Štev. 39. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 23. septembra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena prí sküpnom naslovi na dom 25 D., na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., prí posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo Je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Dotik med domom i gimnazijov. Napredek pri včenjej na šoli, pa naj bo to vesnička osnovna Šola ali pa gimnazija, je telko bogši, kelko tesnejši je stik, kelko tesnejše i kelko bole domače je razmerje med stariši i šolov. To so reči štere nemremo zadosta povdariti. Valajo vsešerom naj so že kakše koli prilike. Te reči valajo v ednakoj meri za tiste, šteri včijo, kak tüdi za ene, šteri pošilajo svojo deco v šole. Žalibože, da se na to večkrat pozabi tak na ednoj, kak na drügoj strani. Mi bi na tom mesti radi povedali posebno od stika ali tistoga vozkoga razmerja, štero naj bi bilo med našov gimnazijov i med starši naši dijakov. Ze preminočo leto smo v naši novinaj priporočali starišom, naj se kem večkrat oglasijo pri naši gospodaj profesoraj — posebno pri razredna, da zvedijo kak napredüjejo njüva deca. Meli smo priliko zvedeti, da je naše priporočilo preci zaleglo i bilo jo vnogo starišov, šteri so meli korajžo i šli k gospodom. Za vnogoga dijaka je pa bilo to odločilnoga pomena. Gda je dijak vido, da zna njegov stariš ščista natanko kak stoji v šoli je dobo tüdi ščista drügo volo za včenje kak pred tem I kak leži vsakšemi stariši na srci to, da njegovo dete v šoli kem lepše uspeva, tak mora tüdi cela naša krajína skrbeti za to, da bo naša gimnázija, naš najvišiši kulturni zavod, dosegao kem najbogše uspehe. V začetki smo povedali, da je napredek, pri včenjej i vzgoji telko bogši, kelko tesnejši je stik med starši dijakov i profesori. Zato nesmimo zanemariti toga, ka povzdigne našo gimnazijo i s tem bodočoost naše krajine. Mi Znamo, da naš človek strašno nerad ide k gospodi. Nikši poseben strah čüti pred profesori od šteri Zvedi že po svojoj deci, kak strašno so strogi. Znati pa moramo, da je najžmetnejši prvi stopaj. Ob drügim idemo že ščista ležej. Nigdar pa nesmimo s tem predugo čakati. Najbogše je, če idemo pitat obprvim tak okoli Vsej svecov, Obdrügim okoli Božiča i po tom ešče konči dvakrat do konca leta. Na škodo naši lüdjé dostakrat idejo pitat za svoje dijake zadnje tjedne pred koncom leta, gda je že prekesno. Kak je prekesno, či što pošle po doktora za betežnika komaj te, gda betežnik že na zadnjoj niti živlenja visi, ravno tak je prekesno iti pitat zadnji keden pred koncom leta, či je resan njüv dijak na tom, da bukne, ali ne. Na žalost, v našoj gimnaziji ešče nemamo posebne sobe za govornice kam bi prihajali starši i se pogovorili z ednim ali drügim profesorom od svojega deteta. Petom se morejo vsi tej razgovori vršiti v zborničnoj ali konferenčnoj sobi, gde so po navadi zbrani vsi drügi profesori. Najbogše bi bilo, če bi se mogla najti v gimnaziji kak stéč mala sobica, štera naj bi slüžila samo tomi, da bi se tam starši lehko v méri i brez straha pogučali ka je potrebno. Ta sobica naj bi slüžila samo za pogovore med starši i profesori. Prosvetni inšpektor Wester lepo pove v svojoj knigici „Naša srednja šola“ kak njemi je pri nekšoj priliki povedala edna mati, da jo bole skrbi iti v šolo pitat zavolo svojega sina, kak pa k spovedi. I gotovo vsakši prerazmi kak teško je za mater če mora na priliko pred vnogimi profesori poslüšati grajo svojega deteta, zato smo povedali želo po posebnoj govorilnici. Na tom mesti bi prosili tüdi gospode profesore naj bi s svoje strani ravnali tak, da bodo starši radi prihajali v šolo po informacije od svoje dece. Včasi pa pridejo starši od daleč i ne najdejo tistoga profesora, s šterim bi radi govorili. Mogoče bi bilo dobro, da se dijakom pove, gda lehko njüvi starši gučijo z ednim ali drügim profesorom. Držali smo za potrebno to zdaj včasi v začetki leta povedati. Na te način mogoče izostane več pritožb tak ž edne kak z. drüge strani. Starši bodo ležej i ešče bole z veseljom skrbeli za svoje dijake, na drügoj strani pa bodo tüdi profesori telko ležej vzgajali i izobraževali dijake, kelko bole bodo Poznali razmere v šteri živijo dijaki njim izročeni. Gotovo se reši na te način vnoga mlada eksistenca. Želimo, da nam novo šolsko leto prinese kem več uspehov v korist nášim dijakom, našoj krajini i v ponos našoj mladoj gimnaziji, štera je s tem šolskim letom obprvim popuna, osemrazredna srednja šola. To naj nema mesta med nami! vervao. Nego hüdoben človek je znao. da od te trditvi nesmi odstopiti, če šče, da njemi bodo ludje Vervali. On sam je dobro znao, da je pop najmenje nika ne kriv toga, ka ga on duži nego iz nevoščenosti ga je okrivo. Zakaj bi pop več valao pred lüdmi kak on! Zakaj popa bole spoštüjejo kak njega ! Zakaj popa ráj májó, zakaj ga bole lübijo kak njega! Toga on némre dovoliti. Iz same nevoščenosti ga more pred lüdmi ogrditi. Vido je, da se je nindri nekaj slaboga zgodilo. Lüdstvi je ne bilo znano Odked je to slabo prišlo. Zato je hüdoben človek povedao: „Pop je kriv“. Od začetka se je vsakši zbojao te reči. Vsakši je znao, da je pop dober človek i da bi sto drügim prvlé lehko pravili, da je kriv kak popi, Nego hüdobni človek se je ne zosagao. Z mirnim obrazom je ponovo svojo reč: Pop je kriv. Lüdje so se spoglednoli. Odked te to tak odločno trdi, da je pop kriv? Mogoče je pa U pop konči nikelko kriv, če ne vsega. Tak brezi vsega níšče ne bi trdo, da je pop kriv, če je ednok ne kriv. Znabiti, da je pa pop v istini vsega kriv. I lüdje so začnoli dvojiti v tom je li pop kriv, ali ne. Hüdobni človek se je pa razveselo, ar je znao, da je stem že vnogo napravo. Lüdje začnejo dvojiti. Prvle je nišče ne dvojio nad poštenostjov i pravičnostjov popa. Vsakši je zatrdno znao, da je pop ne krivec. Hüdobnomi človeki se je posrečilo da je posejao med lüdi zdvojenost i Vnogi so že ž njim vred trdili, da je pop kriv, čiravno so za to nikši dokazov ne meli. Mi že znamo! Odked, — toga pa ne povemo. Če od kakše reči ne vemo dobro kakša je i v kakši namen slüži, si lehko jako dosta od nje mislimo. Lüdje, radi med seov gučijo, i poslüšajo kaj skrivnostnoga. Če što pri svojem pripovedavali samo polovico pove, od drüge polovice pa samo telko pove, da naprej zna, samo, da toga nemre ali nesmi povedati, te takše pripoveoavanje strašno velko valavo dobi. Hüdobni človek jako dobro pozna to človečo slabost. Gda so ga lüdje pitali, odked zna on to da je pop kriv, te njim je povedao, da on to dobro zná, da je pop kriv, to on vsakšemi pove, pa tüdi vsakši lehko to naprej pravi. Nego od ked zna on to, da je pop kriv, toga pa ne pove. Tak so začnoli zdaj ešče Vnogi drügi vervati, da je pop v istini kriv. Zdaj so že prepričani i vsakšemi povejo v obraz, da je pop kriv, nego Odked znajo oni to, da je pop kriv, toga pa ne povejo. I strašno imenitno se njim vidi to, gda pravijo: Pop je kriv, to mi Znamo, nego Odked znamo to, toga pa ne povemo. I gda mislimo, da smo najbole imenitni, te smo jako Siromaški. Gda je vido hüdobni človek, da je dosegno tisto, ka je šteo, da so lüdje v istini prepričani da je pop kriv, i da se na vse strani samo od popove krivde guči, te je hüdobni človek ne več gučao: „Jez dobro znam, da je pop kriv“, nego pravo je: »Pop je kriv! Pa ne mislite, da to jez pravim, da je pop kriv, nego Poglednite vse te vnoge stare i poštene lüdi, tej pravijo, da je pop kriv. če tej vsi znajo, da je kriv pop, što drügi naj pa te bo kriv, kak pop ?“ Lüdjé so pa že pozabili, da je bio hüdobni človek prvi, šteri je povedao, da je pop kriv i so oni komaj Za njim začnoli to gučati. Poglednoli so okoli sebe i so resan videli, da je jako dosta tisti, šteri gučijo, da je pop kriv. I vsakšemi se je strašno imenitno vidlo, da poleg drügoga tüdi on zna, da je pop kriv. Niti eden je pa ne opazo, kak je hüdobni človek zmagoslavno Pogledno po strani na nje i se zaničlivo nasmejao. Zmagao Slabe novine i božni lüdje se v zadnjem časi na vse načine trüdijo, kak bi iztrgali tüdi iz src naši lüdi lübezen do Cerkvi i spoštovanje do njeni slüžabnikov. Ne je žmetno od drügoga kaj božno pisati ali gučati. Poštenje vzeti drügomi je ne teško. Teško je vkradjeno poštenje komi nazaj spraviti. Tisti, šteri strašno neradi vidijo to, da naši lüdje spoštüjejo svoje dühovne voditele i njim zavüpajo, se na vse načine trüdijo, da bi pred lüdstvom na nikši način zmenšali njüvo valávo. Za vsakši najmenši zmazek se zgrabijo, šteri bi po njüvom mišlenji mogao ogrditi poštene lüdi, ga povekšajo i na vse načine prikažüje lüdstvi. Če pa toga nemajo, te se pa oprimejo svojega staroga pravila: „Laži i ogrizavli nazadnje le nikelko ostane.“ Ka briga takše lüdi če 'dnes povejo ali napišejo edno laž, štero morajo za nikelko dni nazaj vzeti. Oni znajo, da je polovica tisti, šteri so laž zvedeli, ne zvedila za to, da so oni morali laž nazaj vzeti. Na te način se širijo laži i Vnogi držijo te laži za sveto istino. Pop je kriv. Hüdoben človek je povedao to reč. Nišče njemi je toga ne je on, tej pa, šterim se imenitno vidi, da lehko kaj takšega trdijo, ka je prvle samo hüdoben človek vüpao povedati, se ne zavedajo kak strašno so premagani. Nego, ščémo li mi, naj majo mesto med nami reči hüdobnoga človeka? Ne! Tak strašno premagani neščemo biti. Kaj takšega med nami nema mesta. 2. NOVINE 23. septembra 1928. NEDELA. (Po risalaj sedemnajsta. Evang. sv. Mataja 22, 34—36.) V tisti časaj, pristopili so k Jezuši farizeji i pitao ga je eden zmed njij, vučenik postave, da bi ga sküšavao: »Vučenik, štera je poglavitna zapoved v postavi?" Jezuš njemi pravi: »Lübi gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje pameti i zevse moči svoje. To je najvekša i prva zapoved. Drüga je pa toj spodobna: Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe. V tej dvej zapovedaj je obsežena vsa postava i proroki.« I gda so bili farizeji zbrani, pita je Jezuš rekoč: »Ka mislite ví od Kristuša, čidi sin je ?“ Pravijo njemi: „Davidov“. On pa pravi: »Kak ga teda David v dühi zove Gospoda, rekoč : ,Gospod je pravo Gospodi mojemi: Sedi na desnico mojo, dukeč ne položim tvoji sovražnikov na podnožje nog tvoji.' Če ga teda David imenüje Gospoda, kak more biti njegov sin?« I nišče njemi je ne mogao odgovoriti niti reči; tüdi ga od tistoga dneva níšče več ne vüpao ešče kaj pitati. Za lončare. Že Petoga septembra smo čteli v Slovenci, da je Ijubljanski oblastni odbor skleno, da postavi v Kapli pri Komendi na Kranjskom velko strojno peč za lončare iz oblastni stroškov. Poleg toga pa da pošlejo dva dečka na tehnično srednjo šolo v Ljubljano, gde naj bi se navčila vse ka spada v moderno pečarstvo i lončarstvo ali z drügov rečjov, da se dobro izobrazba v keramičnoj stroki (keramika se zove vse, ka je žgano iz zemle). V zadnjem nedelskom Slovenci pa znova čtemo od lepoga gibanja lončarske obrti na Kranjskom. Oblastni odbor Ijubljanski razpišüje šest mest za takše dečke, šteri so že navčeni lončarje da se lehko naprej včijo v modernom lončarstvi i pečarstvi. Tej dečki naj bi bili iz takši krajov, gde je lončarstvo že močno razvito i bi po končanom včenjej prišli nazaj v svoje kraje. Tü se sledi zozidajo za vsakši kraj vekše moderne peči i se lončarstvo i pečarstvo organizira na zadružnoj podlagi. Stem je Ijubljanski oblastni odbor ponüdo jako lepo priliko domačim lončarom da se v svojoj obrti kem bole spopunijo i da bo njüvo delo tüdi bole plačano kak do zdaj. Tüdi v našoj krajini je močno razvito lončarstvo i vnogim drüžinam nosi ta obrt konči male a jako potrebne dinare. Pri nas lončari delajo ešče vsakši za sebe. Zadrüžnoga düha ešče nega med njimi skoro nika. Zdaj je ešče vsakši sam svoj majster i do toga, da bi edna ves, ali več vesnic vküp delalo sküpno v zádrugi, je ešče jako teško pripraviti naše lüdi. Zdaj vsakši posebi plačüje od svoje obrti, v zadrugi bi to odpadnolo. Nego premalo zavüpanja mamo ešče eden do drügoga. Mislimo, da če nas je pri kakšoj stvari več vküp, da te mora noriti. Zemimo si vzgled pri skrbni, delavni i pošteni Kranjcaj. Niti edne prilike ne zamüdijo, da bi ne za sebe hasek napravili. Poglednimo tüdi mi nikelko svoje lončarske prilike, premislimo, na kakši način bi se dalo to zbogšali i gotovo bo šo mariborski oblastni odbor ravno tak na roko našim lončarom i pečarom kak v Ljubljani Kranjski. Prošnja. Mariborski oblastni odbor je delio v zadnjem časi v našoj krajini semensko zrnje tistim siromakom, šterim je toča po večkrat vse pobila. Pisali smo že, da so bili naši lüdje močno razočarani nad cenov toga zrnja, ar se je pri nas vsešerom ravnotak dobro zrnje dobilo za menšo ceno, poleg toga bi pa naši lüdje šterim je toča ne pobila njüvoga pridelanja, tüdi sami radi svoje zrnje Odali, nego nega küpcov. Mariborski oblastni odbor je pa spoküpo zrnje v drügi krajaj ešče cilo na Vogrskom- Čiravno so pa bili naši lüdje v začetki razočarani i nezadovolni, itak je to v našoj nevoli podpora za naše lüdstvo. Ob prvim, toga silja nikomi ne trbe naednok plačati, nego si je večina lüdi dala silje samo lepo zvagati i so odpelali domo, ne da bi za to samo eden dinar plačali. Plačüvali do lehko tisto šumo v deseti letaj, štero bi morali dati zdaj včasi za zrnje. Tak so Vnogi brez dinara penez zdaj itak prišli do zrnja, da konči lehko na jesen prazne njive posejajo. Brez to podpore bi njim teško što dao zrnje brez penez. Obdrügim pa, kak pravijo, je to v istini prvovrstno semensko zrnje i bo mogoče samo dobro, če zdaj ednok s semenom na naši njivaj nikelko spremeniti. Dostakrat si s spremenbov semena najvekši dobiček spravimo. Če smo pa zdaj zaednok že bili s cenov nezadovolni, ostane za nami ešče drüga podpora, to je, da nam bo šo oblastni odbor mariborski na roko te, gda pride čas za Plačüvanje toga zrnja. Zato bi prosili na tom mesti oblastni odbor, da nam v našoj velkoj nevoli ne odtegne svoje pomoči konči sledi. Dobro bi bilo tüdi, če bi že v príšestnom budžeti na to nikelko mislili. I tü se vüpamo, da oblastni odbor prereže vsa tista neugodna mišlenja, štera se širijo na njegov račun zdaj, gda sé ta prva podpora deli. Slovenska Krajina. — Čtimo gospodarstvo! Vnogi so nam povedali, da so jako zadovolni ar smo začnoli tak obširno pisati od cen. Ništerni pravijo, da najprvle to prečtéjo i te komaj začnejo drügo čteti. Priporočamo vsem, da vsigdar skrbno prečtejo cele Novine. Mamo jako malo prostora i denemo vsigdar notri samo to ka je najvažnejše. Zdaj v jesenskom časi je pa gotovo jako važno za naše lüdi tüdi či dobro znajo kak se giblejo cene našemi pridelanji, štero mamo za odájo. Zato priporočamo vsem: Čtite gospodárstvo na zadnji stranaj naši Novin ! — Kak naj pišemo v Novine. Izdak se zgodi, da nam prinesejo naši lüdje kakše glase za Novine i nakonci pitajo, če morajo za to kaj plačati. Povemo ešče ednok, da mi drage vole Sprimemo vsakši glas iz naše krajine i smo vsakšemi hvaležni šteri nam kaj pove ali kaj napiše, ne da bi za to morao što najmenje kaj plačati. Jako nas razveseli vsakše poročilo, posebno radi smo pa, če bi nam vsakša občina po vsakšem senji včasi, poslala, kakše cene so kaj bile prí nji na senji. To nam je zdaj edna občina poslala, ka včasi objavimo i bodo mele od toga tüdi drüge občine hasek. — Tišina. Na našem senji 9. septembra je bilo prignani 297 glav živine, odalo se je pa 83. Cene so bile I. 8 Din II. 5—4 Din III. 3 do 2.50 Din. — Bogojina. Od nas se je preselo na svoje novo mesto v Soboto g. Benkovič šolski upravitel. Naša drüštva so zgübila ž njim najbogšega pomagača, i gda se njemi zahvalüjemo za njegovo, delo, njemi obednim Želemo vse najbogše na novom mesti. — Krog. Domači Orliški krožek se najlepše zahvalüje vsem, šteri so pripomogli, da se je naša prireditev na Tišini tak lepo zvršila. Posebno zahvalo smo dužni gospodi plebanoši i g. kantori. Bog plačaj vsem. Odbor. k njemi; on se je prijao vsega, naj je bilo krivično ali pravično. Vsakšo tožbo je gnao do zadnje stube i če jo je zgübo, začno jo je za nikelko časa malo zasüknjeno i spremenjeno, znova od začetka. Kmetijo je püsto v nemar, trbelo njemi je penez i poglablao se je v duge. Njegova domačija bi mela biti pred dvorni leti odana; rešo jo je samo s tem, da jo je dao prepisati na edinoga sina, i njemi je odstopo tüdi vse svoje slabo gospodárstvo. Zdaj je bio pravdar i mašetar. Vsakši, šteri se je tožo, je prišao k Brašnari razgovarjat se. Kakšega plačila je za to ne ravno dobivao, nego pio je. Ar je pa bila žela sühoga grla po vini dostakrat močnejša od düšne vesti, je pomagao na tihoma obema nasprotnikoma v pravdi, če sta njemi oba vino plačüvala. Nego pravdati se človek nemre vsakši den, žela po pijači se pa zmirom vrača. Zato je bio Brašnar tüdi mašetar. Na vsakšem senji, gde se je kaj küpüvalo, je kričao i v roko pokao Brašnar. Tak je malo dni minolo, da bi ne pijan zaspao, čiravno je bio siromaški. Ka se pa Brašnarovoga znanja dostaja, bi pritegnoli, da je vnogo tiste modrosti, štero si je prisvajao, bilo samo v njegovoj damišlavosti. Istina je, da si je v Vnogi dugi pravdaj telko znanja i priličnosti pridobo v sodni i pravdni rečaj, da bi vnogo- ga mladoga doktora v zadrego Spravo. Tüdi po naturi je bio bogato obdarüvane meo je močen, ovači oster glas; vse je hitro sprevido i najvažnejše dokaze je znao preobračati, da se ga je ešče okrajni Sodnik, šteri je ne bio posebno bistre glave, jako bojao, gda je meo ž njim opraviti. Večkrat ga je gospoda iskala, da bi ga kaznüvan zavolo zakotnoga pisarstva. Pa niti eden kmet je ne šteo svedočiti proti njemi i sodnija, čiravno je ne vervala, da dela Brašnar kmetom samo s prijaznosti, itak ga je mogla pri meri nihati, ar je nikši dokazov ne mela proti njemi. Mesto kvara je pa meo Brašnar od takšega dela samo hasek. Lüdje so resan mislili, da je Brašnar tak prevejani, da njemi niti gospoda nemrejo príti do kože, čiravno bi ga naj raj vtopili v žlici vode, ar njim dober slüž jemlé. Brašnar je pa bio tüdi zadosta Spameten i je takše guče vsigdar sebi na dobro obrno. „Kelko jarmov jünci v pa misliš dnes küpiti? Pita Brašnar Antona. »Pravim, kakši pet jarmov bi ji' — odgovori bogatin Anton i včasi pita tak po strani siromaškoga soseda: Kelko pa ti misliš ?“ Brašnar je razmo te posmeh, malo stisno spodnjo čobo med zobe nego včasi se je nasmejao i pravo: „Ne je šment, lehko se nasmijavleš gda se tak kaj od penez süče guč. Pri tom tebe níšče ne pokosi. Nego znaš, či bi te jez v pravdi dobo, bi te sükao kak vrbovo šibo, či tüdi maš ti puno mošnjo, jez pa prazno. „Dobro, da sam ti nika ne dužen, pa nika ne kriv“ so nasmeje po strani Anton. „Daš kaj za vino, Anton?“ pita Brašnar. „Mislim, da ne mine tak den, da človek ne bi kakše kupice sprazno,“ odgovori Anton, „pa ti ga znankar tüdi malo. posmrkneš ne?“ „Bi, ali süšava pri penezaj“, pravi Brašnar. „To je pa že žareča süšava či je tak.“ Rekši vdari Anton po konji. Lüdje, šteri so gnali živino, ali pa šli prazni na senje, so se njima vsi (gibali i pozdravlali. Edni s kimanjem, drügi s kakšov rečjov štera se je pa ne preveč razmila, zavolo rogatanja kolic. Oba sta bila daleč na okoli poznaniva. Eden po svoji penezaj, drügi pa po svojoj prevejanosti. Nego večina poklonov je. le valala Antoni. „Ce boš kaj küpüvao pozovi mene. Voščiš gotovo kakši krajcar bole meni, kak komi drügomi“ pravi Brašnar Antoni, gda se približavata senji. „Ne vem, či se spodobi“ — odgovori s smehom smrekar — „jemati tak vučenoga človeka kak si ti, za navadnoga mašetara.“ (Dale sledi.) Po JOS. JURČlČl: Sosedov sin. u. Smrekarov Anton se mirno tira po cesti s kolesom, gda dojde sühoga dugoga moškoga v ponošenom letašnjem obleči s kosmatov küčmov na glavi. Anton pridrži konja i pravi: „Če maš kaj teške pete, pa k meni sedi Brašnar!“ Brašnar se malo nasmeje, skoči na kolica se vsede na mejko sedalo poleg Antona i pokrije z desnim levi čreveo, da se nebi videla lüknja, štero je palec prevrtao. I Anton požene. Brašnar je bio Smrekarov sosed. Nigda je bila njegova hiža najtrdnejša vse vesi. Zdaj je pa bila najbole zadužena, hrami zapüščeni, njive negnojene i slabo obdelane. S pijančüvanjom i neštetimi pravdami je Brašnar zapravo skoro vse ka je po oči dobo. Ar je v svojoj mladosti nikelko let hodo v mestne šole i se je navčo nemški pisati i gučati, ga je premamila miseo, da ma strašno modro glavo. Zmagao je v prvoj pravdi, Štero je meo z nikšim svojim bližnjim rodom. Pripisao je to samo svojoj bistroj glavi. Da bi se v tom ešče bole podkrepo, prečté vse zakonoznanske knige, kelko ji je dobo v roke. I zdaj se je začno s pravim ognjom tožiti. Sto je meo kakšo pravdo, prišao je 23. septembra 1928. NOVINE 3 — Ljutomer. Naša mestna godba že ma lepe nove inštrumente za godbo na pihala. Od prvejši ma ešče na razpolago i za odajo 1 b helikon, 2 krilovki (Flügelborn) i mali boben Instrumenti so vsi v dobrom stani posebno ešče helikon je izvrsten. Opita se lehko pri g. vučiteli Zacherli. — Puconci. Ime te občine so do zdaj na najrazličnejše načine pisali, dukeč je ne občina Zaprosila, da se določi samo edno pravo ime i ministrstvo notranji zadev je odločilo, da je edino pravilno ime za to občino Puconci mesto Pučinci, Pucinci itak naprej. To je zdaj že velko županstvo i Srezko poglavarstvo tüdi razglasilo po občinaj. Je pa vnogo naši vesnic, štere majo tak spačena iména, da se človek v istini teško domisli, štera vesnica naj bi to bila. Potrebno bi pa bilo, da se pri tom ja pametno postopa i bi dobro bilo, da bi se za to določila posebna Strokovna komisija, štera bi določila stalna i pravilne iména našim Občinam. — Orlovski izlet bodo napravila zadnjo nedelo septembra to je 30. toga meseca v Beltinci vsa naša orlovska društva v Slovenskoj krajini. Zbiranje bo v Beltinci ob 1. vöri popoldnevi, nato pa idejo vsi vküp k večernici. Po večernici bo telovadni nastop na telovadišči blüzi občinske hiže, kam prikorakajo v lepom redi od cerkvi. Naša društva se za nastop že pripravlajo. Lani so bili v Lendavi z izletom nad vse zadovolni, vüpamo se, da se to zdaj tüdi v Beltinci zgodi. Zato vabimo vse, da se v kem vekšem števili udeležijo te prireditve, gde se bo videlo, za kelko so na novo zrasle naše vrste. Do videnja ! Bog živi ! — Zapiranje trgovin. Vnogi naši kmečki lüdjé so ne zadovolni s tem, da se trgovine zajtra kesnej odpirajo, Opoldné zapirajo i zvečer že ob 7. zapirajo. Tüdi ništernim, trgovcom je to ne povoli. Čüli smo cilo od ednoga trgovca, da je pravo, da so tomi krivi naši poslanci i dr. Korošec, šteri je zdaj na vladi. Zato moramo pred vsemi povedati, da so se trgovci že pet let borili za to zapiranje trgovin i pravijo, hvala Bogi, da so zdaj denok ednok to dosegnoli. Tisti trgovec pa, šteri je pravo, da so tomi krivi naši poslanci, je sam podpisao tisto prošnjo od zapiranja trgovin pri Gremiji trgovcov v M. Soboti. Kak naj zdaj človek pove pošteno reč takšemi človeki, je v istini velko premaganje samoga sebé. — Renkovci. Pri nas je bila otvorjena 16. toga meseca nova telefon-ska i brzojavna centrala, štero je otvoro delegat direkcijo g. Bračko v navzočnosti upravnika soboške pošte g. Čuša, zastopstva občine i vnogi trgovski krogov iz okrogline, Občinsko zastopstvo se je zahvalilo direkciji za to moderno napravo i prosilo, naj njim ide tüdi v bodoče na roko. Nova telefonska centrala je velkoga pomena za Obmejni promet proti Austriji. Čüjemo pa, da misli zgraditi trgovec g. Štivan iz Gederovec med Renkovci i Gederovci telefonski vod, ka je samo za pozdraviti, i se vüpamo, da bo poštna uprava tüdi v tom pogledi Šla vsem na roko kak do zdaj. Do zdaj je namreč poštna uprava v našoj krajini niti edne prošnje ešče ne odbila za spopolnitev telefonskoga omrežja. — Što šče odpreti brezalkoholno gostilno, naj pošle svoj naslov „Svetoj vojski“ v Ljubljani. Pri- ložiti mora znamko za odgovor. Po drügi krajaj Slovenije se brezalkoholne gostilne jako hitro odpirajo i želeti bi bilo, da bi mela vsaka fara konči edno takšo gostilno, gde bi lehko lüdstvo dobilo okrepčila, ne da bi biIo prisiljene piti alkohol. — V Belgrad. V dnevih 6. do 8. oktobra se bodo vršile v Belgradi velke slovesnosti v spomin 10 letnici, kak je srbska vojska predrla avstrijsko— nemško—bolgarske fronto pri Soluni, zmagovalno stirala sovražnike iz svoje države i stem pripomogla tüdi k skončanji bojne ar je potom včasi henjalo velko klanje. Za te dneve majo zastopniki razni drüštev, šteri se ščejo vdeležiti je proslavo, pravico do brezplačne vožnje v Belgrad i nazaj, či najkesnej do 25. septembra javijo svoj prihod Odbori za proslavo prebila Solunsko fronto v Belgradi, Vojno ministrstvo. — Les za Martinišče. Te dni vozijo s postaje les za streho na Martinišči. Sčista tiho se je zvršilo delo zidanja i dnes že stoji velka zidina i čaka da pride pod streho. Vse se je pa tak tiho vršilo, da večina lüdi niti ne ve, da Martinišče že stoji, i s tem lepi dom našemi Siromaškomi dijaštvi. Če bo zdaj lepo vreme, bo delo šlo hitro naprej, ka vsi od srca Želimo. — „Mladi junak“. Ravno zdaj je izišla 1. številka novoga letnike toga lista, šteri je med mladinov tak močno razširjeni. Uprava „Mladoga junaka“ v Ljubljani nam naznanja, da pošle vsakšemi naročniki naši Novin po 1 izvod brezplačno na ogled, samo naslov trbe poslati ta. — Dari na Martinišče. Gerič Marko Filovci 1 dolar, Fras Ferdinand i žena Bakovci 50, dr. Škerlak iz sodnijske razprave 150, Janez Kološa M. Snbota 50, Rogač Ivan Petanci 100, vlč. g. Weixl Jožef dekan sv. Križ 100, Črček Matija Krištanci 50, Kejžar Mirko Maribor 300, N. N. Dobrovnik 68, Jug Jánoš Bakovci 100, Horvat Ivan Sv. Sebeščan 700 (od automobila), Bauman Franc Trate 10, Jerebic Štefan Lokavec 10, Ritcus Peter Črensovci 50, Mataj Štefan Krog 85, Marijine drüžbenice z Tišine 93 z Rankovec 75, Marjetič Julija Bakovci 50, Zver Ivan dijak 5, Bratonci 70 belic, 2 kg. zabila. Vsem naj dajo nebesa jezerna plačilo nam pa nove dcbrotnike. Jako dosta penez nam trbe pri zidanji. Ne pozabite toga: Martinišče je delo bože i što to delo podpera ga Bog blagoslavla. Tjedenske novi ne. — Delo Orjunašov. Vsi ešče Znamo kak se je godilo za tistoga časa, gda so meli oblast v državi v rokaj Pribičevič z našimi demokrati. Da bi mirne lüdi ležej držali v strahi, so ustanovili posebno drüžbo pravi razbijačov, tak zvane Orjunaša ali Orjunce kak so je lüdjé zvali. Kak pišejo novine, so tej dobili s pomočjov demok. velke podpore. Kak štéč so se pošteni lüdje protivili tomi da se podpéra drüžba štera je sestavlena iz vsej mogoči lüdi, samo od pošteni lüdi nej, so naši demokratje kričali, da je takše drüštvo potrebno, da brani edinstvo države. Člani Orjune so zvršili vnogo vmorov i ropov, ali nej so bili kaštigani, ar so meli v vladi svoje demokratske zagovornike. No, zdaj so prišli za nje drügi časi. Orjuna je ne dobila od države nikše podpore več, zato so se pa začnoli skübsti med seov. I da bi itak prišli na kakši način do penez, so zvršili več ropov da so na te način prišli do penez. I šli bi ešče gotovo naprej po staroj poti če ne bi prišlo do svaje med njimi samimi. Do svaje je prišlo med poglavarom Orjune inženerom Markom Kranjcom, i med ednim odbornikom Pericom. Prišlo je do tožbe i Perič je pravo, da pred sodnijov razprestre vse delo Orjune i njeni članov. Med Orjunaši so namreč ništerni, šteri májó že 15 do 20 vmorov na svojoj vesti. Vnogo iüdi, posebno tüdi bogatejši je bilo večkrat vmorjeni, ne da bi se moglo zvedeti, što je pravi morilec. Orjunašov je pa níšče ne smeo kriviti, ar je bio sledi tisti sam v nevarnosti, da se njemi kaj ne zgodi. Perič je mislo pred sodnijov vsa ta dela povedati i si je vse, od koj je znao Spisao. Da pa Orjunaš Perič toga ne bi mogao včinoti, so drügi Orjunaši kratkomalo sklenoli, da ga trbej poslati na drügi svet. I resan, pred kratkim je bio Perič v svojoj hiži skoz okno streljeni. Orjunaši so mislili, da bo zdaj ravno tak šlo vse kak te, gda so bili na vladi njüvi čuvarje demokratje i da po včinjenom deli lehko vujdejo. Nego Policija je naednok aretirala vse glavne Orjunaša s poglavarom Kranjcom vréd, od streljeniva Perica pa odnesla vse spise, v šteri je vnogokaj popisano, ka vse so delali Orjunaši. Začnola se je ostra Preiskava i vüpamo se, da bodo kaštigane konči zdaj ednok vse tiste krivice, štere so se duga leta godile pod plaščom naši demokratov. Podperajte i čtite „NOVINE“! pobija kroški Joško. — »Ne veš, ka so že od Nedele moje, či jaz ne bi hodo . . . « Vendar je dež ponehal že ob 1/3 8 uri in začelo se je lepo jasniti. »Vstanemo«, smo rekli »in bomo šli Počasi«. Ko smo se opravili, smo si naročili zajutrek — mlečno kavo. Med pripravo zajutreka je naš pedagog uveljeval svoje pedagoške zmožnosti : zgornje hlače hitro sleče in za mizo v kot se stisne. Krpo, iglo in menda bele debele domače konce drži v roki in z mojstersko spretnostjo nastavlja krpo na hlače (ne vem že, ali je od zunanje ali notranje strani glihal krpo) in Sicer tam, kjer hlače pri sedenju največ trpijo. Po zajutreku prosimo za račun Sukičevo gospo. Imamo 9 grbanjovi žup i zdaj 9 mlečni kav. — Znate kelko smo plačali? 36 srrebra smo plačali za večerjo i za zajtrk. Imeli smo pa 37 gotovine. Ni dosti manjkalo, da bi morali nekaj zastaviti. Pa vendar nam je ostal še 1 dinar. Nekako ob pol 9 uri smo se odpravili na pot. Krasno jutro je bilo. Vse je dišalo po svetosti. Lep, jasen razgled se nam je nudil na rabsko dolino. Raba sama se je kadila od megle, da jo je bilo z užitkom zasledovati med črnimi gozdovi. Sploh se nam je zahotelo, da bi svoj načrt izpremenili ter jo mahnili proti Rabi. Zlasti se je navduševal naš pedagog. Rekli smo pa, da za drugo leto ne bi bilo napačno uresničiti ta izlet. Od Sukiča jo zavijemo ob meji proti Srebrnomi bregi. Nekaj časa smo hodili po lanski poti! Tam nekje pri 64. državnem mejniku se nam je prvič razkril nenavadne lep razgled na avstrijsko stran. Bili smo pač prepričani, da vidimo pred seboj sam Gradec. Lep grič, ravnotak kakor je Schlossberg. Okrog njega vidimo bele, velike stavbe. Gotovo je to veliko mesto, smo ugibali. Vse ga še jasno nismo videli od megle, ki se je kopičila nad mestom. To našo krajepisno zmoto nam je razjasni! in nas prav orijentiral neki kmet blizu Srebrnega brega. „Tisto tam v megle, to vam je Ritkesburg“, nam razkazuje kmet, suhega obraza. »To dugo, to je gyelte Gleichenberg?« — »Gya, on je« — pritrdi Goričanec. »Ka pa je to za cerkvi ?< — „To je Snežna Marija, ovo pa nemška sv. Ana. (Dalje sledi.) GOSPODARSTVO. Penezi. Ravno pri takši prilikaj, gda ide naše pridelanje na odájo v drüge države, se močno vidi, kak slabo so ravnale ništerne naše prvejše vlade, gda so ceno dinari tak visiko gnale. To je šlo samo v hasek bankam i različuim demokratskim velikešom, velkoj vnožini kmečkoga lüdstva je pa to samo v škodo. Naš dinar stoji v Cürihi zdaj že dugo stalno na višini 9.13. Naši gospodarski krogi pa pravijo, da bi za naše gospodárstvo bilo najbogše če bi dinar ostao na višini 7 Švicarski frankov za 100 dinarov. Tak bi mi te vse naše pridelanje lehko Odali za blüzi edno štrtino drakše kak zdaj, ka se pri gospodarstvi že jako pozna. Na ljubljanskoj denarnoj borzi se plača za: 1 Amerikanski dolar 56.93 Din, 1 Nemška marka 13.57 Dio, 1 Austrijski šiling 8.03 Din, Dijaško polje. 3 dni peš po Goričanskem od 16. do 18. avg. IV. Ne smemo pozabiti na Gašparovoga Jožeka, ki ga vidimo kar na enkrat sredi nas. Z velikim začudenjem je zrl v svoje stare »prijatelje«. Sicer je Gašparov Jožek vseskozi priden fant: rad govori in se rad uči, letos bo hodil že v 3. razred. Pri večerji nam je tudi pridno stregel z mrzlo vodo in ta njegova postrežljivost se je dobro poplačala. Usta so mu na smeh silila, ko mu je omagala roka pod težo kruha in pogač. In za vse to se je lepo zahvalil. »Bog plati«, je rekel vselej. Po večerji nas peljejo na gümlo, kjer smo imeli zelo skrbno pripravljeno ležišče: ovsena slama, črez ponjava in ena še za odejo. „Lejko noč“, si Želimo. — »Samo pazte, kaditi nesmite«, pravi gospodinja. — »Nikaj se ne bojte, vej smo nej deca“ — se oglasi nekdo. »Pa sploj ne kadimo« pristavi drugi. Drugi dan zjutraj, ko se prebudimo, nas dež preseneto Nekateri so Slišali šutnljanje dežja tudi po noči. Ojej, kaj celo noč? Kakšna bo pot? »Ne vstanemo, dukeč ne henja« — smo mrmljali izpod odeje. »Li celi den naj ide, vej mam ešče tri cele pogače i pou kolača kritja«, pristavi pedagog in se skrije pod ponjavo. — »Vej pa že ednok tiho boj s „tvojimi“ pogačami, da so že davno moje“ — ga 4. NOVINE 23. septembra 1928. 1 Vogrski pengő 9.92 Din, 1 Češka krona 1.69 Din, 1 Taljanska lira 2.97 Din, 1 Francuski frank 2 22 Din. Pridelanje. Silje. Cene silji so ešče izdak ne na mesti. Naša država je letos telko pridelalo, da je prisiljena v vekšoj vnožini izvažati v drüge države. V zadnjem časi so pa cene tak pšenici kak žiti za spoznanje spadnole. To pa zavolo toga, ar se cene v našoj državi ravnajo po cenaj drügi bogati držav. Cene amerikanskoj pšenici so zdaj ni. kelko spadnole i to se je včasi čülo v našoj državi. Mi preveč drakše nemremo tržiti kak drüge države, čiravno je naše silje dosta bogše od amerikanskoga, ali od silja vnogi drügi držav. Je pa zdaj ešče tisti čas, gda je nájveč silja na ponüjanje, küpüje se pa menje. Zanimivo je kak tržijo naši delavci zaslüženo silje v Belji i kelko njim imanje da za to. Tak jemle uprava imanja prvovrstno pšenico od naši delavcov za 230 do 238 dinarov. Či pa naši delavci, ali štoštéč drügi küpüje od imanja, mora dati za njo 250 do 270 Din. Nego v toj najvišišoj ceni se razmi že očiščeno i scilindrano zrnje. Od kmetov se v Belji lehko dobi pšenica za 250 do 265 Din. Žito tržijo naši delavci imanji za 210 do 215 Din, kmetje pa Odavlejo za 250 do 255 Din. Mela je tüdi nikelko falejša gratala. Državni mlini močno melejo i se v njij dobi mela 0 za 390 Din, I. za 385 Din, II. za 380 Din. Tak küpüjejo naši delavci v Belji od državni mlinov. Za drüge lüdi računajo za 15% drakše. Privatni mlini tržijo za 15 Din pri 100 kilaj falej, pravijo pa, da je mela iz državni mlinov dosta močnejša i bogša kak iz Vnogi privatni mlinov. Grah. Naš grah poznajo v drügi državaj kak ednoga od najbogši, zato je včasi v začetki bilo velko spitavanje po njem. Ar je pa letina za grah bila letos bole slaba pri nas, se je tüdi spitavanje po grehi nikelko zmenšalo. Cene se süčejo okoli 6 do 8 pa tüdi 9 dinarov za kilo. Vidi se pa, da letos nede šlo dosta graha iz naše države nego mo ga morali ešče mi sami iz drügi držav voziti za domačo potrebo. Zato je novosadska blagovna borza Zaprosila, naj se carina na grah odpravi. Carina na grah namreč znaša či ga što vozi iz drüge države v našo državo, celi 83 dinarov pri 100 kilaj graha. I tak se vidi, da bo ta carina na grah odprávlena, s tem pa gotovo tüdi cene nikelko spadnejo ar je v ništerni drügi državaj posebno pa v Ameriki, bilo jako dobro leto za grah. Sühe gobe. človek niti ne bi mislo, kak edna ali drüga sprememba v naravi napravi tüdi hitro spremembo v cenaj. Ravno v zadnji naši Novinaj smo pisali, kak lepe cene majo Sühe gobe. Za kilo lepo posüšeni gob se je dobilo že 70 do 80 Din. Komaj je pa začno iti te dešč, trgovci že računajo ž njim. Pravijo, da po tom dežči pride včasi vnogo novi gob na plac i so s küpüvanjom nikelko henjali. Čakajo či bo po tom vnogo gob, gotovo cene naednok malo spadnejo Krumpli. Z med vsej krajin v našoj državi so v našoj krajini krumpli skoro najfalejši bili. Istina, da so pri nas po večini ešče skoro vsi krumpli v zemli, itak se je pa človek nikelko začüdivao, gda je gledao ceno krumplov v Ljubljani 2 Din, v Maribori 1.50 do 1.25 Din, poleg je pa vido ceno iz naše krajine 1.10 din. Vzroki so različni. Ob prvim, ne pazimo mi zadosta na to kakše krumple sadimo tak da so večkrat na ednoj njivi skoro vse fajte zmešane. Dnesden se na svetovnom placi, tak kak pri živini tüdi pri vsej drügi pridelkaj jako gleda na to, da je blago lepo, i edne fajte. Obdrügim pa mi ešče pri nikši kmečki pridelkaj nemamo niti naj menje organizirane kakše trgovine, zato pa vsakši oda kak more, vsakši pa šteri küpüje pri nas, vtrgne doli, kelko ti največ more ar zna, da pri nas sploj skoro nišče ne ve kelko je njegovo blago v istini vredno i kelko za takšo blago v drügi mestaj plačüvao. No vzadnjem časi cene našim krumplini ido za spoznanje gori i to za celi 10 dinarov pri 100 kilaj Sadje. Sadja začne preci več na plac prihajali kak do zdaj. Mi smo do zdaj prinašali samo cene kak se dobijo za sadje pri odavanji na drobno. Te cene so bile do zadnjega časa preci visike i se komaj zdaj začnejo nikelko menšati čitüdi so v različni krajinaj, gde je letos malo sadja, ostanole ešče preci visike. Začnolo se je pa zdaj že močno odavanje tüdi navelko. Iz naše krajine letos nemo ravno preveč izvažali, čiravno so ništerne vesnice tüdi letos jako bogate na sadji. Jako je pa puno sadje v ništerni krajaj prek Müre v Slovenski goricaj i tüdi na Kranjskom. Pa tüdi po Bosni, Slavoniji i Srbiji je sadje ne tak božno obrodilo kak se je v začetki mislilo. Iz tej krajin izvažajo letos posebno dosta sliv. Zanimivo je, da naše slive vsešerom raj majo kak slive drügi držav. Tak na priliko v Beči spitavlejo samo za našimi slivami, čitüdi majo vogrski sliv za cele vagone na ponüjanje. To pa zato ar so naše slive posebno sladke i za toga volo tüdi najbogše za kühanje žganice. Plačüjejo pa v Beči za naše slive okoli 50 grošov ali nad 4 dinare za kilo. Pri jabokaj, grüškaj breskvaj i tak naprej se pa jako pazi na to, da so z rokov brane i odebrana po fajtaj. Cene. Zrnje Na ljubljanskoj blagovnoj borzi, vse samo ponüdbe, plačano v ednom meseci: Pšenica nova 285 do 288 Din. za oktober 300 do 302 Din. Mela nova 0 za 430 do 435 Din. Kukorica baška 345 do 348 Din amerikanska zacarínjena 300 do 303 Din. Oves, novi 265 do 270 Din, Ječmen haski, novi Očiščeni 315 do 320 Din. Žito 295 do 298, Hajdina, očiščena 300 do 305. Novi Sad, na blagovnoj borzi: Pšenica 235 do 255 Din. Oves 223 do 233 Din. Kukorica bač. 295 do 298 Din. Ječmen, bački, banatski i sremski 250 do 290 Din. Mela 00 350 do 370. Vse cene so vagonske i tam na mesti. Prevažanje se posebi zaračuna. Živina. Jünci (biki 9—7 Din. Krave debele 6-5 Din. Krave za klobase 4—3 Din. Teoci 12—10 Din. Svinje. Prasci 6 do 8 tjednov stari 200—300 Din. 3 do 4 meseca 350—440 Din, 5 do 7 mesecev 460— 500 Din. Krmleniki živa vaga 9 do 12 50 Din, mrtva 14 50 do 17 Din. Kokoši, piščanci. Kokoši v Ljubljani 20 do 35 Din, v Maribori 30 do 45 Din. Piščanci v Ljubljani 10 do 30 Din, v Maribori 15 do 30 Dinarov. Krumpli v Ljubljani 2 Din za kg., v Maribori 1.50 —1.25 Din. Lük v Ljubljani 3 Din 1 kilo, v Maribori pa 2.50 Din. Mleko. Na velko 1.25 do 2 Din, na placi 2 50 Din. Belice na velko 1 do 1.25 Din. na placi 1.25 do 1.50 Din Med 15-18 do 25 Din kila. Grozdje. Cena pri nas 8—12 Din, v Ljubljani 8—14 Din. Banatsko grozijo : portugiško 3—4 Din, navadno belo 4—5 Din, sortno grozdje 5—8 Din za 1 kg. Sadje. Grüške 3 — 6 Din, Jaboka 3—5 Din, Breskvi 4—6 Din 1 kg. Slive v Soboti liter 3 Din, v Maribori 1 kg. 5 do 7 Din. (V Maribori ji največ tržijo po 8 do 12 sliv za dinar.) Orehi 8 Din, za kg. To so cene, kak se trži na drobno na placi. Cene na velko za jaboka i grüške 3 do 4 Din za kilo. Les. Jeličova stebla 1 kub. meter na železničnoj postaji košta 225 Din. trami 270 Din. Hrastova drva 15'50 za 100 kil. Trda drva 140 do 160 Dio kub. meter, mehka drva 60 do 120 Din. Za kub. meter. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Mali oglasi. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Dva mizarskiva vajenca (tišlarskiva inaša) stariva 14 do 16 let iščem iz okrogline Gornji Slaveč. Več se zvedi v uredništvi Novin v Soboti. Naznanilo. Županstvo občine Cankova naznanja, da se vrši kramarsko Živinsko i konjsko najvekše letno senje dne 24. septembra. Vabijo se vsi küpci i Prodajalci dobroga blaga. OBČ. ODBOR. Hižnim gospodarom na znanje! V vašem lastnom interesi nemrete včiniti nikaj bogšega, kak či date svoje hiže sakularati proti ognji pri svetovnoj najstarejšoj i najbogatejšoj ROYAL EXCHANGE ASSURANCE angleškoj drüžbi v Londoni, filijala Ljubljana. Osnovana je leta 1720 i razpolaga z garancij-skov glavnicov nad 5 miljard dinarov. V slučaji ognja opravi likvi-dacijo najhitreje i izplača Škodo solidno i hitro. Generalno zastopstvo za Prekmurje VIKTOR ŠINKEC M. SOBOTA. Poljska ul. 366. Kom. zaloga za Croatia Baterie, Badenia Freilaufe žepne svetilke i najbogša kresala (Feuerzeig) PAVEL FLISAR, M. Sobota Finomehanična i vörarska delavnica. Popravlajo se kresala, gramofoni, i vse v to stroko spadajoče mašine, ravnotak vsakovrstne vöre z 1 letNiske cene ! nov garancijov. Dobro delo! Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom- To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo- Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! HALO! GVÜŠNO ! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranili Vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,