the Rame*, kar pomeni, da je deževalo. Na Bledu so nas sprva tolažili, da se bo vreme prekucnilo. Potem so nam izročili mape s ti- . skovnim materialom, po-zivnicami na tiskovne konference in sprejeme ob slivovki, kisli vodi, sendvičih in klepetu. Za spomnilo na ta velik dogodek pa še «folklomo» darilo: lična miniaturna majolika z napisom «11. jugoslovanski jazz festival*. Zapisal sem podatke. Na letošnjem festivalu jugoslovanskega jazza je sodelovalo 23 malih in velikih jazz ansamblov, 8 vokalnih, veliko število instrumentalnih solistov in vokalni kvartet. Večinoma so se jugoslovanski jazzisti predstavljali v sodobnih mešanih zasedbah, ki so postale skoraj že zakonite : trobenta, saxofon, trombon, kontrabas, klavir in bobni. Trije ansambli so igrali v stilu klasičnega dixielanda, nekaj pa jih je bilo ,ki so se šli komornega jazz-muzidranja, ker bi radi spominjali na na Modem jazz quartett. IIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Končan je Drugi festival jugoslovanskega jazza, Ljubica Otašerie, ali Bodia Ni bila zaman študentka filozofije Ko je Ljubica Otaševič nastopala v košarkarski e-kipi «Crvena zvezda* je navduševala gledalce s svojo lepoto, pa tudi zaradi svoje prodorne igre. Med številnimi gostovanji v inozemstvu so jo oblegali fotoreporterii, v Pragi pa je bila leta 195G izvoljena za o-Miss evropskega prvenstva*. Zanjo so se začeli zanimati tudi nekateri domači filmski producenti, točo. kot po navadi, je vse ostaio le pri obliuoah. Med gostovan je n košarkarske ekipe po Italiji jo je zapazil neki filmski a-gent in jo vprašal, če jo mika film. Ljubica je sicer odgovorila pritrdilno, pa si je mislili, da tudi iz te moke ne bo kruha. Toda čez tri mesece je dobila vabilo, naj taicoj pride v London — na snemanje. Zažarele so ji oči in je odšla. V Londonu so takrat snemali film «Ključ». Glavni vlogi sta imela Sophia Loren in William Hotde.n. Dva asa. In Ljubica? Dobila ni nobene vloge, pač pa je dublirala Sophio; nameščala jo je v raznih prizorih, ker so ugotovili, da ji je precej podobna. Nekoliko je bila razočarana, pa se je potolažila, ker je zbudila pozornost novinarjev in fotoreporterjev. Sophia je pač Sophia in v njej senci pride do veljave tudi neznanka. Tako se je zgodilo s Scillo Ga-bel, ki je najprej dublirala Sophio, nato pa začela nastopati samostojno in je pred kratkim podpisala dobro pogodbo za tri leta z neko filmsko družbo iz Hollywooda. Vse kaže, da bo šla Ljubica po isti poti, čeprav na drugačen način. Scilla si je «popravila* nos, Ljubica Otaševič pa si je spremenila ime in jo poznajo kot Ljubo Bodin. Toda to ne zadostuje. Ljuba je vedela, kaj hoče. Novinarji so začeli vedno bolj pisati o njej in fotoreporterji so jo zlovi-IU, ker so zapazili, da je večkrat v njeni družbi Cary Grant. Razširile so se govorice, da se bosta poročila, toda Cary se je vrnil k svoji ženi, Ljuba pa je podpisala pogodbo z nekim ameriškim podjetjem in je odšla v Holly- wood. Dobila je male vloge, toda nekega dne je počila bomba. Vse revije in časopisi, od Amerike do švedske, Italije in Japonske, so prinesli senzacionalno vest, da Milko Škofič, mož slavne Gine, zapušča svojo ženo in da bo njeno mesto prevzela Ljuba Bodin, nekdanja prvakinja košarkarske ekipe nCrvena zvezda». Škofič je sklical tiskovno konferenco in dopovedal novinarjem, da je Ljuba samo njegova rojakinja, da sta le dobra znanca itd. Novinarji so mrzlično lovili novice in razne podatke o Ljubi, pisali so in pisali o njej, njene slike so objavljali časopisi in revije na prvih straneh. Brezplačno si je Ljuba napravila v pičlem mesecu tako reklamo, kot si jo marsikatera filmska zvezda ne more v več letih in z lepimi denarji. Zdaj so ji vrata v filmski svet odprta. Znani filmski producent De Lau-rentis jo je poklical v Rim; izpopolnjuje se, nastopa v raznih filmih, ima vedno večje vloge, reži- serji se vedno bolj zanimajo zanjo, ona pa pravi: «Milko in jaz sva le prijatelja. Cary je le moj dragi prijatelj. Zanuck in jaz sva le prijatelja. O meni, Gini in Milku ste že preveč govorili, zdaj pišite in govorite le o meni. Jaz nisem še nobeni ukradla moža. Nikoli se ne bi poročila z ločenim možem, če poročeni mož išče drugo ženo, pomeni, da je nesrečen. Tako bi onesrečil še mene.* Ni kaj reči: Ljuba ni bila zaman študentka filozofije. Vsi, ki so navezani na pojem «tradicija*, so bili tudi tokrat zadovoljni. Zato, ker je — zavoljo tradicije — tudi letos ves čas festivala deževalo. Festivalskim izvedbam to kajpada ni škodljivo, rajši narobe. Da pa bi mokrota imela tudi za tiste, ki so bili hermetično zaprti v mali in prikupni dvoranici blejske Kazine, svojo veljavo, so bili ljudje pač znotraj bolj mokri. Zlasti v zele-nosivih urah jutranjega samoobračunavanja in moralnih (ne črnih!) mačkov. Sicer je bil pa jazzovski Bled tudi za uradne goste (to smo bili mi: novinarji, glasbeni kritiki, poročevalci, reporterji — enega je poslal tudi list «Privredni pregled* in mi še danes ni povsem jasno, kakšno zvezo ima jazz z gospodarstvom!) drag kot poper. Blejsko jezero pač diha v zadržani spokojnosti, narejeni iz o-zračja tujih, skoraj praviloma skandinavskih gostov: jazz, ki je te dni opredal hotelske sobe, je bil za te sicer prijazne goste le znak, da smo se zdaj dokončno prodali hudiču. Lepo število jugoslovanskih novinarjev je že koj prvi dan spodbudilo organizatorje festivala, ki so se potrudili sklicati par tiskovnih konferenc. Udeležili so se jih predvsem glasbeni kritiki, ker so novinarji po utmdljivem garanju ob šanku neutrudno spali. To je vredno zabeležiti že zategadelj, ker je kvaliteta spanja najboljši dokaz dobrih živcev. Od tujih opazovalcev je bil najbolj simpatičen John Lewis, črnski pianist slavnega Modem jazz quartetta. Organizatorji so ga povabili na Bled v bledem upanju, da bo sedel za klavir in — vsaj post festum — kaj zaigral. Pa je bilo blejsko upanje res precej bledo: črni mladi mož s prikupno brado je prišel z Japonskega le na par dni rekreacije. Za naš list je povedal približno to-le: «Jugoslovanski jazz je vroč in temperamenten. Začutil sem precej folklornih elementov v muziki jugoslovanskih avtorjev. škoda, da so pre- GRAFOLOG ODGOVARJA FANIKA S.: — Večkrat se nahajate v situaciji, ka- ANDREJA: tera je močno naklonjena vašim načrtom, vendar sko- dar prelahak. — Čeprav ste ženska je vaš korak ven-Stopiti morate hitreje in bolj slišno. raj vsakokrat ostanete praznih rok, kajti neodločnost, katera je stalna spremljevalka dejanj, je kriva čestim neuspehom na tem področju. Zapomniti si morate, in to tudi imeti vedno pred očmi, da stanje na lastnih nogah odločilno vpliva na vsa človekova udejstvovanja, kar je ponovno dokazano v vašem primeru. Notranjim bojem ne posvečajte prevelike pozornosti, kajti pri vas namreč divjajo za malenkostne stvari, katerim se boste po preteku določenega časa le še smejali. • L. — SISKA: — Vaše trenutno stanje ne izvira zaradi posledic negativnega delovanja okolice na vašo če ne vam bo prišla v navado nekaka nujna podrejenost okolju, s katerim boste postali tako usodno povezani, da za vas brez njega ne bo nobenega drugega smisla. Take odvisnosti, če jo hočemo imenovati zasanjanosti, se morate čimprej otresti ter na tiho in globoko pričeti z kakršnim koli delom ali snovanjem prav na nasprotni strani kakor do sedaj. O delu ne smete ničesar govoriti, kar vam bo dajalo močncf notranjo trdnost, katero bodo opazili tudi v okolju, s čimer boste na njih indirektno vplivali v pozitivnem smislu. VIJOLICA: — Vaš psihični ustroj je precej zapleten, kar ima odsev posebno v močni občutljivosti in /w L <3 ko La. osebnost, pač pa je krivda v negativnih predstavah, katere hočete na vsak način potlačiti v svojo podzavest. Zaradi omenjenega načina odreagiranja za zunanje dogodke so psihične depresije povsem razumlj*ve. Enostavno in edino sredstvo v tem primeru je nepre-hitevanje dogodkov ter izsiljevanje materialnih dobrin, za katere obstoj še ni pravilne podlage. Pustite času čas in videli boste, da se bo vse samo po sebi uredilo. KARLO: — V vašem rokopisu gu najti znakov, kateri bi jasno še ni v vsem obse-govorili, da ste že hitri užaljenosti. Takrat bi namreč hoteli prav na hitro pokazati vse svoje vrline in sposobnosti; navadno pa to ne uspeva in že imamo verižno reakcijo vsemogočih notranjih in zunanjih težav. Bodite doslednejši in se v večji meri naslonite na svoje bližnje, ter s premislekom upoštevajte njihove nasvete. Lastnosti, namreč pozitivne, karakterja morajo postati bolj opredeljene, ter morate strogo ločiti med dolžnostjo, zaupanjem, naklonjenostjo in podobnim, kajti s tem bo postalo vaše psihično življenje pestrejše. RADA BI VEDELA: — V srčnih zadevah imate precej napeto ozračje. Vsekakor pa naj zmaga v tem zreli za popolno in uspešno družinsko življenje. Na življenje ne smete gledati kakor da je le skupek ne pomembnih dogodkov, v katerih je vseeno če sodelujemo ali ne. Zavedati se morate, da imate z vašim obstojem med nami tudi vi svoje poslanstvo, da ste delček sveta, kaplja v morju življenja, drobec vsemirja, kolo velikega giganta in da morate živeti in delati pozitivno, da bi s svojim delom ne motili veličastne simfonije življenja. primeru razum nad čustvi, kajti v nasprotnem primeru bi se kmalu pokazala napačna pot drugačne u-smeritve. Res da je bil ponos tu ali tam prizadet mogoče v večji meri kakor bi to lahko bilo, kljub temu pa nimate nikake pravice vračati milo za drago, ampak se morate pokazati zrelo osebo, kateri že davno niso več tuji osnovni pozitivni odnosi med ljudmi v vsaki situaciji. Le tak način bo prinesel zadovoljivo rešitev. glasni.* Razmišljam; drži, da je naš jazz temperamenten. Kako je črni John Lauris «začutil» elemente jugoslovanske folklore, mi še danes ni povsem jasno, da pa so bili fantje preglasni, je res. Tu na Bledu je bil tudi Joaohin Ernest Behrendt iz Baden-Badena v Zapad-ni Nemčiji, avtor znamenite knjige o jazzu, ki jo pozna vsa Evropa. Nad festivalom je navdušen, še bolj pa nad lepotami Bleda in njegove okolice, če ga vprašaš, kaj misli o stilu jugoslovanskega jazza, odgovori: «Veste, mein Amadeo Tomasi je nastopil kot gost s svojim triom Lieber, pogled z blejskega gradu je fenomenalen in lahko ste prepričani, da bom prišel tudi na tretji jazz-festival.» potem je bilo še nekaj tujih novinarjev, katerih imena sem prečital v jazz-bilte-nu, ampak ti tuji dopisniki niso zakrivili ničesar takega, kar bi bilo vredno zapisati. Tudi Društvo skladateljev je poslalo na Bled opazovalca, ki je vse dni festivala čepel v kotu in si razbijal glavo z meditacijami o jazzu. Nikogar ni poznal, zanj se pa tudi nihče ni posebej zanimal, tako da se je tokrat izkazalo, da med pripadniki jazza in tako imenovane «resne» glasbe za zdaj še ni pravega razumevanja. Po mojem mnenju se od minulega leta v jugoslovanskem jazzu nd kdove-kaj spremenilo, ne na boljše in ne na slabše. Dva amaterska ansambla (iz Bjelovara in Splita) sta nam zagrenila upanje v boljšo bodočnost jazz-festivalov. Pa tudi sicer postaja blejska Kazina dependanca opatijskega Kvamera: vse manj je jazza in vedno več komercialne glasbe. Štirje veli- ki ritmični sestavi (Veliki jazz-orkester iz Zagreba p. v. Stanka Selaka, veliki akademski jazz-or-kester «Branko Krsmano-vič» iz Beograda p. v. Milana Kotliča, Jazz-orkester RTV Beograd p. v. Vojislava Simiča — to je trenutno najboljši evropski jazz-orkester — in Plesni orkester RTV Ljubljana p. v. Jožeta Privška) in nekaj dixieland-sestavov je igralo «glasbo za ples in dobro voljo* in ko smo v soboto poslušali sicer precej simpatično Ljiljano Petrovič ob Goodmanovi popevki «Sing, sing, sing* in še nekaj drugih solistov (da o vokalnem kvartetu «Duga» iz Karlovca sploh ne govorimo!), je bila na dlani dilema, če je to festival kreativnega jazza... in tako nar prej. Rang-liste letos ne bo, čeprav so se na jazz-festi-valu znašli vsi trije člani «Globusove> opatijske žirije. Največje presenečenje (in veliko zadovoljstvo za prave ljubitelje pravega jazza, a komornih refleksov!) je bil gostujoči italijanski trio A-medea Tomasija (Amedeo Tomasi - klavir, Giovanni Tomasi - bas in mladi Zagrebčan Ivica Gereg za bobni namesto obolelega člana tria): intimno, diskretno, fenomenalno muziciranje, porcelansko-fino komorno tkanje v treh skladbah Amedea Tomasija («Ballata a forma dl blues*, «Psycho», «Han-nie’s dream» in v tradicionalni temi «Billy boy»L To je že bilo blizu muziciranja Modern jazz kvar-tetta. Udeleženci blejskega jazz-festivala so si v teh dneh ogledali tudi posebej zanje predvajan film «Zlata trobenta* o Louisu Armstrongu. . . Skratka: drugi festival jugoslovanskega jazza J® bil sicer uspešen, a fc°h problematičen kakor lanskoletni start, kjer so glasbeni kritiki pač iz vljudnosti in razumevanja zamižali na eno oko. Seveda je bila za nas svojevrstna atrakcija °* gled prenovljenega bleh skega gradu s čudovitimi terasami, ki odpirajo razglede na vse štiri strani, pa z restavracijo in stekleno steno na jezero. Vredno pa si je bilo ogledati tudi grajski muzej m še posebej oddelek stanovanjske kulture v posameznih zgodovinskih obdobjih. Razen obdobja jazza. TO bomo videli čez sto let! Napisal MILI Foto EDI ŠELHAVS 11111111* Jabolko ne pade daleč od drevesa... Novi diktator Raf aelTrujillo 0 1 0 0 0 j1« f £ 0 m I 0 0 i i 0 s1* ¥ V torek 30. maja so zarotniki ubili fašističnega diktatorja Dominikanske republike generala Rafaela Trujilla, ki je trideset let vedril in oblačil v omenjeni republiki in si nakopičil ogromno bogastvo. Računajo, da je njegovo premoženje vredno nad SOO milijonov dolarjev. Po rodu iz revne družine je naglo napredoval m postal eden izmed najbolj bogatih ljudi na svetu, pa tudi najbolj kruti diktator, ki se je toliko let obdržal na površju ter zaprl in dal u-moriti veliko število nedolžnih ljudi. Njegovo mesto je sedaj zavzel njegov sin Rafael, ki ga je vlada imenovala za načelnika glavnega štaba, imel pa bo vso oblast v državi in bo izžemal ubogo ljudstvo, kakor njegov oče. Pred nekaj leti je bilo precej govora o Rafaelu ml. zaradi škandala, ki ga je povzročil v ZDA. Njegov oče ga je poslal leta 1937 v ZDA, da bi se izpopolnil na vojaški akademiji in postal pravi oficir. Rampfis, kakor so mu pravili v družini, je prišel v Ameriko s svojo ženo Ot-tavio, šestimi otroci in o-sebno stražo. Vpisal se je na vojaško akademijo, pa je bil čuden gojenec. 2e ob njegovem rojstvu ga je oče imenoval za rezervnega poročnika, ko mu je bilo štiri leta je bil že kapetan, v šestem letu polkovnik, v devetem pa že general. Zbiral je seveda vojaška in športna odlikovanja. Ko mu je bilo 14 let je začel svojo vojaško kariero in je naglo napredoval, tako da je postal polkovnik ko mu je bilo 24 let. Ko je prispel v Ameriko se je naselil v Cansas Ci-tyju, kjer je vzel v najem celo nadstropje velikega hotela. Akademijo je obiskoval niti leto dni. Zdelo se mu je tako življenje dolgočasno. Ženo in otroke je poslal domov, sam pa se je preselil v Hollywood. To je bil pravi kraj za njegov način življenja in značaj, denarja pa mu ni manjkalo, da se je lahko zabaval in si privoščil razne neumnosti, saj mu je oče pošiljal vsaki mesec 50 milijonov lir. V nekaj dneh je Ramfis postal najbolj zanimiva o-seba v tem filmskem mestu. Povsod so ga vabili in je imel odprta vrata v vile najbolj znanih filmskih zvezd. Prva med temi je bila Zsa Zsa Gabor, nato Kirn Novak, Joan Collins, Debra Paget, Lita Milan, Lyn Heymbum itd. Filmske zvezde so mu delale družbo in ga zabavale, on pa jim je vse poplačal z dragocenimi darili. Zsa Zsa Gabor je dobila krasen avto Mercedes ter krzneni plašč za 11 milijonov lir, Kirn je tudi dobila Mercedes, prstan z dragulji za tri milijone in druge dragocene okraske, Joan Collins zapestnico za šest milijonov itd. itd. Na jahti «Angelita», ki je sicer pripadala trgovski mornarici, pa mu jo je dal oče; na razpolago, je Ramfis prirejal zabavne večere in plese, na katere so prihajale najlepše dame in filmske zvezde. Na veliko je razsipal denar. To je razburilo nekatere Američane in je zadeva prišla tudi pred ameriški kongres, kjer je demokratični senator Weine Hays dejal: «V okviru načrta za pomoč tujini smo dali Dominikanski republiki že milijon 300 tisoč dolarjev. Dejansko se nam je ta denar že povrnil, kajti ves ta denar je bil porabljen v ZDA, toda namesto da bi služil dominikanskemu ljudstvu, ga je zafrčkal Trujillo mlajši, da je z njim kupoval avtomobile in dragocena krzna filmskim zvezdam v Holly-woodu.» Posledica tega je bila, da je Trujillo mlajši pri izpitih na vojaški akademiji padel, zaradi česar je bil njegov oče užaljen in je imenoval svojega sina vrhovnega poveljnika minikanskih vojaških st" Washingtonske oblasti sporočile Ramfisu, da bilo najbolje, če bi zaph" stil Ameriko, toda o tem ni hotel niti slišati. Zapusti je sicer Hollywood, tod* preselil se je na svojo j*n' to v zalivu Sanota Monic*’ na kateri je nadaljeval svoj način življenja. Ogorčenje ameriških de žavljanov pa je prišlo do viška, ko ob državnem Pra' zniku neodvisnosti ZDA * njegove jahte niso izstrel'* li častne salve, kot je med* narodna navada. Razen t®* ga Trujillo ni plačeval nih pristaniščnih pristoj* bin. Spričo vsega tega J® bil njegov oče primoram da ga je odpoklical domov- Veljaven od 18. do 24. junija S*. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričakovano srečanje bo velikega pomena v vaš-m sentimentalnem življenju. V poklicnem delu boste dosegli lepe uspehe, če boste bol spretni in vztrajni. Živahna diskusija. Srečna dneva tore-« in četrtek. bik (Od 21. 4. do 20. 2.) Zanimiva srečanja. Spoznali boste osebo, s katero boste navezali tesnejše stike in se boste dobro razumeli, Razgibam dnevi v poklicnem delu. Spoprijeti se boste morali z nasprotniki; znmga bo vaša. Srečni dan sreda. DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) V srčnih zadevah ne boste imeli ta teuen nobenega u-speha. Kar potolažite se in upajte na lepše dni. V svojem poklicnem delu morate napraviti red To je glavni pogoj, da boste lahko dosegi* len uspeh. Srečni dan sobota. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prihranili si boste razočaranje in grenke ure, če ne boste preveč ver-jeli nekim obljubam. Tudi v poklicnem delu bode vaši živci podvrženi hudi preizkušnji, ker ne bo šlo vse tako, kot si zamišliate. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Po dolgem času boste srečali osebo, ki vam je zelo pri srcu. Uresničili boste nekatere svoje načrte, če boste bolj podjetni. V poklicnem delu kratek zastoj, nato bo šlo vse v redu. Srečna dneva petek in sobota. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prijetna presenečenja v srčnih zadevah bodo vzbudila nove nade. Obisk drage osebe. Poklicno delo dobro o-oeta, če boste vztrajni. Novosti. Zvezde vam bodo vsesttansko naklonjene. Srečna dneva ponedeljek in sobota. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V sentimentalnem l življenju nobene novosti in spremembe. Poklicno delo bo precej od vas in boste na nekatere težave, usoeh pa bo zaradi tega trdnejši. Srečni dan četrtek. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Možnost spora z drago osebo in neprijetnih prepirov v družini, toda dosegli boste svoj cilj. Borba na delovnem mestu. Pazite na svoje živce in pomnite, da desetim odgovarja, kdor molči. Srečni dan četrtek. © terjalo naleteli STRELEC (od 23. II. do 20. 12.) Nekdo vas bo morda užalil in ne bo vljuden z vam*. Nič za to. Cas dela za vas in boste kmaiu imeli zadoščenje. ker boste spm znali, da tista oseba r i oi-la vredna vašega pr.jatelj-stva. še manj pa ljubezni. Srečni dan sobo:?.. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) V srčnih zadevah bost? dosegli u-speh, če se ne boste spuščali v ma; lenkoshie stvari in ne bost? tako trmasti. V poklicnem dei.i bodo u-postevali vaš- p.-edioge in \.im bodo nuo.li pomoč, da jih bede uresničili. VODNAR (od ®21. I do 19. 2.) Pustite, da se J j'J* be zenske zadev« razvijalo same P” sebi. Dajte času čas. V poklicu*®* delu boste dosegli uspel'-tula vložit, boste mota'} v-e svoje 3*1® iu izkoristiti prijateljstvu vplivne osebe. Srečni dir torek. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spremenili boste nekatere svoje načrte, ker boste */ sklenili novo pri-y jateljstvo. V P°" klionem delu boste naleteli na težave zaradi ovir, ki vam jih bodo postavljali vaši »prijatelji*-Srečni dan petek. JEZEROM Dnevniški zapiski brez trajne vrednosti DIONIZ JAZZA NAD BLEJSKIM R1 <® i k' a5sHaaHM85HHiaHHKaaBH'aB!BaiSBSHSH:RHŠHHRHHSir85 85H59aa55H»B55H'55H«BHaa»BHHS!SSiSHH'HHS5 5?aBHHBaB» HSH55SSS Po razveljavitvi odloka št. 8 vladnega generalnega komisarja Ali je novi dekret o prispevkih kmetov za bolniško blagajno pravno utemeljen? Po našem mnenju je dekret št. 11 od 19. kot tudi zaradi nepristojnosti odločanja maja 1961 zgrešen tako s formalne plati o višini prispevkov za vsak delovni dan zavarovanju Dne 3. junija 1961 je v Tipnem listu generalnega 'jadnega komisariata št. 16 dekret št. 11 od 19. i®aja 1961. To je že drugi !Le.t> ki obravnava povišuje prispevka za delovni ?an, katerega kmetje plaču-|!ei° v vzajemni sklad kmeč-ie bolniške blagajne. Kot že rečeno, je zadnji “dlak razveljavil dekret št. ?. °d 6. aprila 1961. Razve-davitev tega odloka oprašuje prepričanje, da je bi-naše tolmačenje o neiz-®di.jivosti dekreta št. 8 Pravilno. V članku, ki smo 1 objavili 14. aprila 1961, na široko zajeli in ob-“dvnavali vse zakonske Predpise, ki se nanašajo na “Občevanje višine prispevki katerega predvideva čr-,a b) člena 22 zakona št. “36 od 22. 11. 1954 (zakon i i,l,|iiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiitiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiniiiniiiinia Nasvet, ki velja od pomladi do jeseni Uničujmo koloradarja! i / o bolniškem kmetov). Po proučitvi dekreta št. 11 od 19. maja 1961 se nam vsiljujejo nekateri pomisleki, o katerih je že bilo govora v našem prejšnjem članku, a v luči novih dejstev se nam zdi nujno pojasniti naše mnenje. Menimo, da je najvažnejši člen 2 odloka št. 11 od 19. maja 1961, in zato se nam zdi najbolje, da ga prepišemo v celoti, in sicer v italijanskem tekstu, da ne bo nesporazumov: «Per l’anno 1961, il con-tributo di cui all’art. 22 let-tera b) della legge 22 novembre 1954 n. 1136 e sta-bilito, per ogni giornata di lavoro accertata ai sensi del regio decreto-legge 28 novembre 1938 n. 2138 nel-la misura di L. 18 (diciot- bani smo pri izkopavanju °mpirja mogli opaziti dosti “loradskega hrošča, ki se je Š° odpravil na prezimova- . v primerno globino zem- • Sli smo mimo tega, češ a ham v tem (lanskem) le- he more več škodovati. Ce fe • )e bil neškodljiv cez zi-V more škodo nadomestiti in v povečanem merilu od po-^a4i dalje. Po prezimovanju J* pomlad v določenem-Š to je ko je dovolj ..toplo* frfitna na razpolago, pojavi brompirišču in prične svo- ' le Uničevalno delo. To se že ,8rsikje občutno vidi. Samica i" čimprej poskrbela, da od- svoja jajčeca pomaranca-barve, kakih 30-40 v sku- nab, na spodnjo stran krom- Mri, Jevega lista, in sicer 2—3- :rat na leto. To pomeni, da j razvijejo od pomladi do ^ni 2 do 3 rodovi, če po-|(q 'bio, da samica izleže do n Jajčec, si lahko predstavil®10 kolikšno škodo nam ™v*roči že en sam takšen ^bljivec, oziroma njih ličinki so skrajno požrešne ‘em l0 smo se mogli vsako le-Hl Prepričati na okuženih gr-Hl • ličinke obžro vse želela na krompirju do gelih L er. ce hrošču zmanjka ^Uipirišča, se loti paruchž-°v. melancan ali pa se seli (e. bližnje krompirišče, in to 0 več kilometrov daleč, j® se hrošč ni močno raz-Vjj®* in razširil na večjo p>-dj'U°’ ga zatiramo z natanč-Hjl® obiranjem pri vsakodnev-ij Pregledih krompirišča. A b J® - zamudno delo, ki je le pri manjših nasa-tj •- Najbolj učinkovito je za-V Uje z arzenovimi škropivi (j^bčeni ali apneni arzenat) jf. " in drugi insekticidi, na [jjbjor z mirmiloksom. Krom-Hm ie *reba večkrat pre-uati — odkar krompir po-d,®e Pa vse dotlej, ko je cilj količkaj zelena in škrop-J® po potrebi ponoviti. Ij^Prav imamo s tem škod-[j c®m že večletne skušnje lzza zadnje vojne, ko so (e)s®mkaj prinesli iz Ameri- ga nismo in ga menda l,j"a še ne bomo docela za-*'• Vzroki so jasni: izredno 'tak*10 se mnozi *n premalo lij h° ga zatiramo. Največji tjgovi zaščitniki pa so neti rPeži, ki opuste borbo pro-v®jemu. Dovolj, da mu pri-di .®*em° samo na enem krom-^*sču pa je njegove zalege °'j za dotično vas in še i. sosednje področje. Takih j^l°rnih» nemarnežev je sicer 0 malo, a so le. jim je po volji lastna ^°ba> to je njihova reč. A lh.Se njihova nemarnost malt 1* tudi na drugih, ki so ,4srbi svojo dolžnost, to pa more in ne sme biti. Ce zaleže opomin vaščanov, Jih v to prisili oblast. STIVAN l(,]° dolgem času se zopet *1 bšamo s prošnjo, ki je na-v*jena občinski upravi. Rada se uredi smo potem več časa zopet v temi. Ne vemo, kaj je temu vzrok, vsekakor pa je nujno potrebno, da se ta zadeva enkrat za vselej reši, kar je potrebno tudi iz razlogov tujskega prometa. MA V HINJE Kot druge sicer redke brš-ljaiupve veje v rjekatejjih bližnjih .vaseh so,,- gosti'; kmalu...z«: vohali tudi osmico posestnika Trčona in prihajajo na »pokušnjo* tudi lz oddaljenih krajev. Vidi se, da pristen domač sok mnogo zaleže in je — ker se raznim »odličnim* pijačam izpod »baštona* grlo upira — vedno bolj cenjen. to)» (podčrtali mi). Kot vidimo, ta člen pravi, da znaša prispevek v le-tu 1961 za vsak delovni dan določen v smislu kr. zakonskega odloka z dne 28. novembra 1938 št. 2138 — 18 (osemnajst) lir. Takoj moramo proučiti predmet, ki ga obravnava kr. zakonski odlok z dne 28. novembra 1938 št. 2138. Tudi v tem primeru bo najbolje, če prepišemo odstavke člena tega zakonskega odloka (citiramo spet v italijanščini, da se ne bi pri prevodu vrinile smiselne ali formalne napake): R-D.L. 23 novembre 1938, n. 2138: Odstavek III. edinega člena: «La misura dei Contribu-ti di cui ai precedenti com-ma č annualmente deter-minata con decreto del Pre-sidente della Repubblica ai sensi dell’art. 3, n. 1, della legge 31 gennaio 1926, n. 100, su proposta del Mini-stro per il lavoro e la pre-videnza sociale di concer-to con i Ministri per 1’in-terno, per le finanze e per 1’agricoltura e foreste. I contributi stessi sono ri-scossi a mezzo ruoli...» Iz pregleda edinega člena in njegovih posameznih odstavkov ne izhaja po našem mnenju, da bi kr. zakonski odlok z dne 28. novembra 1938 št. 2138 obravnaval predmet: «Ugotavlja-nje delovnih dni» (accerta-mento delle giornate lavo-rative), ampak se nam zdi, dv ugotavljanje delovnih dni, od katerih se potem plačuje prispevek predviden ‘pod črko b) člena 22 zakona 22, 11. 1954 št. 1136 — določa kr. odlok od 24. septembra 1940 št. 1949, na katerega se sklicuje zakon za bolniško zavarovanje kmetov (odstavek I. člen 1 zakona od 22. 11. 1945 štev. 1136) (podčrtali mi). Potrditev za to naše mne- SE SL J AN Junij se že šteje k turistič- nom pregraja, čeprav bomo z mm mesecem in ce se ne izneveri svoji že prastari vlogi, privabi k nam severnjake, ki si želijo čimbolj ogreti premrlo kri in prebarvati svojo obledelo kožo. Naši gostinci so se na to pripravili z največjim upanjem in hiteli s preurejanjem in prilagajanjem gostinskih prostorov. Graščinska uprava pa se je podvizala z napravo novega »cam-pinga* z udobnimi week-end hišicami na zemljišču, ki je nekoč služilo v kmetijske namene in so kmetje - najemniki na njem pripravljali predvsem žlahtno vinsko kapljico za posebne svečanosti grajske gospode. O tem soku so takratni kmetje rekli, da je bil zapeljiva božja kaplja, ki je brez udarca vrgla na tla največjega junaka in ga osmešila. Najbrž bi si kaj takega želeli turisti, ki bodo tukaj letovali. Kako se bodo tukaj in drugod pri nas počutili, je odvisno predvsem od sonca. Začetek ni razveseljiv, saj se letošnji junij še bolj cmeri kot lanski. Odslej dalje bo v tujskem prometu odločal vsak dan. Lepega vremena pa si ne želijo le gostinci in turisti, ampak vsi. Nekdo je rekel, da bi bila vremenska napoved, ki bi držala več mesecev, več vredna kot zlato, kadilo in mira sv. treh kraljev. SLIVNO ybvi namrečj^ Ivanje razsvetljave, ki je lij aJ nemogoča. Nekatere žar-gorijo, druge ne — ali gorijo samo nekaj dni in Pokrajinska cestna uprava bo del poti, ki vodi iz vasi na glavno cesto, pod vasjo, u-redila. Kjer zavije na levo v vas, pojde nova pot naravnost v smeri proti cerkvi, kjer se bo (med cerkvijo in trgovino) združila s potjo proti Šempolaju, oziroma z vaško potjo, ki vodi tudi proti Prečniku. Tako bodo za gornji del vasi in za voznike proti Prečniku odpadli ovinki in delno tudi strmina. Za dela je določenih 14 milijonov. Seveda nas stalno zanima občinska pot proti Sesljanu, ki je ena najslabših ne le v naši občini, ampak na Tržaškem. Ta potrebuje korenite poprave in seveda tudi znatna sredstva. Dokler se to ne bo zgodilo, bo med nami ih Seslja- njim vedno v večjih stikih. Le z dobro potjo, ki bi odgovarjala trenutnim in bodočim prometnim zahtevam, bi mogla tudi naša vas priti v poštev pri tujskem prometu. Suša, ta vknjiženi sovražnik Krasa, ki je bila stalno naš strah, se je letos vsaj do sedaj, umaknila moči. A preveč moče je tudi pri nas zlo, in letos nam že dela preglavice na senožetih, v vinogradu in na njivah. Najbolj pa nas skrbi trta, ki jo je slaba cvetna doba že močno prizadela. BANI Številnim problemom, ki smo jih v dnevniku že večkrat omenili, se jo pridružil še problem cestišča, , ki vodi skozi naše naselje. Cestišče je asfaltirano, a zlasti v središču vasi kaže že taka rebra, da je nujno potrebno popravilo. Upamo, da na to ne bo treba tako dolgo čakati, kot čakamo že leta na ureditev vaške kanalizacije. BICMANJE nje najdemo tudi v IV. odstavku edinega člena kr. zakonskega odloka od 28. novembra 1938 št. 2138, ki pravi: «Con regi decreti, ai sensi dell’art. 3, n. 1, della legge 31 gennaio 1926, n. 100 su proposta del Ministro per il lavoro e la previden-za sociale, saranno determi-nate le modalita di accer-tamento dei contributi e del loro riparto tra gli En-ti interessati, e, di concer-to col Ministro per le finanze, le modalitš. per la riscossione dei contributi stesi e per il loro versa-mento» (podčrtali mi). Ta odstavek po našem mnenju dovolj jasno določa, da bodo postopek za u-gotavljanje (accertamento) delovnih dni obravnavali posebni odloki, in izključuje vsak dvom, ki bi nas lahko zavedel v zmotno misel, da ta postopek določa kr zakonski odlok od 28. novembra 1928 št. 2138 — kot to omenja dekret št. 11 generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje z dne 19. maja 1961 V tem dejstvu vidimo formalno napako. In če ni zmotna naša trditev, že izrečena v našem članku od 14. maja 1961, da je upravni akt, ki ni neoporečen tudi glede oblike, neizvedljiv, potem je tudi odlok št. 11 iz že navedenih razlogov (ker je po našem mnenju osnovan na pravno zgrešeni postavki) neveljaven in nima' nobene pravne osnove in moči, vsled česar se nam zdi, da se ne more izvajati. Naše mnenje je, da bi se moral ta dekret, kar se tiče postopka za ugotavljanje delovnih dni, sklicevati na kr. odlok od 24. 9. 1940 št. 1949. Naj se nam dovoli, da izrečemo svoje skromno mnenje še o drugem problemu, ki zadeva odlok, o katerem je tu govora. Enkrat smo že poudarili, da spada na osnovi črke b) člena 22 zakona od 22. 11. 1954 št. 1136 določanje višine omenjenega prispevka v pristojnost predsednika republike, ker se omenjeni člen sklicuje na kr. zakonski odlok od 28. novembra 1938 št. 2138 (katerega zadevni odstavek smo prej citirali v izvirniku). To predvideva tudi člen 24 zakona za bolniško blagajno (zakon od 22. 11. 1954 št. 1136). Poudarjamo še enkrat, da niti odlok št. 20 generalnega vladnega komisarja z dne 27. maja 1959 niti odlok št. 20 z dne 25. junija 1960 nista do danes spremenila niti člena 22 niti člena 24 zakona za bolniško zavarovanje kmetov (zakon od 22. 11. 1954 št. 1136). Iz tega izhaja naše mnenje, da bi moral pri izdajanju odlokov o povišanju solidarnostnega prispevka generalni vladni komisar upoštevati določila teh dveh členov, ki na o-snovi kr. zakonskega odloka od 28. novembra 1938 št 2138 predpisujeta predsedniku republike in le njemu pravico in pristojnost določati, za vsako leto posebej, višino solidarnostne ga prispevka, katerega predvideva črka b) člena 22 zakona 22. 11. 1954 št. 1136. Na podlagi te ugotovitve se nam zdi, da je dekret št. 11 generalnega vladnega Komisarja z dne 19. maja 1961 tako formalno s pravnega kot s stališča pristojnosti brez vsake mavne podlage in se torej ta dekret ne more izvajati. Naj se nam mimogrede dovoli še eno vprašanje: «Splošni predpisi o zakonih* (Disposizioni sulla legge in generale), (Del II. člen 11, ki govori o polnomočju zakonov v času Ef-ficacia delle Leggi nel tempo) pravijo med drugim: «La legge non dispone che per 1’avvenire: essa non ha effetto retroattivo*. Ali je sploh mogoče in dopustno, da dekret, izdan 19. maja 1961, določa višino prispevka za celo leto 1961, to se pravi, da se njegova pravna moč razteza v preteklost? Mislimo, da to ni mogoče, a ni naša naloga niti v naši pristojnosti določati, kaj je in kai ni pravilno. Mi samo lahko izrazimo naše mnenje, in tega smo menaa dovolj jasno izrazili v tem sestavku, ki obravnava odlok št. 11 generalnega vladnega komisarja z dne 19. maja 1961. «»------ S spodnjega Tržrškega Krasa Vprašanje živinozdravnika Naslednje vrste odražajo mnenje mnogih uglednih in nedvomno tudi drugih k me tov iz treh spodnjekraških občin; Repentabra, Zgonika in Devina-Nabrežine, kjer je razen vinogradništva velike vezan gospodarski uspeh. Spričo tega ni kmetu vseeno, kdo mu v tem streže, oziroma kako mu streže: bolj ali manj uspešno■ Gornje tri občine imajo živinozdravniški konzorcij, se pravi, da skupno nastavljajo in plačujejo živinozdravnika. Baje pojde se danji živinozdravnik sicoro v pokoj. Kot se čuje, je želja vseh živinorejcev, da dobijo za to službo sposobnega in izkušenega moža, ki je to z večletno poklicno prakso že dokazal in se nanj povsem zanesejo. Zato so prepričani, da konzorcij ne bo imel z nastavitvijo težav. KRIŽANKA Besede pomeu.ju: VODORAVNO. 1. dajati znamenje z očmi, sporazumevati se z očmi; 11. privlačnost v javnem vrtu; 17. naslonila, podpirala; 18. zelo veliko; 20. mesto v južni Franciji; 21. žena kralja Tindareja, ki se ji je Zevs približal v podobi laboda; 22. sprejeti, prisvojiti si; 23. velika posoda za tekočine; 25. zemeljska konica; 26. časovna enota; 27. dragocena kovina; 28. sestavljen iz več 31. žabji so nekaterim poslastica; 32. na čelu, v prvi vrsti; 33. pritrdilnica; 34. slabi redi v dijaškem jeziku; 35. spolzek, zdrsljiv; 36. mehka nežna rast na gozdnih tleh; 37. stare merske enote za ploščino; 38. del klobuka; 39. vrsta goriva; 40. strani, pravci; 41. prikrit, tajen; 42. grški drža vnik-zakonodajalec; 43. ljubkovalna oblika ženskega imena; 44. spajalen; 45. naslov, firma; 46. kanton v Švici; 47. s silo iz zemlje potegnjen; 48. pramenov; 30. znak za tantal; ....................... Vprašanje, ki bo zanimalo živinorejce S superfosfalom lahko izboljšamo M io zdravstvene razmere živioe Kako naj bi zboljšali hlevski gnoj, je naloga, ki zasluži vso pozornost. V zadnjem času je bilo precej poskusov, da bi ugotovili, kako deluje superfosfat, če ga trosimo v primernih odmerkih po stelji v hlevu. Ste vilna raziskovanja po svetu so pokazala, da superfosfat v hlevskem gnoju preprečuje izgubljanje dušika, hkrati pa zboljšuje zdravstvene razmere živine v hlevih. Ugotovili so, da se je pri kravah zelo skrčilo število vnetij vimena. Prav tako je bilo mmogd manj, bolezni pri ple-menskih svinjah m pujski niso obolevali za ka.ljem ter nišo imeli prebavnih motenj. gospodarske važnosti tudi ži- j Superfosfat ovira razmnože* z ato rudi na poti do gnonji- delovanje nekaterih bakterij, šča in koristno je, da ga po- ki sicer povzročajo, da se tros,mo malo tudi v odvodne I sprošča dušik ter se razgu-b-kanale. Na dan je treba po-|lja. Razen tega se del že pro- vinoreja. To je posredno potrdila tudi lanska živinorejska razstava v Zgoniku, kjer smo lahko videli tako lepe primere repov, da bi bili primerni za razstavo v mnogo širšem merilu. To pa seveda m pomeni, da je živinoreja v teh občinah na višku. Za to manjkajo še mnogi pogoji, ki jih tu ne moremo obravnavati. Ta reja pa je malone vsa usmerjena v mlekarstvo, kot to zahtevajo trenutne razmere, čeprav obstajajo pogoji tudi za rejo plemenske živine in pa še bolj živine za zakol. Sicer pa morajo naši kmetovalci težiti za tem, da go spodarstvo čim bolj izpopolnijo, ker pomeni živina ta kmetovanje predpogoj ali njegov temelj. V ta namen pa so nujno potrebni daljši tečaji živinorejskega značaja s širšim učnim programom, ki bi zajel tudi kmetijstvo. Saj je opaziti, kako je že samo nekaj strogo živinorejskih teča jev v tej zvezi razmeroma mnogo pripomoglo. S spretno, preprosto in domačo besedo niore strokovnjak, posebne še če je zrastel na teh tleh in na njih dolgo let deloval — kot to vidimo pri živinozdrav-niku g. Legiši — vnesti načela napredne živinoreje, ki se jih gospodarji po možnosti čim bolj drže in tudi žanjejo uspeh. Nedvomno je veterinar močna desnica živinorejca, oziro ma njegove celotne kmetijske dejavnosti. Po starem so rekli, da je dober veterinar v hlevu ezlat cekina. To velja, če ne še bolj, tudi danes. S to zdravstveno službo je no- vanje bolezenskih klic v hlevu in zlasti med steljo. S steljo se sicer zlasti pogosto okužijo teleta prve dni po otelitvi. Prireja bolj zdrave živine naraste. Molznost krav je večja. Zanimivo je, da se tudi mleko, ki ga dajejo krave v hlevih, kjer uporablja, jo superfosfat, manj kvari in da je boljše za sir. Nadalje je treba upoštevati, da je od upornbi superfosfata v hlevu delo ugodnejše. V hlevu namreč ni vonja po a-moniaku. Zrak v hlevu • je bolj suh in zato je tudi hlev manj vlažen. Na splošno je v hlevu mnogo bolj snažno. Superfosfat lahko trosimo, preden nastiljamo, ali pa ga potrosimo po stelji. Potrosi- tros>ti po 150 gramov super-fosfčta na kvadratni meter ali pol kg na govedo. V odprtih hlevih nastiljamo bolj na debelo, zato je treba potrositi tudi nekaj več supe-r-fosfata, to je po 80 dkg na žival. ■ V svinjakih prav tako potrosimo na dan 150 g super-foslata na kvadratni meter. Brejim svinjam pa potrosimo nekaj dni, preden se o* prašijo po 2 do 3 kg superfosfata. Tudi med perutnino superfosfat omejuje število obolenj. Na dan ga porabimo povprečno pol kg na 10 kokoši. Superfosfat moramo trositi redno, vsak dan, in kar najbolj enakomerno. Paziti moramo, da odmerki niso premajhni, ker bi se sicer amoniak še izgubljal iz gnoja. Prav tako pa ne smemo tro-siti preveč superfosfata, ker bi preprečili zorenje (fermentacijo) gnoja. Ta ali ona žival včasih poje s steljo nekaj superfosfata, vendar zaradi tega niso opazili nobenega obolenja Hlevski gnoj se s primesjo superfosfata zelo zboljša. Ugotovili so, da se na 100 kg superfosfata veže 2 kg čistega dušika, kar je toliko kakor 10 kg nitromonkala. Ta dušik pa bi se brez superfos- mo ga povsod, kjer se navad-1 fata vsekakor izgubil v zra-no izgublja največ dušika, I ku. Superfosfat preprečuje GABROVEC Od povsod se čujejo pritožbe o škodi, ki jo izletniki povzročajo po kraškem zemljišču. Tudi pri nas so takšni primeri. Škodo povzročajo zlasti na senožetih, ki so prav sedaj pred košnjo. Kako naj kosimo stlačeno travo, kjer je skupina izletnikov ravnico nekaj časa uporabila za nogometno igrišče? Ne moremo razumeti, da odrasli meščani tega ne razumejo. Tako počenjanje kaže razen na pomanjkanje kulture tudi na omalovaževanje našega dela, truda in gospodarstva sploh. Razen tiska (mislimo italijanskega, ker naš tisk to že vrši) naj bi se s to zadevo v primerni obliki ukvarjala tudi šola; eni in drugi naj bi poučili javnost (mladino), kako naj se vedejo na izletu, kje in kako se po nepotrebnem povzroči škoda, kakšne posledice to ima itd. Moramo pa izvzeti velik odstotek dostojnih in obzirnih izletnikov, ki vedo, kaj ni prav, čuvajo našo lastnino, poučijo neugnance in se sploh vedejo neoporečno, da jim ne moremo ničesar očitati. Take radi vidimo v svoji sredi. stega dušika veže v amonsul-fat, ki ostane v gnoju. Superfosfat tudi zadrži razkrajanje organskih snovi v gnoju, tako da se zveča količina gnoja, ker so izgube organskih snovi manjše. Upoštevati je treba še, da gnoj s superfosfatom pridobi precej fosfora im je zaradi tega mnogo boljši, saj vsebuje za rastline nujno potrebno hranilo. Na 100 stotov gnoja dodamo približno 180 kg superfosfata Ce porabimo na hektar 300 stotov gnoja, gnojimo hkrati s 540 kg superfosfata, Ikar u-streza navadnemu odmerku fosfornih gnojil. S takšnim gnojenjem si prihranimo stroške za trošenje gnojila na prostem. Razen tega je superfosfat kot primes v hlevskem gnoju učinkovitejši kakor pa kot rudninsko gnojilo, ko ga trosimo samega. Veže se namreč z organskimi snovmi gnoja v takšne oblike hrami (organsko-rudninske), kakršne so rastlinam laže dosegljive. V takšni obliki je superfosfat enako učinkovit v kisli ah nevtralni (takšna, ki ni kisla in ne tudi lužnata) zemiji. Prednosti uporabljanja superfosfata v hlevih so torej naslednje; pridobimo več gnoja; gnoj zboljšamo z dušikom; gnoj vsebuje dovolj fosfora v najlaže dostopni obliki za rastline; odpade trošenje gnojila po njihav; živali so bolj zdrave, prireja je več,a, hlevi so čistejši in zrak je v njih boljši. Trošenje superfosfata po stelji je zlasti uspešno tam, kijer ostaja gnoj dalj časa pod živino, to je zlasti v odprtih hlevih. Uporaba superfosfata v hlevih je vsekakor gospodama v vseh hlevih. V najslaošem primeru ne izgubimo prav nič, saj superfosfat ostane v gnoju. Razen tega z njim nadomestimo klor-no apno. Za popoln uspeh pa je seveda odločilno, kako delo opravimo. Posebej je treba še opozoriti, da mora biti superfosfat suh, tako da se ne spriiemlje in da ga lahko enakomerno trosimo. zamašek; 50. zahteva po ponovitvi; 51. pomirjevalno sredstvo; 52. beležka; 53. okrajšava za plemeniti; 54. orjak iz grške mitologije; 55. listnato drevo; 56. ptičji glas; 57. znak za radij; 59. češko moško ime; 60. majhnemu konju podobna južnoameriška žival; 61. popoln nered; 62. Obri; 65. glasbeni instrument; 66. gozdiček (v narečju); 67. namera; 68. zvišati pravo vrednost. NAVPIČNO: 1. polkrogla; 2. veliko glasbeno delo; 3. vladajoči okus v oblačenju; 4. doba; 5. časovni prislov; 6. čuvarji meja v carski Rusiji po izvoru iz Ukrajine; 7. obljube; 8. okrajšano moško ime; 9. veznik; 10. kazalni zaimek; 12. italijanski spolnik; 13. grški bajeslovni pevec; 14. glej 53. vod.; 15. kemična prvina (Ce); 16. mesto v Sovjetski zvezi ob delti Volge; 19. predhodnica naravne smrti; 22. prevozna sredstva; 23. izka-žen, malovreden; 24. ljubkovalni naziv za sorodnika; 27. užitni, uporabni; 28. ki se da splaviti; 29. kazalni zaimek; 31. škode, poškodbe; 32. iz skrila; 33. švicarsko letovišče; 34. na poseben način pripravljati jed: 38. upognem, usločim; 36. človek brez življenja; 37. deli pohištva; 38. brezsrčen, neusmiljen; 39. pismeno sporočilo; 40. razmršenih las; 41. ruska ženska halja; 42. spremljevalec boga Bakha; 44. varščina, jamščina; 45. trud, telesno naprezanje: 47. italijanski spolnik s predlogom; 48. zamotati, okreniti; 49. sloji; 51. padavina; 52. prostor v kaznilnici; 53. naslov cerkvenega dostojanstvenika; 55. o-“ seba iz Othella; 56. barva i-gralne karte; 58. ime filmske igralke Gardner; 60. kopen; 61. cerkveni pevski zbor; 63. okrajšan podredni veznik; 64. veznik; 65. okrajšava za filma: 66. pogojnikova oblika pomožnega glagola. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO; 1. Tržačan, 7. sto, 10. buljiti, 17. ujamem, 18. sliva, 20. dramim, 21. Na-mur, 22. klatiti, 24. stepe, 25. iver, 26. prevarant, 28. etan, 29. zet, 30. pri, 31. Ana, 32. grd, 34. iti, 35. l(van) Ctan. kar), 36- preža, 38. drevo, 40. it., 41. prevare, 43. prizori, 45. agresor, 47. dno, 49. delovna, 51. ribez, 52. kvote, 54. nižaj, 55. zaton, 56. praviti, 58. kanom, 60. ovoj, 61. starikavo, 63. Roma, 64. pek, 65. pri, 66. dna, 67. Krk, 69. vem, 70. rr, Tl. krača. 73. komar, 75. nu, 76. pregibi, 78- osvojen, 80. agende, 81. oziri, 82. žanjci. NAVPIČNO: 1. Tunizija, 2. rjavec, 3. žamet, 4. Amur, 5. čer, 6- Am, 7. slava, 8. titani, 9. ovira, 11. ud, 12. LRS, 13. jate, 14. imeti, 15. tipati, 16. imenitna, 18. sle, 19. ata. 22. križar, 23. Ingrid, 26. prevoz, 27. trezen, 30. presen, 33. dvo-lik, 36. preboj, 37. ar, 38. dr, 39. orožar, 41. pritok, 42. Edvard, 43. potika, 44. Ivanov, 46. graver, 48. novina, 50. Nje-men, 52. kra, 53. eta, 55. zoprna, 56. ptiči, 57. Ivkov, 59. mamuti, 61. srage, 62. Ormož, 65. pred, 68. kaja, 71. Km, 72. Abo, 73. ksi, 74. Ren, 76. pe, 77. iz, 78. or, 79. n j. Po dolgih mesecih dela je bila v petek spet odprta pot, ki vodi iz naše vasi na pokrajinsko cesto proti Borštu. Pot je bila na nekaterih mestih nekoliko razširjena, napravljeni so bili oporni zi- dovi in urejena kanalizacija. Zadovoljni smo s tem delom, saj bo dostop v vas na ta način v mnogočem olajšan. Kljub temu pa bi ponovno izrazili željo, da bi občina poskrbela tudi za tlakovanje zgornje ceste, ki se tako str- mo spušča v vas. BOL J V NEC V petek smo spremili na zadnji poti pok. Marijo Mihalič, ki je preminila v visoki starosti 87 let. Pokojnica izhaja iz zavedne slovenske družine in je skozi vse življenje trdo delala, da je pomagala preživeti številno družino. Zapušča še štiri otroke in nečake, katerim izrekamo naše iskreno sožalje, ■um.mm.n..m.im,............................................................................................................... n................................................................................................................................................................ stroki česna, 1 zelena paprika, CVETACA V TESTU, OCVRTA sol, ščepec kumine, 2 paradiž- ZA NASE GOSPODINJE Kaj moramo vedeti o zelenjavi Pred uporabo zelenjavo temeljito operemo, še posebno skrbno, če jo damo surovo na m:zo. Peremo jo v celem, šele nato jo po potrebi razrežemo. Tako preprečimo, da bi se dragocene snovi izluževale v vodo. Iz tega razloga tudi zelenjave ne puščamo v vodi. Ce je uvela, jo operemo, nato pa pustimo na cedilu in jo nekajkrat poškropimo z vodo. Ako namakamo za kuho pripravljeno narezano špinačo same 15 minut v vodi, uničimo 14% vitamina. Pri pranju s tekočo vodo pa je izguba še višja. in sicer znaša 19%. Zelenjavo sesekljamo tik pied uporabo, tako da zrak čim manj in čim krajši čas vpliva nanjo; kisik iz zraka namreč razkraja vitamin C. Da deska, na kateri nameravamo sekljati zelenjavo, ne bi vpijala zelenjavnega soka, jo prej zmočimo. Sesekljano zelenjavo stresemo takoj v porcelanasto ali pološčeno posodo. Zelenjavo kuhajmo čim manj časa. Vsaka odvečna minuta kuhanja uniči nekaj dragocenih vitaminov. Posodo pokrijmo in zelenjavo poredko mešajmo, da pride do nje čim manj zraka in se ohrani čimveč vitamina C. Največ vitaminov se uniči tedaj, ko jed segrevamo do vrelišča. Zato damo kuhat zelenjavo v vrelo vodo. Ali pa naredimo tako, da v posodo, v kateri nameravamo kuhati špinačo ali drugo zelenjavo, denemo nekaj žlic vode ali zele- njavke in malo količino maščobe. Ko tekočina zavre, posodo dobro pokrijemo, nato v nastalo soparo, kar se da hitro, stresimo zelenjavo in jo potem dušimo kot določa recept. Tudi vroča mast, ki ima več ko 100p C. pomaga hitro prekoračiti nevarno temperaturo pod vreliščem, pri kateri se živilo polagoma segreva Ako le moremo, zelenjave ne kuhajmo, ampak jo dušimo. Ce jo moramo kuhati, tedaj vode ne zavrzimo. Z njo zalijemo juhe, prikuhe, mesne jedi itd. Korenje, ki ga kuhamo v vodi 10 minut, izgubi 55% vitamina C, ako ga dušimo v sopari, v posebni luknjičasti posodi, pa v 14 minutah le 7%; ako ga dušimo v njegovem soku z dodatkom vode, izgubi v 13 minutah 35,8%; ako ga pražimo 12 minut na vroči masti, pa 71%. Kaj sledi iz teh ugotovitev? Najboljši način pripravljanja zelenjave, sadja in krompirja je torej dušenje v lastnem soku Vedno pa tega ne moremo upoštevati, ker bi bila hrana preenolična, zato moramo te izgube nadomestiti s svežo zelenjavo, in sicer pri nas tako priljubljeno solato in s svežim sadjem. Oboje bi moralo dopolnjevat; vsak dnevni obrok hrane. Ne dodajajmo sode, ki uničuje vitamine. Da zelenjavi o-hranimo lepo barvo, si pomagamo tako, da kuhani zelenjavni jedi tik pred serviranjem primešamo nekoliko prav na drobno sesekljane zelenjave iste vrste, kot smo jo kuhali. S tem zelenjavo obogatimo tudi z vitamini. Ne smemo pa potem več kuhati, temveč čim-prej postaviti na mizo. Zelenjavi ohrani barvo tudi limonin sok. BUCE S PARADIŽNIKI 3/4 kg bučk, 4 žlice olja, 3 nika, 1/8 smetane. Bučke operemo, olupimo, razpolovimo in jim odstranimo semenje. Zrežemo jih na manjše kocke. Na olju prepražimo na drobno zrezan česen, drobno zrezano zeleno papriko in primešamo narezane bučke. Rahlo osolimo in pokrito dušimo v lastnem soku, da se zmečka. Po potrebi prilijemo kako žlico vode. Ze upadlim bučkam dodamo narezan paradižnik in še dušimo. Ko je vse mehko, začinimo s kumino. Nazadnje dodamo kislo smetano in takoj serviramo h krompirjevi kaši. CVETACA OCVRTA 1 kg cvetače, sol, moka, jajce, drobtine za paniranje, olje za cvrenje. Cvetačo očistimo in jo v slani vodi na pol skuhamo. Nato jo odcedimo, razdelimo na posamezne cvete, jih povaljamo v moki, nato v raztepenem jajcu in drobtinah ter ocvremo v vročem olju. 1 kg cvetače, sol. Omletno testo: 2 jajci, 1/8 I mleka, 12—15 dkg moke, sol; olje za cvrenje. Cvetačo dobro očistimo In za nekaj časa namočimo v slano vodo, da izplavajo žuželke. V mali količini slane vode jo nato skuhamo le na pol. Kuhano razdelimo na cvete, jih pomočimo v pripravljeno omlet-no testo in ocvremo v vročem olju. Serviramo kot samostojno jed s poljubno solato. GRAHOV PIRE’ 35 dkg suhega graha, sol, poper, 3 žlice olja; za zabelo 3 žlice olja, 1 drobna čebula, zelen peteršij. Grah dobro operemo, in namočimo čez noč. Naslednji dan ga v isti vodi skuhamo. Ko je že mehak, ga solimo, popramo, dodamo olje in dobro premešamo. Na ostalem olju prepražimo čebulo in z njo zabelimo grah. Jed potresemo še a sesekljanim zelenim peteršiljem m jo ponudimo k prekajenemu mesu Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,5, najmižja 19,5, ob 19. urj 23.8, zračni tlak 1017,4, veter vzhodnik 3 km, vlaga 65 odst., dežja 0,1 mm, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinji. Tržaški dnevu Danes, NEDELJA, 18. junija Bogdan Sonce vzide ob 4.14 ln zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 9.08 in zatone ob 23.U-Jutri. PONEDELJEK. 19. junija Protifašistično zborovanje na Trgu Garibaldi Odločen odgovor na namen proslavljanja obletnice zločinske fašistične vojne Zborovanja se je udeležila velika množica tržaških antifašistov Obsodba protislovenske hajke in napadov na slovenske ustanove Snoči je bilo na Trgu Garibaldi napovedano protifašistično zborovanje. Okrog 19. ure se je zbralo na trgu veliko število tržaških antifašistov, ki so s svojo prisotnostjo odločno obsodili izzivanje fašistov, ki se drznejo prirejati zborovanje v središču mesta ob obletnici napovedi fašistične vojne. Kot smo poročali že pretekli teden, so fašisti napovedali zborovanje na Trgu sv. Antona preteklo soboto 10. junija, ki pa je bilo odpovedano zaradi slabega vremena. To zborovanje pa so imeli fašisti včeraj. Protifašistično zborovanje je otvoril Adolf Wilheim, ki je najprej v italijanščini in nato v slovenščini poudaril pomen zborovanja. Dejal je, da se bodo Slovenci in Italijani, ki so se v Trstu skupno borili proti fašizmu, še nadalje borili proti vsem izzivanjem novega fašizma, ki ga danes podpira Krščanska demokracija s svojo protislovensko in protide-lavsko politiko. Ob zaključku je pozval vse tržaške Slovence in Italijane na enotno borbo za dosego demokracije in socalizma v Italiji. Za njim je govoril občinski svetovalec PSI dr. Pincherle, ki je dejal, da medtem ko so se antifašisti zbrali na Trgu Garibaldi, fašisti slavijo na Trgu sv. Antona začetek zločinske fašistične vojne, obletnico hudega zračnega napada na naše mesto in dolgo vrsto zločinov, ki so jih fašisti izvršili v svoji krvavi zgodovini proti italijanskim in slovenskim antifašistom v Trstu, v Italiji in drugod po svetu. Nato je dr. Pincherle dokumentirano prikazal pisanje tržaških fašističnih časnikov «11 Piccolo« in «11 Popolo di Trieste«, ki sta skozi vsa leta fašistične diktature in skozi vso fašistično vojno poveličavala fašizem, njegove grozote in nemški nacizem. Dr. Pincherle je še posebno poudaril, da je leta 1944 začel delovati pri Sv. Soboti zloglasni krematorij, kjer so umorili na tisoče italijanskih in slovenskih partizanov ter Zidov. Tem nemškim morilcem so tedaj fašisti zavestno botrovali in jim pomagali. Dr. Pincherle je ostro obsodil povojno demokristjansko politiko do fašistov, ki jim dovolijo, da lahko nadaljujejo s svojim protizakonitim delovanjem in da lahko nemoteno uprizarjajo napade na Slovence in njihove ustanove. V našem mestu so fašisti zaostrili svojo borbo proti demokraciji in proti Slovencem. Zato ne smemo dopustiti, da bodo ti ljudje povzročili v Trstu nove žrtve, je dejal dr. Pincherle Ob zaključku je omenil nujnost vzgoje mladine v demokratičnem duhu. Mladino je treba poučiti, kaj je bil fašizem. Zaradi tega je bil tudi v občinskem svetu sprejet sklep, da se priredijo predavanja za mladino," na katerih bodo priznani zgodovinarji govorili o fašizmu in o protifašistični borbi. Zadnji je govoril tajnik Delavske zbornice-CGIL Arturo Calabria. Tudi on je obsodil fašistično izzivanje in obširno govoril o krvavih fašističnih obletnicah, ki bi jih hoteli tržaški fašisti sedaj javno obujati. Zato je ostro obsodil odgovorne vladne kroge, ki dovoljujejo, da se fašisti lahko šopirijo po našem mestu in da lahko sramotijo republiško u-stavo. Calabria je poudaril, da demokristjani ščitijo fašiste, ker se bojijo delavskih množic in njihovega nevzdržnega napredovanja. Fašisti so za njih rezervna sila za borbo proti delavcem in demokraciji v Italiji. Zaradi tega KD noče sprejeti zakona o razpustitvi fašistične MSI in tudi noče na noben način uveljaviti ustavnega določila, ki strogo prepoveduje obnovitev fašizma v MiitmiliiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiimiiiiiiiHimimiiliiiHiiiiimimiMiimiiiiiiiiiiiiiiiii Odpustili bodo uslužbence CAM v 30 dni stavke Italcementi - Ci-stilci rje so ponovno manifestirali Pred dnevi smo poročali o odpustitvi vseh kvalificiranih zidarjev, ki so bili zaposleni pri Seladu in podčrtal, da gre verjetno za poskus likvidacije te ustanove. Sedaj pa smo iz zanesljivega vira izvedeli nič manj zaskrbljujočo vest in sicer, da nameravajo oblasti odpustiti vse zaposlene pri centru za usposabljanje delavcev—CAM, ki so jih najeli po 26. oktobru 1954. leta. # # * Včeraj je minilo 30 dni, od kar so pričeli stavkati delavci Italcementi. V ponedeljek se bodo na pobudo FILEA-CGIL delavci ponovno sestali na skupščini na sedežu pri Sv. Ani. Včeraj smo poročali, da je nabiralna akcija v korist teh delavcev dosegla 59 tisoč lir. Tajništvo Nove delavske zbor-nite-CGIL pa je včeraj sklenilo, da iz svojih ne preveč obilnih sredstev prispeva 50 tisoč lir in na tak način pripomore, da bodo delavci lahko nadaljevali s trdo stavko. # * # Tudi včeraj so delavci, ki čistijo rjo in barvajo ladje, manifestirali po tržaških ulicah Delegacijo je sprejel u-radnik prefekture in predstavnik pristaniškega poveljstva. Delavci se bodo sestali v ponedeljek dopoldne na skupščini. * # # V vseh največjih kovinarskih obratih v Trstu bodo v kratkem volitve v notranje komisije. T.iko bodo volili notranjo komisijo v ILVA od z------------------------------N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banici v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — V91 oglasi c naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst kakršni koli obliki. Ti odgovorni ljudje danes dovoljujejo, da so v veljavi fašistični zakoni ter preko fašistov gojijo mržnjo med Italijani in Slovenci. Vse to danes delajo odkrito. Zato je potrebno, da se vse demokratične in protifašistične sile združijo v enotni borbi proti fašistom in vsem tistim, ki fašistom pomagajo, da lahko ponovno dvigajo glavo. Se s seje občinskega sveta Otroška paraliza in razširitev vodovoda Na četrtkovi seji tržaškega občinskega sveta so poleg rednih upravnih zadev obravnavali tudi več važnih vprašanj. Odbornik za zdravstvo dr. A-dovasio je odgovoril na neko prejšnje vprašanje dr. Pin-cherla glede cepljenja proti otroški paralizi. Pri tem je navedel nekaj zanimivih podatkov, ki kažejo na tem področju pomajkljivosti. Tako je bilo leta 1939 sedemdeset primerov poliomielitisa, 1955. leta 49 primerov, od katerih 10 smrtnih. Šele leta 1958 so začeli cepiti otroke proti tej hudi bolezni. Od tedaj so do kraja cepili 9447 otrok do dveh let starosti, 5641 otrok od 4 do 6 let in 13.051 otrok od 7 let naprej, kar pomeni, da so skupno cepili 28.139 otrok. 16.851 otrok pa so cepili še četrtič. 1958. leta je bilo samo 12 primerov, 1959. leta 33 primerov in od njih 7 smrtnih, lani pa 17 primerov, od katerih je bil samo eden smrten. Letos ni bilo doslej še nobenega novega primera, kar kaže, da je statistika ugodna. Odbornik je še pripomnil, da je po nedavnem ministrskem odloku brezplačno cepljenje proti poliomieli-tisu zagotovljeno vsem državljanom do 21. leta starosti. Zanimiv je bil tudi odgovor odbornika Visintina, ki je odgovarjal na vprašanje več svetovalcev o gradnji bodočega vodovoda. Občinska uprava je že leta 1955 prosila ministrstvo javnih del, da bi dalo na razpolago denar za gradnjo vodovoda, da bi podvojili količino voe, ki je sedaj na razpolago. Ministrstvo pa je odgovorilo, da je sklad, ki je bil določen s posebnim zakonom v ta namen, popolnoma izčrpan (ker gre za vodovod bi lahko v tem primeru rekli «izsušen» ali «usahel»). Januarja 1958 je občina ponovno posredovala pri dr. Palamari, leta 1959 pa se je obrnila na predsedstvo vlade. Takrat je občina dobila kon št. 587, da pa naj poskusi z zakonom 589. Toda kasneje so ugotovili, da ta zakon ne pride v poštev, ker velja le za mesta, k ištejejo do 150.000 prebivalcev. Zato bi lahko zagotovili finansiranje le s posebnim zakonom. Občina je ponovno prosila dr. Palamaro, naj posreduje, a do sedaj ni vse to posredovanje imelo še nobenega uspeha. Končno je župan omenil stvar ministru Zaccagniniju ob njegovem obisku v Trstu. Kasneje je minister odgovoril, naj pripravijo za sedaj delni načrt, za kar je potem poskrbel Acegat. Ta načrt predvideva položitev 200-milimetrske cevi od Štivana do Žavelj, za kar bi potrošili pol milijarde lir. Razen tega pa bi napeljali v Žavlje še posebno cev, za kar bi bilo potrebnih drugih 500 milijonov lir. Acegat je v ta namen že vnesel postavko 200 milijonov ilr v letošnji proračun. Tiskovna konferenca predsednika inž. Sospisia V sredo svečana otvoritev XIII. mednarodnega velesejma Na velesejmu je s kolektivnimi razstavami zastopanih 12 držav - Zanimiva razstava lesa v novem paviljonu lani postal neodvisen. Končno je treba omeniti še ZDA in Brazilijo. Skupno Ima velesejem površino 36.000 kvadratnih metrov, od česar je 12.000 kvadratnih metrov razpoložljivega pokritega razstavnega prostora. Na velesejmu bo skupno sodelovalo s kolektivnimi razstavami 12 držav, v celoti pa z raznimi izdelki 23 držav. Velik del razstavnega prostora bo posvečen najrazličnejšim izdelkom lahke in težke industrije. Posebno pa bodo zanimive nekatere posebne razstave in med njimi zlasti razstavi lesa ter pohištva. Na razstavi lesa bo Avstrija pokazala prefabricirane hišice, Jugoslavija najrazličnejše proizvode in tri week-end hišice, Romunija svoj les, pohištvo 111 embalažo. Gabon, Madagaskar in Portugalska pa bodo razstavili dragoceni tropski les. Zanimiva bo razstava tržaškega uvoznika, ki bo pokazal vse vrste tropskega lesa. Razstava lesa bo v pritličju novega in lepo urejenega paviljona «F», v prvem nadstrop- UIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIII lllll llllllll lllll IIITIIIIIIIItUllIllllllllllllIMmillllllllllllllltf Hill lllll! IIII IHlIlillllllHillllilinUIIIUIIIIII 111111111IIIIIIIIIIIIIIIHIIII Bolje pozno kot nikoli 296 družinam so izročili Ključe stanovanj INA-Casa Ceremoniji pri Domju in pri Sv. Alojziju Predsednik tržaškega velesejma inž. Sospisio je imei včeraj tradicionalno tiskovno konferenco pred pričetkom velesejma. Predsednik je povedal, da bodo velesejem svečano otvorili v sredo 21. junija in da bo otvoritvi prisostvoval predsednik vlade Fanfani. Poleg tega pa so napovedali tudi svoj prihod trije ministri: minister Colombo bo v Trstu 25. junija, Martinelli 26. junija in Pella 30. junija. Nato je predsednik podčrtal, da bodo na letošnjem velesejmu še v večji meri prisotne tuje države, saj je 45 odstotkov prisotnih podjetij iz zalednih prekomorskih držav. Tradicionalno zaledje bodo predstavljale Avstrija, Jugoslavija, CSR in Madžarska, ki bodo prisotne s kolektivnimi razstavami. Poleg tega bosta prisotni izmed evropskih držav še Portugalska in Romunija. Iz Levanta bo na velesejmu Libija, številne pa bodo nove afriške države, ki so ponovno uredile svoje paviljone in katerim se je letos prvič pridružil Madagaskar, ki je komaj Med drugimi je spregovoril odgovor,"da so ž~e” porabili vsa I med ceremonijo tudi župan sredstva, ki jih je določal za- * dr. Franzil, ki je zagotovil, 22. do 24. junija, 27. junija pa bodo volitve v Sv. Marku, Sv. Roku, Tržaškem arzenalu, na ravnateljstvu CRDA in Tovarni strojev sv. Andreta. # # # Pokrajinski sindikat FILEA-CGIL je pred nekaj dnevi poslal pismeno zahtevo Javnim skladiščem, da urede položaj nekaterih delavcev, ki so sicer zaposleni pri nekem privatnem podjetju, v resnici pa opravljajo delo kot ostali uslužbenci Javnih skladišč. Sindikat se je skliceval na zakon št. 1369 od 23. okt. 1960, ki prepoveduje tak način zaposlevanja de.ovne sile. Včeraj so prejeli odgovor, da se bodo sestaii v torek in vprašanje uredili. Zaključna glasbena produkcija v Trebčah Sinoči je bila v dvorani Kulturnega doma v Trebčah javna produkcija podružnice Glasbene šc e ob zakliučiku šolskega leta. Poročilo o tej prireditvi bomo objavili v prihodnji številki. Danes odprla občinska kopališča Tržaško županstvo sporoča, da bodo od danes 18. t. m. odprta občinska kopališča. .................... 111111»......................... .....m..1.11.1......... ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 8 oseb. RODILI SO SE: Ma-urizia Zat-tara, Paolo Goina. Moreno Babici, Walter Di Risola, Ervlno Bront, Aless-andra Lioher. UMRLI SO: 90Jletni Vittorio Zorzutto, 78-letna Carla Frank vd. bradač, 63-letni Alberto Be-vilacrjua, 75-letna Stefania Ga-svodich por. Zelesnicih, 68-letni E: i.esto Corrado, 71-letna Lucia Ste upa r vd BoccalLs, 55-letnl Matteo Boclch, 63-letra Romano Jugov az. Od 11. do 17 junija je bilo 52 porok. OKLICI: uradnik Mario Lmar-di in uradnica Laura Rebe! ki, prodajale': Alberto Tosolimi in delavka Olara Starz, šofer En-ricc Visnievez m prodajalka Lt-dia Peraetz, mžen.r Guido Ius-sl. h in inženir Fabia Valentini, inštalater Euca.dio Riccobon in gospodinja Silvia Lenardon, mehanik Sergio Grando in prodajalka Pierina Cesar, uradnik Saivatore Parenzan in gospodinja Nella Sabot. uradnik Dario Paflher in uradnica Maria juisa Moro, delavec Vito Dombrovsohi ln gospodinja Alida De-marchit, zastopnik Renato Scherian in gospodinja Gtuseppa Vmclarellt, prodajalec Giovanni C esc a in u-radnea Maura Zirns-ein, železničar Neroo Tommasini lin šivilja Pulvia CirilU, agent P. S. Saivatore Pagana in uradnica Tudlta Bottigiola, bančni uradnik Bruno Salvini in učiteljica Cometta Micelli, tesar Claudio Olio in deiavka Flavia Gallo, li. tograf Akide Saltz m gospodinja Giorgina Černe, delavec Maro Parma in gospodinja Bruna Vavcouo, geometer Dante Blaši Včeraj sta bili dve ceremoniji izročitve ključev stanovalcem novih hiš INlA-Casa v naselju San Sergio pri Domju in v naselju INA-Casa pri Sv. Alojziju. O teh stanovanjih je bilo že mnogo go. vora in seveda tudi pritožb m zgražanja, saj so bila dokončana že leto dni, pa so ostala prazna, ker še niso bili zglajeni dohodi do njih in ker so manjkale vse napeljave vode, pitna in elektrike. Do te zamude je prišlo, ker ni bilo med občino, Ace-gatom in INA-Casa prave povezave. Za hiše pri Sv, Alojziju je bila »dražbena postaja* občina, za hiše v San Sergio pa IACP. Prva ceremonija Je bila ob 9.30 v naselju San Sergio, kjer so se zbrale vse oblasti od župana do predsednika po. krajine in kjer je prerezal trak, ki je «zapiral» pot do novih hiš, podprefekt dr. Mo-linari, ki je zastopal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro. Tu so izročili 156 stanovanj, ki so seveda zelo udobna, vendar pa za nekatere stanovalce tudi predraga, zaradi česar se pritožujejo. da bo občina poskrbela za vse potrebne usluge prebivalstvu in pri tem omenil tudi novo avtobusno progo št. 21, ki je pravkirat začela obratovati. Omenil je tudi pomanjkanje šole za naselje, do česar je prišlo, ker niso bili prvotn' gradbeni načrti zadovoljivi. Zato bodo za sedaj namestili šolo v skupini zasebnih stanovanj, ki jih v ta namen preurejajo, kar pač zopet pomeni, da se po nepotrebnem troši denar zaradi pomanjkanja prave koordinacije. Zupan pa je tudi povedi, da so pravkar predložili dokončni načrt za to šolo. Glavni podravnatelj INA-Casa inz. Bongioani je v svojem govoru med drugim povedal, da je INA-Casa vložil za gradnjo hiš na našem področju 8 milijard in pol od skupnih 12, ki so bile nakazane. Tudi on je omenil zamudo pri dodelitvi hiš in se seveda izgovarjal na razne težave. V tem naselju je šlo za prvi dve skupin; zgrajenih hiš. Drugi dve skupini s 118 stanovanji pa bodo izročili stanovalcem septembra. Podobna ceremonija izročitve ključev se je ponovila nekoliko pred poldne tudi pri (Sv. Alojziju, kjer so izročili 140 stanovanj v 10 hišah. Tudi tu so bili poleg stanovalcev navzoči predstavniki vseh oblasti. Seja pokr. odbora PokTajmsiu odbor je na svoji zadnji seji obravnaval razna vprašanja, ki pridejo na dnevni red seje pokrajinskega sveta 23. t. m. Na seji so tudi obsodili atentate skrajnežev v Južni Tirolski in poslali predsedniku pokrajinskega odbora v Tridentu brzojavko, " kateri izražajo to svojo obsodbo. Podobni brzojavki je poslal odbor tudi predsedniku vlade Fa-nfa-niju in notranjemu ministru Scelbi. «»------ 80 let Ivane Škabar in gospodinja A-noamaria Cher-vin, tesar Alessandro Picihieri in gospodinja Rosa Maria Paci-n-i, uradnik Roberto Del Piccolo in gospodi n ia Anka Bossi, uradu k-tehinuk Serg o Bozza ln bolničarka Marialuisa Cenci, delavec Augusto Glavina in gospodinja Francesca Glavina, u-radnik Lino De Vecchi in asistentka Iolanda Friolo, tramvaj- ski u.lužben-e-c Renato Biuso m krznarka Francesca Ottolino, na-;;kar Luciano Marcucci in go-spou-inja Marina D’Eri, geometer L-iovzrini Zamolo in gospodinja Eiisabetta Zangrando. uradndk-tehnik Giorg.o ca-idarulo in prodajalka Maria Degrassi, kirurg Edcardo dr. Luria in pro.ecor,-ca Gtol ana Sebimoa, uradnik Vinici,o Boninsengbii in gospodi- nja Rina Moreale, oficir Ma. Ho Manganaro in učitelj ca Mari-stelia Hcssl. Atili o Berdon in Veneranda Groppazz, maršal major C. C Giovanni Salernme in učiteljica Raffaella Aneiiull., urade k Francesco Luis in učiteljica Aloa Baibi. Miche-le Da-mato m Pier.oa Antonelll, električar Sergio Meiellini in uradnica Maria Badurina, uradno, Paolo Ferrari in uradnica Gio vanra Nardi, uradnik Livio Top-p, in šivilja Luciana Sain, uradnik Bred Doddy m gosp-dinja Cesira PeroLi, mehanik Teodoro Manto.ani in gospodinja Angela Bursiuh, zastopnik Gastone Bombam in gospodinja Gneti V ezzoil, tesar Carlo Biagi in gospodi ja Alba t iunz. uradnik Canriin« Marin ltj in ši. i1 ja E-sterina Agostini, pomorščak Ral- Hiše pri Sv. Alojziju, v katere so se včeraj vselile družine iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimnuunuiiimmit učiteljica otr. vrtca Annamarla Spinetti, mehanik Stelio Span-garo in gospodinja Ann-a Maria Zafred. Giordano Zoffi ln In-ger Birgltte Nilsson. razstrelje-valec Sabino Bruscagin in gospodinja Luciana Borasca, trgo-faele Sorrentmo m gospodinja vec Edvvard R;'Vrt,*0' OD VČERAJ DO DANES Eli s a Striano, kemik Mario d Bari in gospodinja Vittoria Co-slovich, pom. kapetan Fulvio Ba. din! in uradnica Gigliola Der-ni mehanik Mario Chermaz in prodajalka Bruna Azzara, gradbeni tehnik Bruno Musian m VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-nižje cene v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranče • . limone ... marelice . . . češnje .... jagode .... jabolka . . . hruške ..... breskve .... pesa ... kumarce . . . čebula . . svež fižol • • • stročje .... razna solata prva solata nov krompir . grah ... paradižnik . . zeleni radič 1 zeleni radič II špinača .... oučice , . Večina blaga 318 353 353 83 141 106 106 282 129 71 330 118 259 282 259 141 353 141 94 188 141 24 165 47 20 100 70 47 70 59 65 88 77 153 200 176 29 243 59 50 220 160 150 350 250 29 53 36 71 140 118 29 118 59 200 400 300 50 200 150 80 100 90 47 100 71 >u ja po spodinja Giovanma Cressevich. LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo. Ul Ber.ilni 4; Godina E-nea, Ul. Ginnasitica 6; Al Lloyd, Ul. Orodoglo 6; Alla Madonna del Mare, Trg ’ Plave 7; Mlllo, Ul. Buonairoti 11; Sponza, Ul. Vo::tors.no 9 (Rojan); dr. Mia-ni, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. , «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanz«. Ul. Bermni 4; Giu-rti. u reta Mlllo, Ul Buonarroti 11; Mizzati, Trg Venezia 2; Ta-maro-Neri Ul. Dante 7. prevlad, ceni (3. stolpec). 11 840 in dooe po 8.700 lir. LOTEH 'JA BARI 3 36 18 14 43 CAGLIARI 29 80 73 25 22. FLORENCA 34 20 41 5 77 GENOVA 65 25 90 10 J4 MILAN 45 40 43 13 41 NEAPELJ 34 84 6 57 36 PALERMO 1 2 77 72 19 RIM 29 50 20 26 90 TURIN 48 15 36 27 74 BENETKE 77 72 78 11 13 ENALOTTO 1 1 X 2 > X 1 1 X 2 2 K Dvanajstk je 9 in dobi vsaka 2.397 000 Ilir, enajstk je 233 in dobe po 69 400, lir, d-« etk je Na Proseku vri «Škabarje-rih* je bilo v petek veliko slavje, ker je mati Ivanka praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Ivana Guštin vdova Škabar, tako je ime slavljenki, se je rodila na Proseku 16. junija 1881. Ko je dokončala osnovno šolo, je morala takoj delati, da je pomagala pri številni družini. Tudi po pen ki je fcuo njeno življenje en sam delovni dan. V zagonu je povila šest otrok, od katerih so še trije živi, in sicer. Silva, Vera in Miiko. Leta 1918 je postala vdova ter je morala še boli skrbeti za svojo družino. Kot marsikatera primorska Slovenka, je morala tudi ona skozi vso kalvarijo fašističnega tiranstva. Kljub temu pa je bila marljiva članica prosvetnih društev «Danica» na Konto-velu in «Hajdrih• na Proseku. Dobro se spominja, kako je. sodelovala pri mnogih igrah in še posebno, ko je nastopila s svojo pok. hčerko Slavko, tedaj staro komaj eno leto, v vlogi ciganke v igri .Cigani*. Tudi v pevskem zboru je bila slavljenka zelo aktivna in dobra sopranistka, saj je pela in celo tekmovala skupno z znano sopranistko Stulerjevo. Mati Ivanka je za časa fašizma dosti pretrpela. Ni minil dan, da bi ne bili fasisti na vratih njene hiše in vedno kaj in koga iskali, posebno njenega sina Milka. Nekemu fušističnemu učitelju, ki je ponudil mirno življenje in delo za sina Milka, vod pogojem seveda, da obleče črno srajco, je tedaj odgovorila: «l'e bi moj sin to storil, ga ne bi priznala peč za spoje-pa» Taka je bila prava zavedna slovenska mati na , Primorskem. Iskrenim čestitkam njenih sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika, katerega zvesta naročnica in čitateljica je slavljenka, z željo, da 6, se je 233 in i mnogo let ostala zdrava in h M. M. ju tega paviljona pa bo nameščena četrta razstava pohištva, na kateri bodo sodelovala številna podjetja iz bližnje Furlanije, Brianče, Valseseije, Milana itd. S to razstavo je povezan tudi natečaj za idealni stol, ki ga je razpisal velesejem in ki je vzbudil veliko zanimanje, saj bo morala komisija zbirati izmed devetdesetimi poslanimi stoli. Prostor pred velesejmom bodo pretvorili v letališče za helikopterje in bo od tam vzletal ves čas velesejma helikopter ameriške znamke hille. Kot vsako leto bodo poskrbeli tudi za gastronomske posebnosti in bodo v gastronomskem parku paviljoni Jugoslavije, Avstrije in Brazilije. V okviru velesejma bo letos več zanimivih manifestacij, med katerimi so zlasti pomembne tri: četrti mednarodni dan lesa, četrto zasedanje o pohištvu in četrto zasedanje posvečeno novim produktivnim tehnikam. Na lesnem dnevu bodo največ govorili o tropskem lesu, ki vedno bolj prodira na tržišče, posebna poročila pa bodo posvečena jugoslovanskemu in avstrijskemu lesu. Poletni urnik avtomobilskega kluba Avtomobilski fclub (A-uto-mrbile club) sporoča, da bo začel j-utri veljati v njegovih pispu.ah poletni urnik. Zato bodo okenca v raznih pisarnah odprta za občinstvo kakor sledi; od ponedeljka do pe'ka: za «PRA» od 9. do 12.; urad za prometno takso, patente, člane, turizem, šport, avtomobilske usluge i-n «SA-RA» od 8.30 do 12. ter od 17. do 13.30. ^ Oto sobotah: <«PRA» od 9. do 12., urad za člane in turizem od 8.30 do I2.3Q ter od 15. do 18. Drugi uradi od 8.30 do 12.30. Klub sporoča, da so okenca urada za člane in turizem odprta tudi oto praznikih od 8.30 do 10- ure. ( LJUDSKA PROSVETA ) Prosvetno društvo v Skedenju prirčdii 22. junija 1961 ob 20.30 v svojih prostorih v Skedenjski ulici 124/1 predavanje prof. Zorna Jelinčiča o naro-dno-obramb- nem vprašanju. Vsi člani in prijatelji društva so vabljeni, da se aktualnega predavanja udeležijo polnoštevilno. Odbor ( uazna OBVKNTILA ) TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L KOŠIR« Danes 18 t. m. redni sestanek od 10. do 12. ure v klubskih pros>o.'ih, Ul. Monteochi 6 (Sv. Jakob). * * * Glasbena Matica v Trstu. Redni občni zbor Glasbene Matice v Trstu bo v petek 30. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29/11 z običajnim dnevnim redom. Odbor DAROVI IN IMtlNričVHI ■§*£■ ■K:'4 -SiS- ■»Je 'lO' e7ic« J/its Ciks ežiš« J7|CŠ V1IN Slovensko gledališče v Trstu DANES 18. junija Ob 17. uri v Avditoriju JOŽKO LUKES Prgišče Drama v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasbena oprema: U. VRABEC Gospodinja Marija - Leli Nakr-stova; Mario in Andrej, njena sinova - Julij Guštin in Silvij Kobal; Claudia, Mariova žena -Nora Jankovičeva (igr. šola); Stric Franc - Stane Raztresen; Ivan, njegov sin - Stane Starešinič; Ema, Ivanovo dekle - Miranda Caharija (Igralska šola); Stric Angel - Modest Sancin; Polde, hlapec - Alojz Milič; Vana, dekla - Zlata Rodoškova;. Gospod župnik - Justo Košuta; Doktor - Rado Nakrst; Merlak-Edvard Martinuzzi; Mariova in Claudina otroka - * * * *** Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v Caffč Moscoli-n, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija) V torek 20. t. m. ob 20.30 v SKEDNJU, v sredo 21. t. m. ob 20.30 na OPČINAH Prgišče zemlje [ IZLETI ) PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v nedeljo 16. Julija 1961 izlet v Soško dolino m k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjski ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure. * * # IZLET SPDT v BOHINJ NA »KMEČKO OFCT« SPDT priredi v nedeljo 2. julija planinski izlet v Bohinj na «Kmečko ofct» po Soški dolini, čez Podbrdo in Bohinjsko sedlo. Planinci imajo možnost, da hodijo iz Podbrda čez Crno prst v Bohinj. Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa 9-II. ( ŠOLSKE RHZSTŠP'j IM PRIREDITVE / Razstava izdelkov dijakov i dijakinj Industrijskega strokov nega tečaja na Opčinah bo <*a' n-.j 18 t. m. od 9 zjutraj a0 20. ure. * * * Ravnateljstvo oddeljenih dov v Sv. Križu industrijske strokovne šole v Nabrežini vljudno vabi na razstavo šolskih'" delkov in risb dijakov in kitoj, Boi bo odprta danes 18. t. C MALI OGLASI V znak hvaležnosti m priznanja vsem izvajalcem in organizatorjem operete «Cardaška kneginja« darujeta Ana in Jakob Semec iz Križa 2.000 lir za Dijaško Matico. OBIŠČITE VELETHGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carducct 41 Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, lope in mno. go drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. MOTO Guzzi, Trst, Ul F. Se-vero 1», zagotavlja takojšnjo izro. čitev sledečih motorjev: CAR- DELLINO 73, ZIGOLO 110, STOH. NELLO 125 štiritaktni motor — GALLETTO 192 na električni vžigaiec — LODOLA 235. Tovorni motor ERCOLINO nosilnost 6 stotov — ERCOLE nosilnost 16 stotov. Zastopnik CREMASCO- 14 LETNO deklico ali dečka sprejme v službo trgovina tekstila, . telefonirati n-a št. 61-647. KUPIM LAMBRFTTO alj Vespo malo rabljeno Ponudbo z opi-'om na naslov: Lukač Ivan, Ob železnici 16. Ljubljana. ISCEM VAJENKO — krojačntca Tretjak, Ul. Im-briani 4, tel. 68-066. ODLIČNA MLATILNICA prvovrstne ogrske znamke z zmoglh-vostjo 200 stotov dnevno; stiskalnica za slamo trgovski format v odličnem stanju; drobilec kamenja za beton ran Je z mlinom za pesek, zmogljivost 6 kub. m na uro, premičen na koles'h; traktor goseničar Fiat 3» ks. Vse navedeno po naj-nižjih cenan. Krtelj Ivan, Dolina (Matonaia) št. 176. m. od 9. do 18. ure v šolskih prostorih oddeljenih razreiteljemhLdo lih pester program, ki Sa p izvajali na šolski prireditvi ^ domači šoli dain-es 18. t. ih- iS- url- , ia Šolska razstava ročnih dei drugih izdelkov pa bo 25. in t. m. Vsi prisrčno vabljeni. * * * Ravnateljstvo industrijske* strokovnega tečaja v Dolini bi n-a razstavo risb in roa del svojih učencev, ki bo o P ta v šolskih prostorih danes lin jutri 19. t. m. f oledaliSC*D TEATRO NUOVO Jutri ob 21 uri bo univerzi- tetni kinematografski krožek predavaj al v gledališču film jriuuavctjai v giLuario-- . Jirija Krejeica «Gospod vi*J načelo«, ki je za Trst P°P na novost in ki je bil J jen leta 1960 na festivalu , Locarnu. ( KINO _________________.) Nazion.de 15.00 «Rii-mske ie ' ce». Eastinancolor Louis J°“ dan. Sylvia Symš. Fenice 15.00 «Ki0 Bravo«. Vvavnt. Maureen 0’Hara. „ Excelsior 15.00 «Plačati John umreti«. Ernest Borgmne, ra Lampert. ZhP- vrti- Grattacieio 15 oO »Poročni ijak«. Barve De Luxe, sas Hayward, James Mason. ” povedano mladina, ,, Arcobaleno 14.30 »Kanadčan1 • Barve De Luxe. Robert R7 ' Veresa Stratus. nje Supercinema 14.30 «Maščeva , barbarov«. Techn-icolor. uy Steele, Robert Aida. m Alabama 14 30 «Z ognjem . mečem v Normandiji«. 7*e Sch-math. , p Aurora 14.sO »Tezej proti <”* . ta‘urusu» reditf- Cnstallo 15.00 «Tatari». T®T.-*| foior Orson VVelles. 'Jj, Garibaldi 15.00 «Cajanka P™, stove lune«. Technucolor. M Ion Brando, Glenn Ford. Capitoj 15.00 «Roip osmerice*■ Havvki-ns, R. Attenborough. impero 14.45 «Kraljevska t n-ica«. Ilfi. Italla 15.00 »Lahkožrvka ' . la)». Anouk Aim-ee. PreP° dano mladini. v!(. Massimo 14.30 «Pot Teuir-ieolor Hildegarde , j*. Moderno 14.00 »Bagdadski g Tecnnicolor. Steve Reeves, Moll. jj. Astoria 15.00 »Najbolj r ,ear na ladja armade«. Jack mono, Rikii Nelson. ,)2 jj Astra 15.00, 17.15. 19.30., 221* »Psjco«. prepovedano Vittorio Veneto 14.45 «H0Ju(ns, prstih«. J Fonda, A. Per,a^o Ideale 14.30 «Deček za vs uporabo«. Jtrry Levvis. 0t> Marconi 14.00 Na prosterh ^ 20 15 «Venera gusarjev«. * n-iclor. Gianna Maria le, Massimo Serato. op. Savona 14.30 «Se enkrat Z yU; čutkom«. Technicolor, Brynner Kay Kendal. mKa». Odeon 14.00 «Cista ljubim R. Schneider. Technicolot- predvaja danes 18. t. m. ob 16. uri film: G i Film FRANCESCA ROSSIJA V ponedeljek 19. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma Izpred sodišča Obsodba vozača iz Lucce zaradi prizadejanih poškodb 10 mesecev zapora mlademu ljubitelju tuje lastnine - Ljubosumnost je slaba svetovalka , Pred sodnikom Tavello se J* moral zagovarjati včeraj fkllio Cipriani iz Lucce, ki J* bil obtožen, da je nenamer-110 prizadejal hujše telesne Poškodbe delavcu Gilbertu Ne-Miu iz Ul. dei Ginepri 9. .Nesreča pri kateri se je Ne-J* ponesrečil, se je zgodila '• avgusta 1959 na ((Tržaški vesti«, in sicer na odseku, .Pelje od Nabrežine proti Opčinam. Cipriani, ki je u-Pravljal avto znamke «Fiat "®0»,_ je iz neznanih razlo-5°v izgubil oblast nad vozi-1(jm. Najprej je podrl na des-P' strani en obcestni kamen, ®*to pa še dva. Končno se je Ptevrnil v jarek. Pri nesreči '• je poškodoval vozač, kate-r*8a so sprejeli v bolnišnico ! Pridržano prognozo. Ponemčil pa se je tudi sopotnik f^ri, katerega so prepeljali v “Plnišnico v obupnem stanju. !jbe] pa je srečo ter je ostal i|v' Poškodbe, ki jih je zado- KINO PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes IS. t. m. ob 16. uri film: ZOBOZDRAVNICA dr. Vera Sardoč ordinira 10. do 13. in od 16. do 19. v Ul. Battisti 4/1-Tel. 61665 LANATEX Trst. Ul. Machiavelli 9 Blago-konfekcija za dame in gospode — dežni Plašči — kvalitetno bla-8o vse po izredno nizkih cenah. VIGNA rrsf, Ul. Crispi 73 • tel. 90-021 Specializirana delavnica zi "Opravilo in obnovitev izpuš “m naprav in rezervoarje> Rotorje, avtomobile, kata-“r'ie, stiskalce in komplekt-hladilnike za sladoled, ?bye in malo rabljene, nem-**>h in italijanskih znamk, ,Se nadomestne dele za mo-L°rje in avtomobile, kolesa, J*ine plašče, razno tekstil-J° blago, nogavice in ure iam nudi takoj in po ze-0 ugodnih cenah solidna tvrdka: 0. ŠEFIC TRST, til. Giulia 5— tel. 41-275 AVTOPREVOZ------ Rihard (junja 'Ut, Strada del friuli št 289 Tel. 35-37» TUVORNI PREVOZI ZA TU , IN INOZEMSTVU Konkurenčne cene Intereuropa Mednarodna špedicija in transport KOPER i*vrš u je: ^ mednarodno špedicijo in iransport s svojimi ka-huoni in skladišči Posle na mednarodnih Velesejmih in izložbah v 'uzemstvu s svojo specialno organizacijo kvantitativni prevzem blaga redni zbirni promet z Vsemi evropskimi centri " najemanje bookhng prostora "ntom svojih poslovnih enot: Ljubljana, sežana, NOV A GORICA, KOZINA, JESENICE, MARIBOR, PREVALJE, RIJEKA, Zagreb, sarajevo, Beograd, zrenj anin novi sad. subotica bil pri nezgodi pa so bile zelo hude. Med drugim so mu o-hromile nogi in čreva. Pretor je spoznal Ciprianija za krivega ter ga obsodil na 3 mesece zapora ter na 50.000 lir globe. Poleg tega bo moral plačati 5 milijonov predujma na račun odškodnine poškodovanemu Neriju. Zaporna kazen je pogojena na izplačilo v roku 30 dni omenjenega predujma. * » * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, sta se zagovarjala včeraj 21-letni Dario Signoretto iz Istrske Ul. 169 in 21-letni Aldo Benedetti iz Domus civica 7. Signoretta so obtožili, da je v juliju lanskega leta ukradel razne zlate predmete Marii Puzzer por. Poropat, ki pre-. biva v hotelu Vanoli. Nadalje so ga obdolžili, da je v januarju ali februarju 1960 u-kradel zlato verižico v neki mizarnici, kjer je delal. Signoretta in Benedettija so obtožili, da sta 4. avgusta 1960 ukradla zapestno uro ter listnico z nekaj stotaki v neki kabini v kopališču na pomolu. Skupaj sta tudi ukradla razne zlate predmete v čistilnici Za-nola. Signoretta samega so obdolžili še, da je v juliju lani ukradel usnjeno torbo v kopališču «Ausonia». Benedetti pa se je 1959. leta polastil neke lambrete, a v septembru istega leta nekega drugega motornega vozila. Na včerajšnji razpravi je Signoretto dejal, da ni pri Puzzer j evi ničesar ukradel. Ker je ženska morala v bolnišnico, mu je izročila dva otroka v varstvo. Da bi ju preživljal, je bil primoran, da ponese v javno zastavljalnico nekaj zlatih predmetov. Sodniki pa niso verjeli Si-gnorettovemu zagovoru ter so ga obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na 11.000 lir globe. Benedettija pa so obsodili pogojno na 2 meseca in 20 dni zapora ter na 5.300 lir globe. * * » Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 26-letni Gior-gio Štolfa iz Ul. delle Linfe 47, katerega so obtožili, da je 17. februarja letos prizadejal z nožičem razne rane svoji 23-letni ženi Marii Grazii. Štolfa že dalj časa ne živi več s svojo ženo. Vzrok za razprtijo med zakoncema tiči menda v dejstvu, da je žena navezala izvenzakonsko razmer je z nekim drugim moškim. Ljubosumnost je napotila Štolfo, da jo je nekega dne počakal na nekem dvorišču pri Sv. Alojziju, in sicer pred taščinim stanovanjem. Ko jo je ugledal, je zgrabil za nožič ter zamahnil po njej. Potem se je ves dan potikal sem ter tja, dokler ga niso aretirali. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 6 mesecev in 20 dni zapora. Zborovanje o Kubi V to« k 20. t. m, ob 20. uri bo Vi+torio Vidali, ki se je vrnil z dolgotrajnega bivanja na Kubi, govoril v Ljudskem domu v Ul. Madonnina št. 19 o svojih vtisih iz svobodne in socialistične Kube. Padla je po stopnicah Včeraj se je v svojem stanovanju v Ul. S. Spiridione 6 precej hudo poškodovala 54-letna Elvira Stopper por. Ber-gamini. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK, kjer so zdravniki menili, da ji je morda počila lobanja. Ce pa bo šlo vse po sreči, bo ostala v bolnišnici le 10 dni- 2enska se ie pobila, ko je šla po stopnicah. Menda ji je postalo slabo ter je padla po stopnišču. -—«»------ Tok oplazil delavca Ob 16. uri so prepeljali na opazovalni oddelek splošne bolnišnice 40-letnega Oskarja Perchiera, ki se je bil ponesrečil pri delu v Tržaškem arzenalu. Zdi se, da se je po nesreči dotaknil električnega voda pri ročni svetilki. Električni tok ga je stresel ter mu povzročil razne lažje poškodbe. Ozdravel bo v 5 ali 6 dneh, «»------- Huda nezgoda starke v stanovanju Včeraj zjutraj se je v svojem stanovanju hudo ponesrečila 86-letna Maria Bartoli vd. Apostoli iz Ul. Caslagneto 105. Priletna ženska je po nesreči padla na tla ter si zlomila levo stegnenico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek splošne bolnišnice s pridržano prognozo. Goriško - beneški dnevnik Porast hranilnih vlog v goriški pokrajini le urna ne lestvici V lanskem letu so vloge narasle na 55,5 milijona lir ■ Doberdobska je na četrtem mestu z 20 milijoni v Trstu, Ul. Torrebianca 26, vogal XXX Ottobre, obite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, itnmce — originalne PEHMAFLEX — Cene ugodne MADALOSSO EMPORIO DEL MOTOCICLO LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro 17 Tel. 24-245 Dobite: Avtomobile Fiat 1100, 600, topolino, vespe, lambrete nove in rabljene, nadomestne dele za vse motorje in avte po zelo ugodnih cenah. Pred kratkim je vsedržavna ustanova za kmečke in obrtniške hranilnice, ki ima za Fur lanijo in Julijsko 'krajino svoj sedež v Vidmu, odobrila obračune svojih članov ter jim poslala lestvico, ki kaže, koliko se se povečale vloge v posamezne hranilnice. Zelo razveseljivo je dejstvo da je na prvem mestu sovo-denjska hranilnica, ki jo vodi Andrej Pipan. Le-ta je imela konec 1959. leta 37,8 milijona vlog, konec 1960. leta pa so se povečale na 55,5 milijona. V odstotkih so se vloge povečale za 46,85 odstotka, kar je nedvomno največji napredek, saj so sovodenjski občani v enem letu vložili kar 18 milijonov. Na drugem mestu je Ločnik, ki je šel od 39,2 milijona na 50.3 milijona (28,29 odstotka), na tretjem so Villesse (od 36,2 na 40,2 milijona), na četrtem mestu pa je Doberdob. Njegove hranilne vloge so se od 16,1 milijona povečale na 20 milijonov, kar predstavlja za 24,50 odstotka več kot prejšnje leto. V odstotkih so se vloge najbolj dvignile s Starancanu, in sicer za 194 odstotkov, vendar se to merilo ne more upoštevati, ker je imela predlanskim ta hranilnica samo za 1.4 milijona, lani pa za 4,3 milijona vlog. Skupno je bilo predlanskim vloženih v 8 goriških hranilnicah in posojilnicah 165,3 milijona, ob koncu lanskega leta pa so se naložbe dvignile na 207.3 milijona. V odstotkih so se vloge v enem letu zvišale zc 25,37 odstotka. Poletni urnik # Ribijevih avtobusov Z današnjim dnem je stopil v veljavo poletni urnik na naslednjih Ribijevih avtobusnih progah: Gorica — Fiumlcello — Gra-dež; Gorica — Farra — Gradiška; Gorica — Oslavje — Ste-verjan; Gorica — Grojna — Steverjan; od 1. julija pa še Gorica — Mariano — Palmanova. V poletnem času bodo obratovale tudi naslednje avtobusne proge: Gorica — Krmin — Gradež (vsak dan); Gradež — Benetke (ob petkih; Če- dad — Gradež (ob nedeljah in praznikih). Od 1. julija dalje pa še: Gorica — Tržič — Sesljan (vsak dan) in Gorica — Doberdob — Sesljan , (ob nedeljah in praznikih). «Čardaška kneginja» v Štandrežu Šolska prireditev danes v Sovodnjah Danes popoldne bo v sovo-dehjski osnovni šoli zaključna šolska prireditev v okviru dneva šolskega patronata. Ob 14. uri se bo pričel srečolov, za katerega so organizatorji dobili toliko daril, da bo skoraj vsaka srečka nekaj dobila. Ob 16. uri se bo pričel program, ki vsebuje kratek prizor in deklamacije. Na tej prireditvi bodo sodelovali otroci osnovnih šol iz Sovodenj, Ga-brij, Rupe in Vrha. Organizatorji vabijo vse starše, da pridejo v čimvečjem številu na prireditev in tako nagradijo trud svojih otrok, ki so se pod skrbnim vodstvom svojih učiteljic vadili, da bi se čimbolje Odrezali. «»------- Izlet v Aviano na letalski miting V kavarni Bratuš vpisujejo izletnike SPD za ogled letalskega mitinga v Avianu, ki bo prihodnjo nedeljo 25. junija. Voznina za člane 600, za nečlane 700 lir. Kosilo iz nahrbtnika. Pohitite z vpisom. Slovensko gledališče iz Trsta bo nastopilo 2. julija zvečer v Štandrežu (konzumna gostilna) z znano opereto «Cardaška kneginja)). iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininnn,!,,!,,,,,, Šolski izidi na slovenskih srednjih šolah v Gorici Strokovna šola, nižja gimnazija, učiteljišče, višja gimnazija, klasični licej STROKOVNA SOLA I. A. Izdelali so: Gabrijel Devetak, Ivan Devetak, Milan Devetak, Marij Dušman, Jožef Ferletič, Edvard Ferligoj, Ivan Kogoj, Rihard Komjanc, Renat Koren, Marin Lavrenčič, Silvan Lavrenčič, Marij Legiša, Rudolf Mersecchi, Martin Pavlin, Franc Petejan, Silvan Pittoli, Zdenko Prinčič, Bojan Sossi. Popravni izpit ima 12 dijakov, 5 so jih zavrnili. I. B. Izdelale so: Ovelja Ba-toia, Ana Braini, Marija Cilič, Tatjana Drufovka, Bruna Ferletič, Marija Hlede, Ivilja Mi-kluš, Nadja Nanut, Tatjana Ožbot, Jolanda Rutar, Coscia Seculin, Nadja Zavadlav. Popravni izpit ima 9 dijakinj. Zavrnili niso nobene. II. A. Izdelali so Marij Bu-iatti, Ciril Ferletič, Karel Ferletič, Miroslav Figelj, Branko Frandolič, Gabrijel Gergolet, Tomaž Laurenti, Jurij Peteani, Proslava dneva mleka v Gorici V Italiji je potrošnja mleka še na zelo nizki stopnji Važnost čistoče v hlevih in pri molži - Visoka vrednost mleka v človeški prehrani Včeraj ob U. uri dopoldne je bila v goriški kino dvorani «Stella Mattutina» uradna proslava «Dneva mleka» za našo pokrajino, ki je bila združena s predavanjem, predvajanjem treh kratkometraž-r.ih filmov o mleku in mlečnih izdelkih ter pokušanje mleka v mlečni restavraciji, ki je bila v ta namen urejena poleg dvorane. Uradne proslave so se udeležili najvidnejši predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi . smo opazili prefekta dr. Nitrija, dr. Poterzia za občino in trgovinsko zbornico, dr. Griona za pokrajino ter številne druge civilne m vojaške predstavnike. Poleg njih je prišlo na proslavo še številno drobno občinstvo iz bližnjih osnovnih šel, ki je s svojim živ žavom napolnilo vso dvorano. Fredstavnik pokrajinskega raozorništva, d'1 Marsaro, je najprej pozdravil v«e. ud^ie-žerce in poved? , Ha ie na pobudo kmetijskega ministrstva in drugih ustanov letos prvič organiziran «Dan mleka*, ki ima namen vzporedno s povečanjem živinoreje propagirati tudi večjo potroš-n’o mleka in rnlečnin ' izllel-kcv. Dan mleka bomo v bodoče praznovali vsako. leto. 25. maja. Omenil je, d.a je "potrošnja mleka v Italiji še, ze- lo nizka v primeri z drugimi državami in da ni v kontrastu s potrošnjo vina ampak gre lahko vzporedno z njim. Nato je podal besedo uradnemu predavatelju, prof. pa-dcvanske univerze Melchioru de Chigiju. Ta je najprej dejal, da je star Istran in zato toliko bližji Goričanom, nato je povedal, da se proizvaja v Italiji senaj okrog 70 milijonov stotov mleka letno, potrošnja pa da znaša komaj po 49 1 letno na osebo. To je zelo man sta med civiliziranimi državami samo Grčija in Japonska, kjer se potroši še manj mleka Govoril je nato o zdravstveni higieni v zvezi z mlekom in njegovo proizvodnjo, kjer je priporočal predvsem snago v hlevih. Opisal je tudi steriliziranje m pastorizi-ranje mleka. Nato je govoril o hranilni vrednosti mleka, zlasti pri pobijanju nekaterih bolezni, kot so n. pr rahitis in pelagra; ziasti slednja bolezen je sko-ro popolnoma izginila v naših krajih s pomočjo številnih vitaminov, ki jih vsebuje mleko. Po predavanju so predvajali še tri kratkometražne filme, ki prikazujejo proizvodnjo in potrošnjo mleka, dalje mleko v industriji in izdelovanje tipičnih vrst sira. Nedelja, 18. juniju l»«l Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30. Slovenski zbori; 11.30: 15 00: Varietejski svet; 15.45: Dvanajst let NATO; 16.15: A-meriška glasbena 17.15: Simfonični 19.00: VVanda Osiris; 19.30: «Maček potepuhi), mladinska Športna nedelja; 2.0.00: Oha zgodba; nato Harmonikar Wol-mer; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 14.45: Orkester Bojan Adamič; 15.00: Mandoli.iski ansambel Venier; 15.20: Pojeia Mina in Jimmy Fontana; 15.40: «Jam-session», razmotrivanja o jazzu; 16.00: Popoldarski koncert; 17.00: Obzornik filmskega sveta; 17.45: Plesna čajanka; 18.30: Glasbene slike; 19.00: Nedeljski vestnik; 19.15: Melodije iz filmov in revij, 20.00: Šport; 20.30: Orkestra Trovajold in Antho-ny; 21.00: Iz zakladnice slo- venskih narodnih pesmi; 21.30: Prokofjev: Kvartet za godala št. 1; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00; G.as-ba iz davnih časov. Trst 7.15: Kmetijssa oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30: »El campanon«; 20.00: po dnevnih vesteh kronike in rezultati športnih dogodkov. eha-eha m calypso- 21.00: Kon- 10.45: Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45; V štiričetrtin-komedija; shem taktu; 12.00: Naši poslu- koncert; šalca čestitajo in pozdravlja- jo — I. del; 13.50: Veliki zabavni orkestri; 14.15: Naši poslušalci čestitajo j,n pozdrav- cert lahke glasbe; 21.40; Un- ljajo — II. del; 15.30: Melodije, ki vam ugajajo; 16.00: I-gramo za vas; 17.00; Športno popoldne; 20.00: Zabavni zvoki za vse; 21.00: Športna poročila; 21.10: Življenja veli- kih romantikov; 23.15; plesna glasba, 23.05: Valkira in Somrak bogov R. VVagnerja Ital. televizija 9.45; Oddaja za analfabete; 10.15: Kmetijsaa oddaja; 13.45: Vojaška parada ob 10-letniai zavezniške vojske v južni Evropi; 15.30: Športni dogodek; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.50: De Sica pripoveduje; 19.30: Registriran športni dogodek; 20.10: Cineselezione; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Lamartinova «Gra-ziella«, drugo nadaljevanje; 22.15: Balet Rambert; 22.40: Nedelja v športu in ob koncu TV dnevnik. Koper 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.20: Za dobro jutro vam bodo zapeli; 9.00: Naša reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Ivo Robič; 10.00; Prenos RL; 10.30: Oper- garetti o svojem življenju; 22.35: Romantična sonata; 23.30: Neapeljska antologija. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Od plošče do odra; 11.00: Glasba za praznični dan; 13.40: «Divertentissimo»; 14.05: Naši pevcii; 15.00: «11 diseobolo«; 15.30: Album pesmi; 16.00: V nedeljo naokrog; 17.00: Glasba in šport: 18.30: Plešite z nami; 20.30: Pesmi za Evropo; 22.30: Nedelja v športu. ///. program 16.15; Dve Pa.sieilovi skladbi; 16.45: Enodejanka G. Arpi-na ((Očetovo znanje«; 17.10: Na programu A. Hajeff in L. Bernstein; 18.00: Zdravniški dnevi v Turinu; 18.30: Angleška kultura; 19.00: Pergolesi- jeve skladbe; 19.15: Rim in Rimljani; 19.45: Prejeli smo; 20.00: Vsakovečeml koncert; 21.00: Samuel Barber: «Vaoes-sa» (opera). Ponedeljek, 19.6.1961. 12,30: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Italijanski sprehodi; 19.05: Pesmi na oknu; 19.35: Prosti čas; 20.05: Šport; 20.30: 7.15: Gounod — Liszt; Val- Dnevnik; 21.15: Krik mesta — Slo venija ček — Keneth J. Alford: Co-lonel boogy; 7.35: Godalni orkestri in naši pevci zabavne ne skladbe; 11.00: Luči in zvo- glasbe; 8.00: Mladinska radij- ki; 12.00: pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.35: Tedenski zunanjepolitični pregled; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Gorenjski kvintet; 15.30- Zabavni orkestri; 16 00: prenos RL; 19.00: Or- kester Alfred Scholz; 19.30: Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 22.35: Nedelja v športu; 23.00: Prenos RL. ska igra; 8.40: iz albuma Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke «Radio TREVISAN Vam zugutuvli rjo takojšnjo intervencijo film; 22.50: Kolesa in ceste; 23.20; Dnevnik. jug. televizija Ljubljana 9.30: Donosna vendar delikatna proizvodnja — Oddaja za kmetovalce; 10.00: Velvet — serijski film za o-troke; 15.15: Športno popoldne, prenos mednarodnih konjskih dirk iz Zagreba in republiškega prvenstva v orodni telovadbi v Ljubljani; Beograd 20.00: Sedem dni; 20.45: Celovečerni igrani film. Ponedeljek, 19.6.1961. Zagreb 13.00: Medic — serijski film. Beograd 18.30: TV pošta; 18.45: Dokumentarni film Zagreb 19.00: TV pre- Nacionalni program skladb 2a otroke; 8 55. Pet m, 6.80: Vreme na Ital. morjih; nut z orkestrom Mantovanl' 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: 9.05: Z zabavno glasbo v novi Paul Westet, in njegov orke- teden; 9.48: Iz zapušč,ne mla- gled'. Beograd 19.30; plošče," ki ster; 11.30: RoditNjski krožek; -.ega skladatelja Francija Stur- živijo JRT 20.00; TV dnev- 12.00: Glasbeni album; 13.30: ma; 10.00: Se pomnite, tova- nik. Beograp 20.15. Tedenski Antidiscobolo; 14.15: F. Pour- riši... — Jože Ravbar-Jošt; S športni pregled; 20.30: B. Wy- cel ln njegov orkester; 14.30: prvoborci Kamniškega bataljo- ler: Sojenje Mary Dagan — Interpretacije Alda Bertoccija; na; 10.30: Slovenski napevi; TV drama. Po predstavi so udeleženci, ziasti pa mladina, obiskaii mlečno restavracijo, da bi tako prispevali k večji potrošnji mleka. Prometni nesreči Včeraj okrog 17.50 je 48-Iet-ni šofer Giovanni Grusovin iz Gorice, Ul. Leopardi 8, vozil Ribijev avtobus iz Trsta proti Gorici. Na cesti blizu mirenskega bloka pa je nenadoma prečkala peš cesto pred njim 61-lelna kmetica Antonija Šuligoj iz Mirna, ki je šla nekaj časa v isti smeri. Šofer se je ni mogel izog-nifi in tako jo je s svojim vozilom vrgel na tla. Z nekim zasebnim avtom so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na glavi s pretresom možganov in zle-m rebra. Zato so jo pridržali na zdravljenju ža 30 dni. Do druge nesreče je prišlo le nekaj minut prej v Ulici Carducci. Tam je šel 62-letni upokojenec Antonio Andreil-io iz Gorice, Ul. Faiti 25, peš po cesti, ko ga je obrsnil neki lambretist s svojim vozilom. Andreillo je zgubil ravnotežje m se je z roko ulovil za ciklomotor, ki je šel takrat mimo :> ga je vozi!a 33-letna Nevenka Gre Jurič iz Vogrskega štev. 48. Pvsledica jc bila, da sta oba telebnil« nc tleh in so ju mota.i odpeljati v bolnišnico. Trm so jima ugonvili več manjšin p_-škodb na rokah in ■)> <«, ter jima nudili prvo pomoč Andreillo bo ozdravel v šestih dneh, Gregoričeva pa v šti-r-h. Oba so poslali domov. Niso pa mogli ugotoviti ’me lumbretista, ki je bil glavni vzrok te nezgode in tudi ne številke njegovega vozila. Danilo Peterih (odličnjak), Janko Prešeren (odličnjak), Marian Roner, Zvonko Simšič, Emil Uršič. Popravni izpit ima 9 dijakov, 11 so jih zavrnili. II. B. Izdelale so; Aleksandra Batistič, Ana Marija Bensa, Marija Cernic, Milena Ci-jan. Livia Devetak, Milojka Fiegel, Sonja Gravnar, Alenka Kovic, Nadja Marušič, Miriam Pavletič (odličnjakinja), Milena Petejan, Marija Skok, Albina Volčič. Popravni izpit ima 6 dijakinj, zavrnili pa so eno. Vsi dijaki in dijakinje III. strokovne so pripuščeni k zaključnemu izpitu. NIŽJA GIMNAZIJA I. A. Izdelali so: Danilo Bas-sa, Marijan Bensa, Marjan Cernic, Stanislav Figelj, Silvo Gergolet, Robert Komjanc, Ljubo Kuštrin, Bogdan Makuc, Rudolf Mozetič, Mirko Pahor, Bruno Tomšič, Jožko Uršič, Popravni izpit ima 7 dijakov, 4 pa so zavrnili. I. B. Izdelale so: Nevina Bresciani (odličnjakinja), A-gata Komjanc, Franka Klav-čič, Marija Koren (odličnjakinja), Sajda Mainardis, Milena Malič, Silva Peljhan, Ida Primožič, Marija Quinzi, Sonja Trohar, Majda Zavadlav. Popravni izpit ima 9 dijakinj, dve so zavrnili. II. A. Izdelali so: Marko Braini, Vojko Cotič, Severin Devetak, Branko Drufovka, Zdenko Hvala (odličnjak), Sergej Klanjšček, Edvin Marussi, Mirko Nanut, Igor Paulin, Edi Pellegrin, Levin Rossi, Jurij Tommasi, Bogdan Troha. Popravni izpit ima 6 dijakov, zavrnili niso nobenega. II. B. Izdelale so: Fernan-da Braini, Nevenka Bric, Tatjana Brisco (odličnjakinja), Nevica Budal, (odličnjakinja', Milojka Devetak, Darinka Klede, Silvana Koren, Lucia Marassi, Loreta Marega, Nataša Skerk. Popravni izpit imajo 4 dijakinje. V III. A in III. B, kjer je 17 odnosno 29 dijakov, so vsi pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu. Nižji tečajni izpiti bodo po naslednjem urniku; 17. junija ob 8.30 pismena naloga iz ita- Izpred okrožnega sodišča Žerjav podrl mopedista ki je v bolnišnici umrl lijanščine, 19. junija ob 8.30 pismena naloga iz slovenščine, 20. junija ob 8.30 pismena naloga iz latinščine, 21. junija ob 8.30 pismena naloga iz matematike, 22. junija ob 8.30, grafična naloga iz risanja, 23. junija ob 8. uri začetek ustnega izpraševanja po vrstnem redu, ki ga bodo pravočasno objavili na šolski razglasni deski. SLOVENSKO UČITELJIŠČE V 1. letniku sta izdelala. Zmagoslava Carrara in Vojko De Vetta; popravljalni izpit ima ena dijakinja, zavrnjeni pa sta dve dijakinji. V II. letniku je izdelala Nives Rožič, popravljalne izpite imajo 4 dijakinje. V III. letniku so izdelali: Anka Di Battista, Silva Di Dio, Susanna Ličer, Gracijela Ricca; zavrnjen je bil en dijak. V IV. letniku so bili pripuščeni k učiteljski maturi naslednji dijaki: Santina Bordon, Nives Cigoj, Leopold Devetak, Marko Paulin in Marjan Terpin. VIŠJA GIMNAZIJA V IV. razredu so izdelali: Karel Cernic, Robert Terpin, Peter Komac in Slavka Valentinčič; popravni izpit imata dva dijaka. V V. razredu so bili pripuščeni k sprejemnemu izpitu za I. licej naslednji dijaki: Miroslava Braini, Antonija Figelj, Nadja Gravner, Helena Knez, Lucijan Pelizzo in E-mil Radetti. SLOVENSKI KLASIČNI LICEJ V I. liceju je izdelala Daša Tommasi, trije dijaki imajo popravne izpite. V II. liceju so izdelali: Ernest Anselmi, Majda Massera, Damjan Pavlin in Hilarij Pel-lizon. V III. liceju so bili pripuščeni k maturi naslednji dijaki: Valter Appe, Marija Ce-scutti, Aleks Sussigh, Venceslav Devetak, Roman Di Bat- | tista, Marija Elsbacher, Aleksandra Mikulus, Nadja Paulin, Majda Sfiligoj, Konrad Svab in Salvatore Vengsi. Sodišče je šoferja Leona oprostilo krivde zaradi pomanjkanja dokazov Dne 15. avgusta 1959 so imeli goriški gasilci opravka s svojim žerjavom tipa «Dia-mont», ki je montiran na kamionu, v Gradiški in sicer na Tržaški cesti, blizu niše št. 141. Bilo je okrog 20. are, ko je šofer-gasilec 51-letni Giuseppe Leon iz Gorice, Ul. Montecucco 21, upravljal to \ ožilo in ga manevriral naprej in nazaj. V tistem trenuktu pa je pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 11. do 17. junija se je v Gorici rodilo 22 otrok, umrlo je 8 oseb. porok je bilo 6 in 4 oklici. Rojstva: Antonio Toppolet-ti, Patrizia Cossovel, Clauiia Valentini, Roberto Kogoj, Marina Blason, Roberto Lo-v»ni, Livio Zimolo, Paolo Paulin, Giorgio Tommasini, Maria Cri^tina Caucig, Patrizia Cent, Paolo Zimmolo, Elisa-betta Moretti, Marco Blansan. Ornella Rossi, Clara Marassi, Dario Brandolin, Laura Martin, Massimo Perzan, France-sch Giancristofaro, Maurizio Venuti in Giordana Valenti-nuzzi. Smrti: gospodinja 84-letna Maria Krasovich vd. Kaluža, gospodinja 73-letna Caterina Bisaj vd. Scolaris, gospodinja 49-letna Maria Cucit por. Ce-cot, gospodinja 90-letna Lui-gia Montena vd. Pascoli, upokojenec 80-letni Teodoro Ber-r.ardis, gospodinja 80-letna Giovanna Bernarello vd. Ver dinja Maria Zucco, delavec Ciril Mrakič in služkinja Ida Stubelj, poročnik Benito Rac-čampo in juristka Rosa Ma.--chisio, tekstilni delavec Ezio Braidotti in tekstilna delavka Sonia Petralia IIIIIIIIIIIIIIII M IIII111 M IIII ■ 11 ■ III1111II M M IM Hilli, KINO v GORICI CORSO. 15.15: «švedinje», F. Fabrizi in A. Sundeli. Itali-jansko-francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. 1 VERDI. 15.15: «želja v soncu«. A. Diknson in Peter Sinch Ameriški film v barvah. VITTORIA. 15.15: «Tanoshimi», G. Ford in D. 0’Hara. Ci-nemascope v barvah, ameriški film. CENTRALE. 14.30: «Ognjena zvezda«, E. Presley in B Eden. Ameriški film v bar- vah. gna, delavec 4(>"letni Bruno MtODERNO- 15“:u;«obj1,e8anif Miloš, uradnik 64-letni Me r.ctti dr. Fabretto. Poroke: gradbenik Vincen-zo D’Angelo in gospodinja Bruna De Rocco, brivec Lui-gi Lo Re in vezilja Valentina Figelj, upokojenec Silvano Piva in tekstilka Agata For-cisi, uradnik Livio Mascalchin in gospodinja Nicolina Bergo-mas, karosir Giuseppe Cec-cotti in tekstilna delavka Paulina Furlan, lesni modeiist V-ttorio Mersecchi in uradni Ca Vida Komel. Oklici: finančni stražnik Dicnisio d’Osualdo in gospo- Sirakuze« (Arhimed), Louise, S. Koscina in Brazzi. Barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Kuer-rer, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici m.jvišjo temperaturo 26 stopinj ob 12.30 in najnižjo 17,2 stopinje točno opolnoči. Vlage je bilo 71 odstotkov, padavin pa 5,4 mm. vezil mimo na ciklomotorju 27-letni Remigio Visintin m trčil ob gasilski kamion od zadaj. Pri tem je izgubil ravnotežje ter padel po tleh kjer je obležal ranjen. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer so mu ugotovili zlom leve ključnice, zaradi česar bi se moral zdraviti približno mesec dni. Ker pa so nastale komplikacije, je Visintin dva dni pozneje podlegel poškodbam. Cestna policija, ki je popisala ves incident, je prijavila Leona sodišču in v petek popoldne je bila razprava o tej zadevi pred okrožnim sodiščem v Gorici, Kjer s« je moral Leon zagovarjaH, da ni dovolj previdno manevriral s svojim vozilom in d.a je zato povozil Visintina, ki ie potem podlegel poškodbam, katere je ob tej priliki dobi.. Leon je zanikal krivdo in dejal, da so navedbe cestne policije netočne. Sodišče ga ja nato oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Silvestri. Predsednik sodišča: Cenisi; zapisnikar: Omeri. Povišanje takse na obrtnice Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško obvešča vse prizadete lastnike javnih lokalov, mesarje, zlatarje itd., da zapade 22. junija zadnji rok za plačilo razlike povišane državne takse. Po tem datumu bodo morali zamudniki plačati globo, kot je predvidevajo zadevni pred pisi. Pokrajinska zveza trgovcev je prizadetim na razpolago za vse podrobnejše informacije. «»------- Nočni nogomet Pri nadaljevanju nočnih nogometnih tekem med desetimi goričkimi ekipami, so v petek zvečer Železničarji premagali Placuto z rezultatom 4:0, Bolničarji in Montesanto pa so končali z neodločenim izidom 0:0. Sinoči se je tekmovanje nadaljevalo in so nastopili: Poštarji proti Audaxu ter GS Alba proti moštvu Safog. Umrl jc dr. Fabretto Menotti V petek 16. t.m. je po kratki bolezni umrl dr. Fabretto Menotti, uradnik pri pokrajinskem kmetijskem nadzorni-štvu v Gorici. Pokojnik je bil rojen v Pulju 15. julija 1896. Najprej je služboval pri raznih kmetijskih uradih in kmetijskih nad-zorništvih, leta 1941, pa je bil dostavljen pokrajinskemu nadzorništvu v Gorici in dodeljen posebnemu oddelku v Tolminu. Po drugi svetovni vojni je prišel na glavni sedež v Gorici, kjer je vodil propagando m pomoč kmetovalcem našega Krasa in Brd. Tu je delal z vnemo in marljivostjo ter si s svojim rie-om pridobil razumevanje m ugled pri kmetovalcih. Njegova smrt je bolestno odjeknila med delovnimi tovariši in kmetovalci, ki so ga cenili zaradi njegove dobrote. Pogreb bo v ponedeljek 19. t.m. ob 9. uri iz sanatorija S. Giusto v Gorici. , Razstava psov v občinskem parku Danes, v nedeljo, bo v občinskem parku v Gorici celodnevna razstava psov najboljših pasem. To je po vrstnem redu že IV. razstava te vrste in na njej sodelujejo predstavniki pasjih pasem in njihovi rejci iz najrazličnejših evropskih in tudi oddaljenejših držav. Med udeleženci je tudi Jugoslavija. Do včeraj so prijavili za razstavo, ki bo odprta že v jutranjih urah, kar 270 psov najrazličnejših vrst in pasem. Posebna komisija bo ocenjevala razstavljene živali, za katere je določenih 60 zlatih in 35 srebrnih kolajn. Zupan dr. Bernardis je poleg tega prispeval posebno nagrado «Trofej Gorica«, ki jo bodo podelili najboljšemu primerku nemškega fermača. Otvoritev razstave bo ob 9. uri ob prisotnosti občinskih, pokrajinskih in drugih krajevnih predstavnikov. Vstopnina znaša po 200 lir za osebo, znižana vstopnina pa po 100 lir. Neroden padec po stopnicah Ko je 40-letni Peter Primo-zič-Bosu iz Išičjega šel po stopnicah svojega stanovanja, je nerodno padel in se močno udaril v hrbet. Z avtom so ga odpeljali v videmsko bolnišnico, da bi ugotovili, če si je kaj polomil. Na srečo pa so zdravniki ugotovili, da gre le za udarec, zaradi katerega bo moral počivati najmanj petnajst dni. Nesreča pri delu Včeraj okrog 13. ure se je 14-letna Elena Trobiz, s Tržaške ceste 152, ki je zaposlena v novi svilami pri Stan-drežu ponesrečila. Ko je o-pravljala svoje delo, ji je namreč spodrsnilo in padla je tako nerodno po tleh, da so jo morali z avtom Zelenega križa odpeljati v bolnišnico Vittorio Veneto. Tu so ji ugotovili poškodbo na desni nogi, ki so jo obvezali in dekle poslali zopet domov. Požar v Gabrjah Včeraj zjutraj okrog 5. ure so poklicali v Gabrje goriške gasilce, kjer je nastal požar pri gospodarskem poslopju v Gabrjah št. 12, ki je last Ludvika Mozetiča, kot najemnik pa živi tam Franc Cijan. Vtkljub naporom gasilcev, ki se jim je končno posrečilo pogasiti požar, je bilo uničenih kakih 30 kv. m strehe, zgorelo pa je okrog 10 stotov sena in pol kub. m stavbenega lesa. Skoda znaša o-krog 150.000 lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Ni znano kako in zakaj je prišlo do požara. Šolske prireditve ne bodo ponovili Zaradi nepredvidenih ovir tehničnega značaja danes ne bodo ponovili v prosvetni dvorani programa zaključne prireditve slovenskih nižjih srednjih šol. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ZAHVALA Ganjeni nad izrazi tolikega sočutja ob bridki izgubi naše nepozabljene mame Marije Kaluža izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem. ki so nam bili blizu v teh bridkih dneh. Posebno se zahvaljujemo preč. g. dekanu ter g. zdravniku Josipu FrandoliČu in vsem. ki so našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Molimo za pokoj njene duše! ŽALUJOČI OTROCI Štandrež, 18. junija 1961 Trda pot do Čila 0 0 Nogometaši proti Maroku Jugoslovanska nogometna zveza prepovedala prestop k inozemskim klubom vsem potencialnim kandidatom za reprezentanco do konca svetovnega prvenstva 1962 Za jugoslovanske nogometaše se bliža odločilna ura — tre Čanje od katerega utegne biti odvisno, če se bo Jugoslavija že prihodnjo nedeljo kvalificirala za svetovno nogometno prvenstvo l. 1962 v Cilu, ali pa bo morala odigrati s Poljsko še tretjo tekmo na nevtralnem terenu. V prvi tekmi 4. t.m. v Beogradu je Jugoslavija sicer zmagala s tesnim rezultatom 2:1 in s to zmago postavila resno hipoteko na mesto med izbrano svetovno elito, vendar zadnja beseda še ni padla. Res je, da zadošča Jugoslo- vanom v Katovicah samo neodločen rezultat toda upoštevan je treba, da je Poljska, ki na splošno sicer zaostaja za Jugoslavijo, na svojih tleh silno močna in da je to nedavno okusila celo reprezentanca Sovjetske zveze, ki se je morala vrniti v svojo domovino z grenkim porazom. Sreča za Jugoslavijo je le, da pravila tega kvalifikacijskega tekmovanja ne upoštevajo ko- nik zveze Cnsič je v razgovoru z nekim italijanskim novinarjem dejal, da on osebno računa na 7. mesto za Brazilijo, Madžarsko, Anglijo, Španijo, Sovjetsko zvezo in Italijo. Kako je z odhajanjem nogometašev v inozemstvo? Prehajanje igralcev iz kluba v klub po zaključenih prvenstvih je tud.i v Jugoslaviji v navadi, le da v znatno bolj omejenem številu in brez ličnika v golih, temveč samo. zvenečih številk, ki smo jih točko. Zato bi v primeru še vajeni na italijanskem nogo-tuko visoke zmage Poljakov | n.etnem trgu. Zato ni prav v povratnem srečanju bilo potrebno tretje srečanje na nevtralnem igrišču in v tem primeru bi Jugoslovanom zmaga res ne moala in ne tmela uiti. Za sedež tega e-ventualnega tretjega srečanja prihajajo v poštev Dunaj, Zuerich in Milan, vendar pa je glavni tajnik jugoslovanske nogometne zveze Slobodan čosič že izjavil, da bi mu bil najljubši Milan, očitno računajoč z nespornim dejstvom, da uživajo jugoslovanski nogometaši kot tudi ostali jugoslovanski športniki zadnje čase v Italiji posebne simpatije. Kdo bo igral proti Poljakom? Kandidati za jugoslovansko reprezentanco so že nekaj časa zbrani v fizkulturnem centru v Košutnjaku pri Beogradu, kjer so podvrženi zelo st-ogemu treningu, ki ga vodi zvezni trener Čirič. Iz seznama kandidatov pa sta po tekmi s Poljsko v Beogradu upadla Zebec in Sekularne, oba iz disciplinskih razlogov, Knez pa je izpadel zaradi poškodbe in zaradi izpitov na univerzi. Odsotnost teh treh igralcev bo seveda zahtevala nekatere spremembe v reprezentačnem rueštvu, katerim se utegnejo p■, današnji generalki proti Maroku pridružiti še druge. Treninga se namreč poleg že ustaljenih reprezentantov u-deležujejo še nekateri novi igralci, kot na primer Lukani, Takač, Radakovič in Va-sovič, ki komaj čakajo, da jim kateri od starejših odstopi mesto. Sicer pa je okostje repre-zintance že bolj ali mani znano. Obramba bo standardna: Soškič; Jusufi, Durkovič. Za krilsko vrsto je kandidatov več, toda zdi se, da bo obveljala formacija Radakovič, Markovič, Perušič. Napad brez Kneza in Sekularca pa bo verjetno naslednji: Anko-vič, Matuš, Galič, Mujič, Ko-itic z rezervama Takač in Luketič. Posredni cilj — Cile Toda če je ta sestav najbolj verjeten za današnje srečanje z Maročani in morda z manjšimi spremembami tudi za srečanje s Poljaki, pa je krog kandidatov za svetovno prvenstvo v Cileju, vedno seveda pod pogojem, da Jugoslavija Poljsko izloči, precej širši in vključuje naslednjih 16 ali 17 imen: Vratarji: Soškič, Krivokuča, Vidinič. Branilci: Durkovič, Jusufi, Tomič. Krilci: Kaloperovič, Radakovič, Zebec, Markovič, Perušič, Tasič, Vasovič. Napadalci: Kostič, Galič, Knez, Mujič, Sekularac, Matuš, Takač, Ankovič, Veselinovič. Jugoslovanske ambicije za plasma na svetovnem prvenstvu so realne in upoštevajo dejstvo, da je reprezentančni jugoslovanski nogomet prav sedaj v prehodni fazi pomlajevanja in iskanja svojega lastnega sistema. Glavni taj- nic čudno, če te številke premamijo tudi marsikaterega odličnega jugoslovanskega nogometaša, da se mu zahoče v bogati zahodni svet. Mnogo Jugoslovanov je doslej v prejšnjih letih že igralo za tuja moštva in večina med njimi je častno zastopala jugoslovanski nogomet. Tudi letos so se pojavili glasovi o takem preseljevanju. Tako je italijanski tisk pred dnevi pisal, da je Veselinovič na primer že na skrivaj pokazal svoje znanje novemu članu italijanske A lige Venezii in da so bili v Benetkah z njim nadvse zadovoljni. Pravijo, da je odlično soglašal z Raf-finom in dal na treningu sam 5 golov. Za slovitega Kostiča z «atomskim strelom» se vztrajno širijo govorice, da bo prešel k Milanu, za Bo-škeva se zanima Padova, za Milutinoviča pa baje Cata-ntt. Toda iz vse te moke vsaj za nekatere ne bo nič. Jugoslovanska nogometna zveza je namreč prav te dni sklenila, da do zaključka svetovnega prvenstva 1962 ne sme k inozemskim klubom noben igralec, ki bi lahko prišel v pošt ei za sestavo reprezentance. In med temi sta zanesljivo Kostič in Veselinovič. Nekoliko laže bo za Boškova, ki je tudi že dosegel starostno normo in ki zaradi cele si-rije hudih poškodb zadnje čase sploh ni igral. Stvar Milutinoviča pa je povsem drugačna glede na to, d.a je že v inozemstvu in sicer v Nemčiji in bi torej le menjal svoj inozemski klub. Tako se bo utegnilo zgoditi, da bo šel iz Jugoslavije samo kak trenutno manj pomemben igralec in seveda tudi k manj vidnim klubom. J. k. # # # HELSINKI, 17. — V Izločilnem srečanju II .evropske skupine za svetovno nogometno prvenstvo je Bolgarija premagala Finsko 2:0 (1:0). Povratno srečanje bo v Sofiji 29. oktobra letos. V lestvici te skupine trenutno vodi Francija s 4 točkami pred Bolgarijo in Finsko, kj imata po dve točki. Izreden uspeh nadarjenega goriškega kolesarja v Em poli ju Jurij Uršič prvi na cilju v dirki izbranih diletantov Z 18. leti je postal najboljši dirkač na kronometer v državi z bogato kolesarsko tradicijo - Favorita Velledo je pustil za seboj skoraj eno minuto Naš goriški rojak Jurij Uršič, ki tekmuje za tržaško kolesarsko ekipo Rovis-Bartal:, je v četrtek zvečer dosegel največji uspeh v svoji športni karieri. Na prvenstvu petnajstih izbranih najboljših diletantov v Italiji, ki je bilo v Empoli-ju, je prišel prepričljivo prvi in s tem postal italijanski prvak diletantov. To je v petih dneh njegov diugi pomembni uspeh, ker je v nedeljo prepričljivo o-svojil naslov tržaškega prvaka. Tekmovalna proga je bila dolga 47 km. Najprej sta star- tala favorita Lolli (Ghigi) m Velleda (Salco), štiri minute za prvim pa Uršič (Bartali). 2e pri desetih kilometrih je Goričan pridobil precej naskoka nad Lollijem in velledo, V klancu Cerreto-Guidi pa se je začel njegov triumfalni pohod proti zmagi. Medtem ko je večina tekmovalcev občutila strmino, je Uršič vozil po njej z izredno hitrostjo in ga klanec sploh ni utrudil. Z zmago si je Uršič prido- Jurij Uršič med vožnjo llllllllllllllllll|||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||Mll|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllll||||||llllllllllllllllllllll,nTlll||l|||H||lllllll|ll||||||||||||||||||||||||||||1||||| Dvoboj z Nemčijo v četrtifinalu evropske cone Davisovega pokala Po ign_ parov Italija 2:1 Italijana sta odpravila nemško dvojico v petih setih ■ Danes zaključni dan srečanja MUENCHEN, 17. — Po včerajšnjem prvem dnevu teniškega dvoboja za četrtfinale evropske cone za Davisov poka! med Nemčijo in Italijo, ki se je končal z zmago Pie-trangelija in s porazom Sirole, je danes italijanski par povedel ekipo v vodstvo z 2:1. Nemški par Kuhnke-Bungert je bil že na tem, da presene- ti, saj si je prvi set zagotovil z 2:6, medtem ko je v drugem setu nudil italijanskima predstavnikoma Pietrangeliju in Siroli oster odpor. Italijana sta moraia v tretji igri ponovno prepustiti zmago Nemcema, a sta se takoj opomogla in v zadnjih dveh nizih razpolagala z nasprotnikoma kakor sta hotela. Nemca sta nudila nekaj odpora le v predzadnjem setu, medtem ko sta v zadnji igri prepustila prosto pot Italijanoma. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllflllllllllllllllllllllllHIllltlllllllllMIIIIIIIIIHIII Za najboljšega strelca v nogometnem prvenstvu SivorijuinBrighentiju dve enaki zlati trofeji Tudi Fanellu - najučinkovitejšemu napadalcu B-lige pol milijona lir vredno nagrado Po dolgih letih se je ponovno znašel na vrhu lestvice najboljših strelcev italijanskega nogometnega prvenstva A lige italijanski igralec. Ta je član Sampdorie Brighenti, kateremu bi zaradi boljšega količnika pripadla milijon lir vredna zlata nagrada Caltex »Sportman leta». Toda zadnja tekma, ki so jo po končanem prvenstvu med Juventusom in Interjem, je bila odločilne važnosti m ker je Sivori dosegel med njo kar šest golov, se je vsi-dral na prvo mesto in izpodrinil Brighentija na drugo mesto te lestvice. Lahko si predstavljamo žalost igralca Sampdorie, ki je po krivdi Interja, ki je poslal na igrišče mladinsko moštvo, izgubil tako važno in predvsem .vredno nagrado. Toda Brighentija so se usmilili in predsednik Juventusa je s športno gesto poslal komisiji za dodelitev te nagrade milijon lir s prošnjo, da bi tudi Brighentiju dodelili isto nagrado kot Sivoriju. Tako bosta oba zadovoljna, ker bodo obema v prihodnjih dneh izročili v Turinu in Ge- novi zlati trofeji. Podobno nagrado, samo s to razliko, da je vredna pol milijona lir, bodo podelili tudi najboljšemu strelcu B lige Fanellu, ki je v minulem letu prvenstva igral v vrstah Alessan-drie. «Uvoz» tujih nogometašev Hitchens pri Interju? BIRMINGHAM. 17. — Predsednik nogometnega kluba «A ston Villa» Buckley je danes javil, da se je domenil z milanskim Interjem v zvezi s preselitvijo sred. napadalca G. Hitchensa iz Anglije v Italijo. Manjka samo sporazum z igralcem. Slednji bo jutri ali pojutrišnjem prišel z ženo v Italijo, kjer se bo sestal z voditelji milanskega kluba. Rezultat današnje igre parov je naslednji: Pietrangeli - Sirola : Kuhn-ke - Bungert 2:6, 7:5, 3:6, 6:2, 6:1. Jutri bo zaključni del dvoboja z igro posameznikov. Pietrangeli bo igral proti Bun-gertu, medtem ko bo Sirola nastopil proti Kuhnkeju. * * * MADRID, 17. — Prvi dan četrtfinalnega srečanja evropske cone za Davisov pokal med Španijo in Švedsko se je končal neodločeno. Spanec Santana je premagal Šveda Lundquista 3:6, 4:6, 6:2, 6:2, 6.2, medtem ko je drugi švedski igralec Schmidt odpravil Spanca Arillo 6:0, 6:2, 6:2. * # * BIRMINGHAM, 17. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja za Davisov pokal med Veliko Britanijo in Južno A-friko so v vodstvu Angleži. Srečanje prvega dne se je končalo z dvema zmagama angleških teniških igralcev, medtem ko sta v doublu zmagala Južnoamenčana Gaert-ner - Segal, ki sta odpravila britansko dvojico Sangster -Wilson 11:9, 6:4, 7:5. «»------- Po razgovoru Pasquale-Galinotti 5. julija občni zbor Triestine MILAN, 17. — Predsednik nacionalne nogometne lige dr. Giuseppe Pasquale je danes sprejel izrednega komisarja Triestine dr. Galinottija, ki mu je obrazložil delovanje tržaškega kluba. Po proučitvi položaja je dr. Pasquale povabil komisarja Triestine, naj skliče izredni občni zbor, ki naj bi bil v sredo 5. julija z naslednjim vrstnim redom: 1. Sprememba društvenega štatuta Triestine ter 2. imenovanje članov odbora. —_ «»----- Nogomet danes MILAN, 17. — Jutri bodo prve tekme mednarodnega nogo- metnega turnirja idtalia 61». Tekme bodo po naslednjem razporedu: SKUPINA A v Turinu ob 21 Juventus-Santos v Rimu ob 21 Roma - Racing SKUPINA B v Milanu ob 21 Inter-Spartak v Neaplju ob 17.30 Napoli -River Plate Tekme II. kola bodo igrali v četrtek 21. po naslednjem razporedu: v Turinu Juventus - Racing v Rimu Roma-Santos v Milanu Inter- River Plate v Neaplju Napoli - Spartak Tekme tega kola se bodo začele ob 21. uri. * * • MILAN, 17. — Jutri bo II. kolo nogometnega turnirja za pokal francosko - italijanskega prijateljstva. Tekme bodo po naslednjem razporedu: v Nimesu Nimes 01ympique-Milan v Rouenu FC Rouen-Padova v Ferrari Spal-St. Etienme v Vicenzi Lanerossi - Sedan v Bergamu Atalanta - Nancy v Benetkah Venezia - Montpellier v Metzu Metz-Ozo Mantova v Pratu Prato-Strasbourg v Sochauxu Socheaux-Como v Cannesu Cannes - Genoa ♦ * * MILAN, 17. — Jutri se bo začel tudi turnir za pokal srednje Evrope (Mitropa Cup). Spored je naslednji: v Pragi Stalingrad - Austria v Genovi Sampdoria - Bologna v Linzu Svis Linz-Torino v Bratislavi: RH Bratislava SN Nitra v Wiener Neustadtu WR Neustadt - Lasfe * * * MILAN, 17. — Jutri v nedelja 18. t. m. bo v Bologni z začetkom ob 17. uri tretja in zadnja kvalifikacijska tekma za obstoj v A-ligi med enajsto-ricama Lecca in Udinese. Srečanje bo sodil Lo Bello. BOKS Snoči je med boksarsko prireditvijo na gradu Tržačan Nino Benvenuti, ki se bo jutri poročil, premagal po točkah Francoza Marca Desforneauxa. NOV EVROPSKI REKORD Igor Ter Ovanesjan 8,19 m v skoku v daljino MOSKVA, 17. — Sovjetski atlet Igor Ter Ovanesjan je danes ponovno izboljšal evropski rekord v skoku v daljino. 2e pred tednom dni je izboljšal rekord od 8,04 na 8,17. Danes pa je skočil še 2 cm dlje in s tem dosegel, novo znamko 8,19. bil pokal organizatorja dirke, bara «Cristallo», zlato medaljo, trofejo kronometristov (majico) in srebrno targo z zlato kolajno časopisa «La Nazione«. Uršič se je posvetil kolesarstvu s 15. leti. Sedaj ima 18 let in pol. Visok je 1.92 in ima za seboj številne pomembne zmage ter dovolj točk za sodelovanje na prvenstvu diletantov po krožni dirki okoli Francije, na kateri pa ne more sodelovati, ker še ni dopolnil 19. leto. Na dir-ki v Empoliju je bil najmlajši dirkač, vsi ostali so namreč , že prekoračili dvajseto leto. Po uspehu smo ga srečali v Gorici ter mu čestitali k izrednemu uspehu. Uršič je pohvalil organizacijo tekmovanja, ki je bila precizna v vseh podrobnosti. Vsak dirkač je imel spremstvo svoje hiše in spremstvo prometne policije, ki ga je spremljalo od začetka do konca dirke. Čeprav so se mu na obrazu še nekoliko poznali sledovi hudega napora, je bil živahen in ves zavzet od izrednega uspeha, ki si ga v svoji skromnosti še pred dvema dnevoma sploh ni mogel predstavljati. Takšni so veliki prvaki, kakršnega si želimo videti tudi našega Jurija. Vrstni red prvih treh na cilju je naslednji: l.Jurij Uršič (Trst), ki je prevozil 47 km dolgo progo v 1 uri 9’18” s povprečno hitrostjo 40.688 km na uro. 2 Velleda (Salco) z zaostankom 53”. 3 Lolli (Ghigi) 1.8’4”, itd. PA^W0L» Najnovejši izum moderne fehni!:e Superautomatic s 57 rubini milili Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno <*> ŠVICARSKA S SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGENZIA MARITTIMA MEDITERRANEA, Via Milano 4-1, Trst — telefon 24-188 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA • Ul. Duca d'Aosta 68 Tel. 28-45 . GORIC* PHEVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BLAGA amr TD' \v,} F!M=£! X n * ±-lJ _J XVJl ^ Hotel «ADRIA» - Ankaran teL^SkoRje^št013^ Škofije obvešča cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati. 'VI Gosti bodo postreženi s prvovrst- w N no hrano in izbranimi pijačami. ■b. Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo Hotel ADRIA ANKARAN GOSTINSKI SOLSKI CENTER HOTEL KRIM — BLED — tel. 415, 419 Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete — udobne sobe Hotel Cenltnl Pohtolos, — tel. 613»,— " s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples Zdravilišče DOBRNA *dravl ionska bolezni ^ Kopeli v kabinah J in zaprtem bazenu, krasen park, razvedrilo. Prospekti Celjska turistična zveza Celje. Hotel «SLON» LJUBLJANA, Titova ul. s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča. Grand hotel LJUBLJANA, nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter priporoča za cenjeni obis* Hotel «TRIGLAV» - Koper tlTj* Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe. terasa. NOCN1 BAR Z VSAKODNEVNIM POGHAMOM OBIŠČITE SVETOVNO ZNANO POSTOJNSKO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 16 in 17.38 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO 40 ffoilom iiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii toplo LJUBLJANA - TE.LE.rON 21.280 pUpoloea Okolie odlično in moderno urejeno, postrežba brezhibna «7>en