Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulic« Stev. 16,
Z urednikom go moro govoriti VBak dan od Ji. do 13. uro.
Rokopisi bo ne vračajo.
Inserati:
SoBt8topna potit* vrata i kr., pri vočkratnom pojavljanji dajo BO popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izliaja. vsak dan razen nedeJ.j in praznikov ot> £*. uri zvečer.
Velja
za Idubljano
v upravništvu:
za oolo loto C gld., za pol lota S gld., za čotrt lota 1 gld GO kr., na inesoc GO kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Fo poiti velja
za celo loto 10gl., za pol leta G gld., za čotrt lota 2 gld. GO kr. in za joden mesec 8G kr.
Štev. 167.
V Ljubljani v četrtek, 18. septembra 1884.
Tedaj I.
Shod treh cesarjev v Skiernievicah.
Kedo bi si bil mislil pred jednim letom, da bode kmalu ves svet poln imena, katerega prej niti strokovnjaki zemljepisja poznali niso? Kedo se je preje menil o malem poljskem mesteci, kedo se je brigal za vsakdanji dolgčas njegovih pet tisoč, deloma židovskih prebivalcev? Ali shod treh cesarjev, kateri so si bili v zbirališče izvolili S ki e mi e vice, utisnil je neznatnemu kraju pečat zgodovinske važnosti. Ime njegovo odslej ne bode več iz-gi nilo iz šolskih povestnic, in mi vsaj se ne moremo ubraniti trdnega prepričanja, da so se ta teden v Skiernievicah dogovorile in sklenile reči svetovnega pomena.
Da se naj višja gospoda ni dala rcndezvous v grajskem parku skiernieviškem le zaradi tega, da bi skupno se zabavala z lovom, da se najmogočnejši vladarji celega sveta niso odpravili na potovanje le za to, da ustrežejo strogim oblikam dvorske uljudnosti, je pač vsakemu jasno. Jako važne zadeve so se obravnavale ; to se razvidi uže iz tega, ker so bili cesarji spremljani od svojih ministrov, od dotičnih poslancev in vojaških attachčjev. Bismarck, Giers in Kžilnoky na jednem mestu, — kedo bi tu hotel trditi, da razgovor v poljskih Skiernievicah ni veljal naj višji ra političnim problemom 1
Ni v prvič, da so se tri velesile vzhodne Evrope spojile v tesno zavezo. Nehote se spo-minamo one svetoznane „svete aliance“, katera se je bila sklenila in podpisala du<5 26. sept. 1815. Ali po vsem drugače je dandanes politično obzorje, druge ideje vladajo današnji svet! „Sveta zaveza" bila je vender le proizvod naivne romantiko tedanje d6be, Prečudna zmes neurejenega misticizma in plemenitega človekoljubja, in eminentno praktičen državnik, tedanji avstrijski kancelar Klemena Metternich, je stoprav kasneje smoter in pot odkazal vzvišenim zaveznikom. Niti sledu ni te nejasnosti v sedanjem položaji. Vladarji sami in njih odlični državniki
Listek.
Narodni dom.
Spisal Silv&miB.
Prostrane, z mnogimi naravinimi lepotami obdarjene slovenske pokrajine pokrivala je gosta tema, obupna tema nezavednosti. Blagi Darod slovenski obdelava! je v potu svojega °braza trdo grudo in pridelaval si le pičle Plodove, kajti njemu ni še zasijala luč napredka, omike, svobode; tujstvo pa se je ob-Jastno širilo po (livnih pokrajinah slovenskih! ^ancmarjeno in v trde ukove ukovano zdihovalo je to rahlosrčno ljudstvo slovensko ter vPiralo proseče oči v nebo: Pošlji nam rešitelja, oj Gospod!
Tedaj pa so se zjedinili blagi možje ter dejali:	Blagodušno, nadarjeno, žilavo naše
ljudstvo slovensko ginja v duševni temoti! Podajmo si roke in sezidajmo »Narodni dom“ in v&nj pokličimo, blagovestnike, da bodo blažili narodu srce, mu priučevali blago vedenje,
so si po polnem svesti svoje naloge ter se do dobrega ujemajo v vseh merodajnih vprašanjih.
Cisto naravno je, da si novinarji vsega sveta glave belijo o rezultatih trojecarskega shoda v Skiernievicah. V tajnosti njegove prodiral bode pač stoprav zgodovinar, kojemu se bodo, čez petdeset let recimo, odprli dvorni in državni arhivi. Vender pa uže dandanes po raznih znameujih sodimo o predmetih, kateri so bili na dnevnem redu pri skiernieviškem shodu.
Sigurno je, da se je razgovor sukal večji-del okolo vnanje politike.
Da se ost teh obravnav obrača proti Angleški, tega pač ne moremo verjeti. Istina je, da so v najnovejšem času nemški oficijozni listi hudo razgrajali proti tesnosrčni Glad-s t o n o v i politiki gledč novoustanovljenih nemških naselbin, ali prvosednik angleškega kabineta se je pred svojimi volilci v Midd-lothianu izražal v jako spravljivem zmislu
—	in vrh tega, kak razlog bi mogel napotiti avstrijsko cesarstvo in sosedno Rusijo, kljubovati Veliki Britaniji, katera je skoro neprestano ohranila svoje prijateljske odnošaje proti tema velesilama? Veliko verjetneje je, da se je pri sestanku v Skiernievicah obravnavalo iz to čn o vprašanje. Kajti evropski mir zahteva, da. se razmere na balkanskem poluotoku rešijo v popolnem soglasji z težnjami mogočnih sosedov. In nikdo ne more trditi, da so določbe berolinskega kongresa kaj stalnega ustanovile v teh pokrajinah. Dr-žavnopravno razmerje osvojene Bosne je še dandanes po vsem nezdravo in protinaravno, in prej ali slej se bo morala sedanja okupacija spremeniti v pravo, neomejeno lastnino. Z druge strani pa je razkrojitev bolgarskega naroda v dve državopravni skupini, od katerih je vsaka za-se preslaba, da bi mogla ustrezati svojemu poklicu, neusahljiv vir mnogovrstnemu prepiru, kateri jako neugodno vpliva na kulturni razvoj teh dežel ter je konstantna grožnja evropskemu miru. Modri državniki, kateri so te dni bili zbrani v nekdanjem letovišči poljskega primasa, so se skoro gotovo pečali s kočljivim vprašanjem, kako ugajati
ga navajali štedljivosti, ga učili umnega gospodarstva ter mu s krepostnim življenjem pomogli do zmage nad tujstvom, da ga duševno in gmotno povzdignejo 1 Preslabe pa so naše moči, torej obrnimo se do vsega naroda slovenskega, naj vsakdo pomore k zidanju »Narodnega doma" po svoji moči, da bode svetišče to sezidal: Narod sebi!
Iz njihovega poziva glas segel je do najskrajnejših mej slovenskih, v slednjo kočo. Povsodi so navdušeno pozdravljali to podjetje in blagoslavljali domoljubne moževe!
Tedaj pa se je pričelo pobiranje prostovoljnih doneskov; iz vseh pokrajin slovenskih romali so možje in žene, da položijo na žrt-venik dar, vsak po svoji moči.
Žrtveniku približal se je mož, ponosen mož; oblastno je stopal, oblečen bil je v drago obleko in okolo vratu visela mu je dragocena verižica in odprl je debelo svojo listnico, polno bankovcev; iz listnice pa je potegnil tisočak in dejal:
„Obilo imam premoženje, brez žene sem in broz otrok, mnogo bodo še podedovali so-
življenjskemu interesu obeh cesarstev, kako v soglasje spraviti avstrijske koristi in težnje ruske države.
Druga nevarnost preti državnemu in družbenemu organizmu od one zaslepljene anarhistične tolpe, katera z nečuveno drzo-vitostjo napada vse, kar je človeštvo si priborilo v stoletni zgodovinski borbi. Anarhistični rovarji vsega sveta, od ruskih nihilistov do vrtoglavega Mosta, kateri iz varnegaameri-kanskega zavetja pošilja strupene knjižure in surove morilce v Evropo, so med seboj v tesni zvezi. Ni čuda tedaj, da se tudi najmogočnejše države zjedinijo s tem namenom, zatreti soci-jalno kugo ter uničiti bakterijo anarhizma, neizmerno bolj nevarno nego vsi drugi baccili, koje so moderni pathologi našli v človeškem truplu.
Skoro gotovo bavila se je vzvišena gospoda v Skiernievicah še z drugimi vprašauji in kakor se razvidi iz mnogih simptomov, zlasti tudi iz pojavov ruskih novin, doseglo se je popolno sporazumljenje v vsakem oziru. Povsod se pripisuje velevažnemu zborovanju eminentno miroljuben značaj, in uže radi tega pozdravljajo z odkritimi simpatijami in hvaležno udanostjo trojecarsko posvetovanje na poljskem ozemlji.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Iz Bregenca se poroča, da se tamo delajo velike priprave za sijajen sprejem Nj. veličanstva cesarja o priliki otvorenja arlske železnice, katero se bode vršilo dnč 20. in 21. t. m. Bodensko jezero in tamošnje gorovje bode na čast cesarju sijajno razsvetljeno.
V	očigled predloga Herbstovega, naj se uredijo češki okraji po narodnostnem načelu, protestujejo češki listi proti vsakemu razkosavanju Češke; kar pa zadeva Herbstov predlog sam po sebi, nazreva „Pokrok“ v njem obrat na bolje v primeri z manifestacijami za časa lanskega zasedanja deželnega zbora. Predlog — pravi „Pokrok“ — ne zadržava ničesar, kar bi se protivilo načelom češke
rodniki! Ta dar pa vzemite za sezidanje »Narodnega doma!“
„Hvala Vam, vrlin! Hvaležen Vam bode ohranil spomin narod slovenski 1“
In zopet se je približal žrtveniku nov darovalec. Obleka njegova je navadna, čedna kmetska obleka. In mož ta deje:
M Danes prodal sem na trgu dvoje volov, dobro sem kupčijo napravil. Pogrešal jih bodem res pri delu, a doma imam še dva mlada, do-rastla mi bosta ter pomagala pri delu. Od svote te, katero sem potegnil za vola, pa podarim tretjino za „Narodni dom“, da se bode učiti imela priliko naša deca več, kakor smo se mi učiti mogli. Bodem uže kje drugod prihranil to svotico; izvolite jo vzprejeti!“ „Hvalo, prisrčno hvalo Vam, dobp mož! Nebeški oča da naj Vam mnogo sreče in blagoslova ; Vaše ime ostalo bode zapisano v zlati knjigi med darovalci!"
Zdaj pa se je zopet boječe bližal žrtveniku slabo opravljen mož; obleko njegovo pokrival je prah, od daleč je priromal peš. Boječe, s tihim, trudnim glasom je dejal:
stranke in kar bi Čehi ne bili uže pogosto toda zastonj zahtevali. Nemški poslanci stopili so sedaj na stališče, na kojem smo jim mi uže pogosto ponujali spravo. To je veselo znamenje, kajti s tem najden je prvi pogoj mogočega sporazumljenja. Predlog pomeni ponudbo k razpravam med ravnopravnimi narodnostmi. Narodnostno omejenje posameznih okrajev je sicer zelo težavno, toda kar je mogoče, bodo tudi čehi radi storili. Čudimo se le, pravi konečno „Pokrok“, da nemški poslanci niso stavili takega predloga uže prej, dokler so imeli šo večino.
Tuje dežele.
Včeraj popoludan poslovili so se Nj. veličanstva cesarji Fran Josip, Viljem in Aleksander III. v Skiernievicah. Nemški cesar Viljem odpotoval je naravnost k vojaškim manevrom ob Rajnu, cesar Fran Josip pa na Dunaj, kamor je prispel danes v jutro. Tajnost pokriva ukrepe, katere so storili v Skiernievicah cesarji in njihovi ministri; no kar za stalno vemo, je vesela novica, da je v Evropi mir za dolgo časa osiguran.
Iz Šangaja poroča brzojav, da se je pri Kimpalu izkrcalo 2000 francoskih vojakov, kateri so precej započeli bitko s tamošnjimi kitajskimi vojnimi četami, jih po polnem razkropili ter jim prizadejali velike izgube. Kitajski vojaki umaknili so se v notranjost dežele.
Coetlogen-paša, zvedenec v vojnih zadevah sudanskih, izjavil je nedavno, da bode ekspedicija Wolseleyeva potrebovala zopet ekspedicijo, katera ji bode morala priti na pomoč, da jo reši gotovega pogina. Kakor je videti, bode Sudan prizadejal Angležem še marsikatero bridko uro.
Dopisi.
Z deželnozborske galerije. (Izv.dop.) Nikari ne mislite, da tičim vedno v svojih hribih ter poslušam mlatiče ali kosce, kako otepajo po žitu ali otavi ter kleplejo svoje jekleno orodje; tudi ovac ne pasem vedno, in kadar kam pobegnem iz domače vasi, ne godi se to zgol po noči, kadar mesec sveti, vaški fantje pa z glasnim ukanjem in petjem korakajo čez most tam v doliui ter neovrgljivo pričajo kako prav je pogodil pesnik:
Lehke noge, lehko srce:
Tako k dekletu v vas se gre!
Ne, gospod urednik, doma ne ostajem vedno. Tudi v slovensko metropolo, v belo Ljubljano, krenem časi, in to tudi ne samo na semanji dan — kajti v tem tajim z nekako srečno doslednostjo svojo hribovsko naravo.
In pri takem vzletu v Ljubljano posrečilo se mi je zriniti se skozi gosto tolpo poslušalcev — samih čistih dijakov in prihodnjih poslancev,— v predno vrsto na galeriji deželnozborske dvorane. Tedaj se je vršila druga
„Z dalnje meje slovenske pripeljala me je pot k vam, da tudi jaz dam mali dar za svetišče, v katerem se bodo branile svetinjo naroda slovenskega, od koder bode sijala luč našim potomcem, da se ne utopijo v valovih tujstva, katero brezozirno pri nas gospodari. Majhen je moj dar! Obilo imam družino in žena leži mi uže leto in dan bolna v postelji, štedil sem jaz in moji sinovi, polagali smo od pičlega zaslužka vsak teden nekaj krajcarjev na stran. Tu podajem vam prištedjene novčiče, malo je, pa izvolite, prosim, jih prijazno vzpre-jeti, več nam dati ni možno!“
»Stoterna ti hvala, blagosrčni mož! Ti storil si več, kot drugi, s samozatajevanjem si pridobil ta dar! Večni gospodar naj izliva na te ves svoj blagoslov ter ogladi naj ti trnjeva pota, tebi in blagim sinovom tvojim, v rodov rodove!"
Zdaj približala sta se žrtveniku mladenič in deklica, cvetočih lic, jasnega obraza.
„Tudi mi dva čutila sva dolžnost, pomoči pri sezidanji narodne hiše. Lastnega premoženja nimava, z rokami morava si služiti pičli
seja sedanjega zasedanja, in radoveden sem bil, se li res naši poslauci tako kislo drže, kakor je „Slov. Narod" pripovedoval po prvi seji. Pa mislite si moje začudenje: — poslanec Klun se je še vedno prijazno smehljal
— kakor lani, dr. Vošnjak je bil dobrovolj-nemu veseljaku letos bolj podoben — nego lani, in gospod Luka Robič je z isto resno intenzivnostjo študiral letno poročilo deželnega odbora — letos kakor lani. Desnica slavnega zbora pa se je letos v veselem oziru jako pomnožila; kajti tjžL, kjer je bilo videti prej v istini kislo in mračno nagubaučeno lice grofa Blagaja, — tjft, je sedel Benjamin po-slaniški, Habahški baron, in prvi pogled nanj ti povč, da ta mož ne more biti razpoložen za — žalostno meditiranje. Ono mesto pa, kjer je lani zadnjikrat vadil se dr. Schrey v svojem vgrizljivem sarkazmu, ono mesto posedel je letos veseli dedič Anastazija Zelenca,
o	katerem sicer pripovedujejo, da je od svojega slavnega, a nam Slovencem slaboznanega prednika prejel samo — Leskovško graščino,
— pa to je tudi nekaj.
V	tem premišljevanji zmotil me je na krat glas:	^Poslanci naj se vzdignejo!11
Gledal sem, kako se „vzdigujejo", pa ker menda še nimajo potrebnih telovadnih aparatov,
— vstajali so rajši. Takoj potem pačujem: „Poslanci naj obsede!" Tu me je skoro groza prešinila, — kajti mislil sem si: »Gorjd mu, kogar bodo ti — obsedli!" Toda stvar ni bila tako huda; poslauci so le — sedeli mirno vsak v svoji naslonjači, jediui Benjamin deželnega zbora, obrnil je svoj smehljajoči obraz gori proti loži aristokratov, od koder ga je neprestano in zvesto občudovalo v njegovem težavnem poslaniškem delovanji ~ dvoje lepih oči.
Da, da, blagor mu, komur sijejo take oči, in da mu morejo sijati celo na trnjevo, ako-pram tako zaželjeno pot poslaništva! In v tem oziru bi bilo vender zanimivo in morda tudi poučljivo, ako bi sestavil kedo statistiko deželnih poslancev glede na to, koliko je oženjenih, koliko otrok imajo, — koliko se jih je ženilo po sprejetem poslanstvu, kako jim na-raščejo rodbine med poslaniško dobo — itd. Natančnih dat danes sicer nernam, samo to mi je znano, da je celibat v nemški stranki po jeduakem številu privržencev zastopau, kakor na slovenski strani, — tam „naš Kori" in višnjegorski baron, — tu pa naša dva duhovna gospoda, kajti o tretjem, o škofu — še ne smem govoriti, ker ga še ni. Želel bi, da se loti kak statistik tega hvaležnega in ne težavnega predmeta; — morda bode Vaš sodelavec pod črto, naš slovenski strokovnjak statistik, tako prijazen.
Pa da škofa ne pozabim. Radoveden sem, kam bode Njegova milost sela, ker pravijo, da v vsi deželnozborski dvorani ni praznega sedeža več; predniki Nj. milosti so se svojega virilnega glasu tako redkokrat posluževali, da je njihova pravica skoro zastarela ter „ga ni
kruh pri trdosrčnih gospodarjih. Štedila pa sva, odrekla si vsako veselico ter tudi dru-gove in družice svoje napeljavala k štedenju. Podali smo si roke ter se zavezali, da de-uemo vsak mesec malo svotico., po svojih močeh na stran. In zdaj sva tu, da izročiva to svoto, katero sva prištedila midva in najini drugovi in družice. Izvolite vzprejeti ta dar in Bog blagoslovi početje vaše!"
Možu pri žrtveniku pa se je utrnila solza v očeh ter mu kanila na zarjavelo lice iu s tresočim glasom dejal je ginen:
„Bog, ki čuva vsako stopinjo našo in so mu znana vsa dela naša, poplača naj vama visokodušnost, varuje naj vaju vsake bžde, blagoslovi naj vajina dela in še zaradi vaju razliva blagoslov na potomcev potomce."
In mož pri žrtveniku padel je na kolena : Zahvaljeval se je Stvarniku za tako vrlo mladino ter ga prosil, da bi ohranil mladino slovensko pred pogrezom v pogubno samopašnost.
K žrtveniku pristopila je sedaj stara ženica ; trudno svoje telo je opirala ob palico; lice uje bilo je velo, odrevenelo, kakor sko-
sledu ne znamenja — kje stol njihov je stal!“ Morda bode v prihodnje drugače. Naj bo do-velj danes, morda kmalu zopet kaj! Vaš
Hribovec.
Iz Kranja, 17. septembra. (Izv. dop.) Danes o polu 2. ure popoludne nastal je v dobro četrt ure oddaljeni vasi Rupi požar, kateri je več gospodarskih poslopij z vsebino vred in več kmetijskega orodja uničil. Kako je požar nastal, se še za gotovo ne ve, govori pa se, da so ogenj najbrže otroci zanetili. O podrobnostih bodete itak po drugem potu izvedeli; glavni namen moj je ta, da zabeležim, kako naglo je prihitel oddelek naših vrlih ognjegascev s svojim izvrstnim orodjem na požarišče in s kako neutrudljivo požrtvovalnostjo so gasili. Posrečilo se jim je hišo, s koje je uže plamen švigal, rešiti, ravno tako drugo hišo, katera se je ravno unemati jela, ko so ognjegasci v vas prihiteli. Nič manj odlikovali so se nekateri kranjski mestjani v rešilnem delu.
Kmalu po nastalem požaru pripeljal seje tudi gospod c. kr. okrajni glavar Merk na Rupo.
Konečno mi je le še omeniti, da si je požarna hramba s svojo požrtvovalnostjo posebno zahvalo vseh rupenskih vaščanov zaslužila. Živeli vrli ognjegasci!
Razne vesti.
— (Cesarični darovi.) Nj. veličanstvo cesarica darovala je ob svojem bivanji v Ischlu za razne dobrodelne namene in z&vodo 1300 goldinarjev.
— (Odpretje arlske žoleznice.) Program potovanju Nj. veličanstva cesarja k otvo-renju arlske železnice je naslednji: Nj. veličanstvo cesar bode zapustil Dunaj dne 18. t. m. ob 7. uri 30 minut zvečer ter se podal s posebnim dvornim vlakom čez Solnograd in W(5rgl v Stams, kamor dojdo dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj ter bode ogledal tirolski bataljon deželnih strelcev. Ob 11. uri 85 minut dopoludno dojde v Inomost. Dne 20. t. m. ob 8. uri zjutraj se bode peljal cesar s posebnim vlakom po novi arlski železno-cestni progi, in sicer do Bregenca, kamor dojde ob 3. uri popoludne. Dne 21. t. m. zvečer ob 8. uri
30	minut vrnil se bode cesar ter dojde zopet v SchOnbrunn dne 22. t. m. ob 4. uri zjutraj.
— (Kralj Umberto kot mirovni apo-stel.) NapoljsKi listi poročajo: V četrtek, ko je kralj obiskal bolnico Santa Maddalona, vršil so je tam ganljiv prizor. Kralj stal je ravno z minister-skim predsednikom Depretisom in z nadškofom pri postelji umirajočega, ko vstopi prejšnji minister baron Nicotera ter se skupini pridruži. Depretis in Nicotera pa sta si bila uže delj časa smrtna sovražnika. Tu pri postelji umirajočega opominal je kralj oba državnika, naj pozabita jezo ter se spravita. Brez obotavljanja podala sta si Depretis in Nicotera roke.
lija starega hrasta tam v goščavi in glavo venČali 'so sivi lasje. S tresočo roko vzela je iz žepa robec ter skrbno odvezavala vogel. Pristopila je bliže ter dejala:
„Gospod, dobri gospod, vzemite ta mali dar! Tudi k nam došel je Vaš glas. Tudi jaz bi Vam bila rada prinesla obilih doneskov, a revna sem, sila uboga. Pri svoji hčeri, nepre-možni kajžarici stanujem, daje mi jesti iu me oskrbuje z obleko, ne ginem ravno glada. In spomnila sem se, da mora biti v skrinji, katero sem imela za balo, še star križak — darovala mi ga je teta, ko sem jo vabila k svatbi — in tedaj poiskala sem ga, več nimam in tu ga Vam podajem; vzemite ga, prosim, gospod! Molila pa bodem, da pošljejo nebesa blagoslov Vašemu delu ter obvarujejo naš narod zla!"
»Tisočerna naj Vam hvala doni z vseh slovenskih pokrajin, draga mamica. Z darotn Vašim pa bodemo napravili v veliki dvorani okno in vanj vpisali Vaše ime, da bode v lju' bežni do naroda spodbujalo potomce na vekov veke. .. .
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Deželni šolski svet je začasnega učitelja v Gorenjem Tuhinji, Josipa Bizila, imenoval stalnim učiteljem na tamošnji ljudski jednorazrednici in začasnega učitelja v Šmartnem pri Litiji, Antona Funteka, stalnim učiteljem za drugo učiteljsko mesto na štirirazred-nici v Št. Vidu.
— (Premije.) C. kr. ministerstvo za notranje zadeve je podelilo za izvrstno poslovanje med slednjo perijodo stavljenja koz prvo premijo v znesku 63 gld. okrajnemu ranocelniku gospodu Edvardu Globočniku v Cerkljah, drugo v znesku 62 gld. okrajnemu ranocelniku gosp. Fr. Bach-mannu v Ilir. Bistrici in tretjo v znesku 42 gld. okrajnemu ranocelniku gosp. Karolu Peternelu na Studenci.
— (Gosp. c. kr. okr. glavar Mahkot,) znan pospešitelj ljudskih Sol, ki je v črnomaljskem in logaškem okraji v šolskih kronikah čestokrat zabeležen, je s svojini energičnim delovanjem uči-nil, da so je v ljubljanski okolici v kratkom času njegovega poslovanja precojšuje štovilo ljudskih šol razširilo, oziroma ustanovilo. Mod temi je tudi ljudska šola v Šent Vidu nad Ljubljano, katora se je razširila v štirirazredno. V nedeljo 21. t. m. popoluduč ob 3. uri se bodo novi šolski prostori slovesno blagoslovili in se bo za to leto otvoril trotji razred.
— (Z gimnazija.) Za letoinje šolsko leto oglasilo se je na ljubljanskem gimnaziji okolo 800 dijakov. V tri oddelke prvega razreda oglasilo se jih je 202, izmed teh za nemški oddelek samo 40, v tri oddelke drugega razreda 126, v tri oddelke
' tretjega razroda 122, v dva oddelka četrtega razreda 67, v dva oddelka petega razreda 108, v dva oddelka šestega razreda 70, v sedmi razred 52 in v osmi razred tudi 52. Ljubljanski gimnazij je joden najbolj obiskovanih. Lotos poučevalo bode tu
31	učiteljskih močij.
— (Nepoštenost.) Vipavka, ki prodaja v Ljubljani sadje, prodala je Vipavcu lep zlat prstan z rudečim kamnom za 4 gld. Policija je zvedela za to kupčijo in dobila prstan, ki je vreden najmanj 9 do 10 gld. Vipavka trdi, da je prstan našla na Brezij ah v cerkvi za altarjem, ko je okolo altarja po kolenih se plazila. Policija je pričela preiskavo.
— (Romarjev) je bilo včeraj toliko na sv. Višarijah, da sta dva polna gorenjska vlaka isto v Ljubljano pripeljati morala. Romarji so bili večinoma z Dolenjskega.
— (Tatovi) so udrli predvčeranjim ponoči
0 polu 12. uri na vrt križanskega poslopja. Splezali so najbrže po lestvici z Emonske ceste pri Cojzovi lipi na vrt in od tam se bližali poslopju križanskemu. Pri ječah c. kr. okr. delog. sodnije odtrgali so pri jodnem okni veliko leseno ograjo, ki brani zaprtim razgled na vrt. Vsled ropota pa se jo zbudil upravnik križevniškega reda g. Vok tn je vstrelil dvakrat s samokresom na tatove, kateri so zbežali.
— (Zlobnost.) 13. t. m. vrgel je neznan lopov kamen proti železničnemu vlaku, ki se je peljal mod postajema Loka - Medvode. Razbil jo steklo pri oknu kupeja III. razreda, a k sreči ni poškodoval nobenega potnika.
1 tT (N os veča.) 681otna učiteljeva vdova He-
lona Vavkon iz Hotederšice padla je 16. t. m. z lestvice. Hotela je iti za svojim vnukom, stoječim na lestvi; pri tem poskusu pa j0 izgubila ravnotežje in padla dva sežnja globoko; čez deset minut Po nesrečnem padcu je revica umrla.
— (Z nožem.) V noči 14. t. m. napadel jo znani pretepač Tone L. iz Most hlapca Janeza C.,
je stal pred hišo svojega gospodarja na cesti.
' T°no L. dal je hlapcu brez vsacega vzroka nekaj zaušnic> Napadoni si jo mislil, pametni naj od-I10ka in Zato je rajšo zbežal. Tone L. pa j0 je ll(irl za njim, in ko ga je dotekel, začel ga je s Polenom obdelavati po hrbtu. Hlapec pa potegne iz žepa in zabodo trikrat svojega nasprotnika,
. se je takoj smrtno zadet zgrudil in čez malo minut zdihnil svojo dušo.
Iz deželnega zbora.
(Konec.)
Na to dobi prof. Šuklje, kateri sejo oglasil takoj po g. Doschmannu, besedo ter pravi med drugim blizu tako-le: »Niti sanjalo se mi ni, da bodem primoran, segati v to debato. Kajti vsakemu mora biti jasno, da je vos ugovor g. Deschmanna proti notranjski volitvi zgolj neosnovana in nepotrebna provokacija. Saj on sam ni bil v stanu, navajati niti najmanjšega stvarnega razloga proti tej volitvi ali proti kandidatu, katerega si je izbrala ogromna večina notranjskih volilcev.
Vender razumem z psihologičnega stališča one srčne bolesti, katere so g. Deschmannu izvabile njogov govor. Da gospoda nasprotne stranko nima več krmila v rokah, to jih boli; da na vzvišenem mestu v tej deželni sobani sedeva sedanji deželni predsodnik, to jih peče. Naravno tedaj, da gospodje strastni postajajo. A strast zaslepi, g. Deschmaun! in v svoji strasti niste zapazili smešne situvacije, v katero ste zabredli. Vi se pritožujete zaradi vladnega pritiska, Vi, voditelj iste stranke, katera jez neču venim uasilstvom zadobila dežolno-zborsko večino 1. 1877, katera je inscenirala znane volitve v trgovinsko zbornico! Poglejte v staro stenografične zapisnike in uverili se bodete, katera vlada da je omejila volilno svobodo, ona, ki ste jo podpirali Vi in Vaši pristaši, ali sedanja vlada, katera ima svoje zaveznike na naši strani. (Dobro, dobro!)
V	stvarnem oziru ovrgel je uže g. dež. predsednik neopravičene trditve g. Deschmanna, meni tedaj le preostaja, odgovarjati na opazke, s katerimi je dotični gospod počastil oni list, kojemu sem jaz odgovorni urednik. Čudim se pač, da se je tako staremu, izvedenemu politiku pripetila nesreča, da je po polnem prezrl veliki razloček med »uradnim" listom (Amtsblatt) in »vladnim" organom (officibses Blatt). Le uradni list je navezan na oni uglajeni stilus curiae, o katerem je govoril g. Deschmann; oficijozni list pa je časnik, kakor vsi drugi. Kar se moje osebe tiče, moram reči, da niti po svoji individualnosti, niti po svojom poslaniškem dostojanstvu ne bi mogel prevzeti uredništva takega uradnega lista.
Kar se pa tiče časnika, kojemu sem zdaj odgovorni urodnik, bodem vztrajal pri njogovom uredništvu toliko časa, dokler se bodo moji nazori strinjali z idejami, katero imam zastopati na publicističnem polji. Iu moji nazori, gospodje z levice, Vam niso neznani! Uže pred jednim letom, v znameniti seji, menim da 6. okt. 1. 1., naglašal sem potrebo, da ima zginiti narodni prepir v Avstriji, sicer se bode razbila državna ladija v valovji strastne strankarske agitacije. Kar se pa mojega naroda tiče, sem lani javno izrekel, da bi po mojem mnenji ugajalo njegovemu napredku, ako bi posvetil svoje moči plodovitejšemu delu, nego je sterilni narodni prepir. Takrat ste Vi, gospoda na oni strani, glasno odobravali moje besede; ako bi bili količkaj dosledni, ne bi moral g. Deschmann danes tako govoriti. Ali naravnost rečem, da je g. Deschmann morda zadnji v tej visoki zbornici, pri katerem bi iskal doslednosti. Življenje njegovo mi je znano; če primerjam mladost njegovo z njegovim dosedanjim položajem, če pomislim, da mati njegova do svoje visoke starosti ni spregovorila niti besedice nemško ter da je on navzlic temu vender dandanes voditelj kranjskega nemštva, der bewdhrte Fuhrer des Deutschthums, potem mi nikdo ne more zameriti, ako ne bodem iskal doslednosti pri g. Deschmannu!
Sicer se pa gosp. Deschmann silno zanima za naš narodni razkol ter skoro je videti, da obžaluje noslogo v narodnem taboru. Naj se potolaži! Stopili smo v boj, kor jo nam bil usiljen; ali uverjen naj bode, če bi se še enkrat pripetilo, da bi Doschmannova načela postala merodajna pri naši deželni vladi, v istem hipu bodemo zopet jedna stranka, po vsem složna v svojih uporih proti njegovim nazorom. Če se bodo tedaj veselil te narodne sloge, tega pa no da bi mogel zatrjevati." (Dobroklici.)
Deželni poslanec dr. Sterbenc pravi, da jo kot volilni mož iz volilne skupine notranjskih volilcev pač dolžan, da spregovori besodo o tej zadevi. On biva med Notranjci in pozna natanko mnenje volilcev, Precej, ko se je zvedelo, da treba
voliti novega poslanca, nastalo je vprašanje, kdo naj bode deželni poslanec. Reklo se je takoj, da nima Notranjska razen Vipave nobenega moža izmod svojih v deželnem zboru, in ko se je začelo volilno gibanje, je ta misel, voliti poslanca iz svoje srede, po polnem prodrla, ne da bi bila c. kr. vlada o tej zadevi le najmanjšo besedico rekla. Bivši poslanec imel je svoj sedež v Ljubljani, a ko je njemu bilo zastopati tako važno poročilo v deželnem zboru, je kratko malo brez razlogov osta-vil poslanstvo. Mislil je morda, da bode jednoglasno zopet izvoljen, a varal se je. Sklical je volilni shod, res da je bilo slabo vreme takrat, a niso se strašili volilci slabega vremena, a sram jih je bilo, da so svoje	zaupanje	dali	poslancu,	kateri ga
vreden ni bil.	Pri drugem shodu pa je	prišlo do-
kaj volilnih mož, a nijeden se ni oglasil za bivšega poslanca, vsi glasovi so se strinjali v tem, da si volijo Notranjci koga izmed sebe in postavili so sedanjega gospoda poslanca A. Obrezo kandidatom, kateri je bil tudi z veliko večino poslancem izvoljen.
Žalostno bi bilo, če bi moral biti vladni zastopnik pod policijskim varstvom; in sramota je, naravnost rečeno, da so nekateri slovenski listi poročali, da se je volitev vršila pod ključem.
Pred Bogom in svetom, pravi dr. Sterbenc, lahko z mirno vestjo izjavljam, da ni bilo nobenega vladnega	pritiska,	saj	jaz nisem	čutil najmanjšega niti	z besedo	niti	s pismom. (Dobro !
Dobro!)
Poslanec D e schmann se čudi, da je Šuklje, ki jo vender c. kr. profesor (klici: Tukaj ne!), urednik vladnega lista, kajti to je na škodo davkoplačevalcem, C. kr. profesorji naj ostanejo pri svojem poklicu.
Gospod c. kr. deželni predsednik baron Win k-ler odgovarja, da niso davkoplačevalci pri poslu gosp. profesorja Šukljeja kot urednika prav nič prizadeti, kajti gosp. Šuklje plačuje suplentu, kateri opravlja njegovo profesorsko službo.
Poročevalec deželnega odbora, ces. svčtnik Murnik, opomni, da proti volitvi ni nikdo ničesar opazil. Kar pisarita »Slovenski Narod" ali „Wochen-blatt" nima z verifikacijo nikakega posla in nalog njemu jo le ponovljono nasvetovati, naj so volitev poslanca notranjskih kmotskih občin potrdi. A odgovarjati mu je vender na neko opazko gosp. Doschmanna, odbijati mora odločno napad na zdanjo vlado. Govornik pravi, da hoče g. Desch-: manna spomniti, kako se je delalo za kandidate' prejšnje vlade, na najvišjem in najnižjem mestu,’ v vrsto proti narodnim kandidatom stopilo je tildi finančno vodstvo, poštno vodstvo, okrajno glavarstvo itd., sploh da je bil najvišji nalog vsakemu c. kr. uradniku, da glasuje proti narodnemu kandidatu. Kar je govoril g. Deschmann o tem, da jo v eno mer visel nad poslanci njogovoga mišljenja Damokljejev meč, ali bodo od narodne večine deželnega zbora verificirani ali ne, mu ima govornik le opomniti, da je narodna večina prejšnjih deželnih zborov poslance, katerih volitve so bile pravilno, postavno izvršene, zmirom precej verificirala, le če ni bila stvar jasna in so bili od strani volilcev ugovori, se je odložila, da se je natanko, vsestransko in vestno preiskal volilni akt. A nikdar ni prišlo v razgovor pri verifikaciji volitev de-žolnih poslancev, kakor se je zgodilo danes, kako so si časniki ene ali druge stranke levite brali, takrat so bili ugovori proti volitvam z dokazi podprti. O tem vsem pa danes nobeden niti črhnil ni, torej nasvetujo, da se izvolitev g. Obrezo verificira. Predlog so vzprejme. Zdnj glasujejo vsi narodni poslanci, le nemški poslanci glasujejo proti. Po-trdo se potem volitve Ernesta Faberja za mestni volilni okraj Kočevje-Ribnica in volitev Ervina grofa Auersperga in Leopolda barona Lichtenberga za poslance iz volilnega razreda velikega posestva brez ugovora.
Poročilo deželnega odbora glede agrarnih razmer na Kranjskom, sestavljeno po g. deželnem odborniku dr. Vošnjaku, izroči se na njegov predlog posebno izvoljenemu gospodarskemu odseku enajstih udov. V odsek se izvolijo gospodje poslanci: dr. Vošnjak (načelnik), Murnik, Svetec, Rudež, Obreza, Dov, Detela, baron Lichtenberg, Faber (namestnik), baron Apfaltrern in Deschmann. Potem sledijo poročila finančnega odseka o raznih peticijah.
Po predlogu poslanca Kersnika dovoli se „ Glasbeni Matici11 podpore 500 gld. in „Narodni šoli" podpore 100 gld. za prihodnjo leto; dr. VoSnjak nasvetuje podporo 100 gld šolskemu vodji Janezu Lapajneta v Krškem za izdavanje šolskih literarnih del in ranocelniški siroti Pavli Vukotičevi letne miloščine 40 gld.; poslanec Murnik nasvetuje obrtnijski šoli v Kočevji 200 gld. podpore; paznikovi vdovi Jeri Kumer redni donesek za njeno hčer letnih 36 gld.; poslanec profesor Šuklje nasvetuje povečanje pokojnine Mariji Statin od letnih 140 gld. na 200 gld.; učiteljski siroti Luciji Schott podaljšanje letne miloščine 31 gld. 30 kr. na dalnja tri leta; učiteljski vdovi Marjeti Junec letne miloščino 80 gld. na dalnja tri leta; učiteljski vdovi Katarini Krombliolc letne miloščine 80 gld. za dalnja tri leta; učiteljskima sirotama Karolini in Ani Malenšek letno miloščine vsaki
30 gld. za dalnja tri leta; dr. Vošnjak nasvetuje miloščino letnih 250 gld učiteljski vdovi Karolini Hočevar za dalnja tri leta; Kersnik slikarju Josipu Petkovšku v Parizu podpore 100 gld ; podpornemu društvu na višji kmetijski šoli na Du-naji in podpornemu društvu Asi/lverein na dunajskem vseučilišči, vsakemu podpore 30 gld. Vsi ti predlogi finančnega odseka se brez razgovora vzprejmd.
Poslanec Kersnik poroča v imenu finančnega odseka o točkah deželno-odbornoga poročila, katere se tičejo deželnega muzeja in nasvetuje, da se iste odobre. (Sprejeto.)
Poslanec Luckmann poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delavnico za 1. 1883. in nasvetuje odobronje istega, čemur zbor pritrdi.
Poslanec dr. vitez Bleiweis Trstoniški poroča v imenu finančnega odseka o računskih sklepih dobrodelnih zakladov za 1. 1883, katerim zbor po njegovem nasvetu pritrdi. Potom se druga seja sklono.
Prihodnja seja bode v petek, 19. t. m., ob 10. uri dopoludne.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 18. septembra. Cesar vrnil se je o polunoči iz Skiernievic v Schonbrunn; zvečer je zopet odpotoval k otvorenji arlske železnice.
Zagreb, 18. septembra. Pri do zdaj z vrženih volitvah v sabor dobila je vladna stranka 48, Starčevičijanci 20, nezavisna 7 sedežev. Dva izvoljena poslanca ne pripadata nobeni stranki; v jednein okraji se mora vršiti ožja volitev.
Praga, 18. septembra. V deželnem zboru interpeliral je Matuš namestnika o postopanji proti Čehom v Liberci in o sklepih občinskega zastopa v Trutnovu. Namestnik je obljubil, da bode na to interpelacijo obširno odgovoril.
Bruselj, 18. septembra. Vet tisoč bro-ječa množica pohajala je zvečer sikajoč in vriščeč po ulicah ter prepevala „marseillaisou (znano francosko svobodnjaško in revolucijsko pesen); zbrala se je potem pred kraljevo palačo in pred odpravništvom katoliškega lista „Patriot“. Posredovati je morala policija ter razgnati množico.
Napolj, 18. septembra. Od včeraj o polunoči do danes o polunoči je 510 oseb obolelo in 239 oseb umrlo za kolero.
Gradec, 17. septembra. Klub slovenskih poslancev izvolil je načelnikom barona G o e d 1 a.
Zagreb, 17. septembra. Pri včeraj izvršenih 31 volitvah v sabor izvoljenih je bilo
31 poslancev vladne, 6 poslancev opozicijske stranke in 1 poslanec, kateri ne pripada nobeni stranki.
Zagreb, 17. septembra. V Zagrebu so bili danes izvoljeni kandidatje narodne stranke: Krestič, pl. Schramm in kanonik Gašparič.
Pariz, 17. septembra. List „Paris“ poroča, da se Kitajska trudi, doseči medijacijo ter izjavlja, da niti vlada, niti javno mnenje v Franciji ne bode vzprejelo razsodišča. — Poročilo admirala Courbeta pravi, da škoda pri orožarni v Fu-Čevu znaša 15 milijonov, škoda pri kitajskem brodovji pa 18 milijonov.
Rim, 17. septembra. V vseh okuženih provincijah je včeraj 581 oseb obolelo in 325 oseb umrlo za kolero. Izmed teh jih je v mestu Napolji 463 obolelo in 265 umrlo, v Spezziji 13 obolelo in 11 umrlo, v Chieti 1 oseba obolela za kolero. V Rimu ni nobena oseba obolela. ____________________________________
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 18. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................80 80
»	»	»	»	srebru........................81'85
Zlata renta...............................................104	'95
5°/0 avstr, renta......................................95'85
Delnice narodne banke.................................... 854-	—
Kreditne delnice....................................... 297 '90
London 10 lir sterling....................................121	'70
20 frankovec........................................... 9 68
Cekini c. kr........................................... 5'76
100 drž. mark............................................  59	• 65
Tiijei.
Dn6 16. septembra.
Pri Maliči: Dr. Franki vitez Hochwart s soprogo; De-peris, zasebnik; Friedl, c. kr. avskultant; Krandl, Kuschke, Lederer, Oblak in Willau, potovalci, z Dunaja. — Covacevieh, veleposestnik, s soprogo, iz Trsta. — Burgstaller s soprogo iz Reke. — Malle, trgovec, s soprogo, iz Celovca.
Pri Slonu: Baron Helfert, predsednik; Fischback, trgovec, in Chaloupka, c. kr. stotnik, s soprogo, z Dunaja. — Klautzki, potovalec, iz Hohensteina. — Lengyel, trgovec, iz Marczali. — Vitez Toppo z rodbino in Migliorini s soprogo iz Trsta. — Casagrande, trgovec, iz Ajdovščine. — Peče, trgovčeva soproga, iz Loža. — Furlan, c. kr. kadet, iz Celovca. — Woschnagg, fabrikant, iz Gamsa.
Pri Tavčarji: Schiiller, ingenieur, z Dunaja. — Hartmanu, trgovec, iz Gradca. — Vianello, dijak, in Kočevar, vseučiliščnik, iz Trsta. — Grofica Egger, graščakinja, iz Treibacha. — Werberger, zasebnica, iz Celja. — Loger, zasebnica, iz Trebovlja. _______
Tržne cene.
V L j u b 1 j a n i 17. septembra: Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 89 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 4 gld. 87 kr.; turšica 5 gld. 20 kr.; oves 2 gld. 93 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 67 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh po 70 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2l/3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 32 kr.
— Piške po 40 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
| Dan j	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
17. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	745'65 744-80 744-62	+12-3 +22-4 +146	bzv. vzh. sl. >	megla js- »	0-00
Prošnja
do milosrčnega p. n. občinstva ljublj. mesta.
Meseca maja 1.1. zamrla sta, in sicer zaporedno v teku jednega meseca, delavec tukajšnje tabačne tovarne Janez Kopecky in njega žena na plučni bo-lestji v nepopisljivi bedi, zapustivši kopo č v e t e r i h nedorastlih in po vsem nepreskrbljenih ubogih otročičev, od katerih po starosti šteje prvorojeni 10 let, a naj mlajši 2 leti. Razen življenja nemajo ti revčki v besede kratkem pomenu ničesa, to je ne hrane in tudi obleke ne, s katero bi si očigled bližajočemu se zimskemu vremenji zamogli pokrivati telesno svojo nagoto, kajti skromni vsakdanji zaslužek in pri vsem tem vender le pičlo prištedjene novce njihovih zamrlih rediteljev absorbirala je mučna in dolgo časa trajajoča bolezen do zadnjega krajcarja. V prežalostnem položaji zapuščenih teh sirot se stavi nujna prošnja do blagodušnosti onega milosrčnega p. n. občinstva ljubljanskega mesta, kateremu je mila usoda odmerila materijelnega imetja dovelj, pomoči svojim nesrečnim sobližnikom z doneski kakeršnimi koli si bodi, ter prosi se, da bi se le isti oddali ali neposredno v roke zapuščenim otrokom (stanujoči v Florijanskih ulicah hiš. štev. 13) ali v roke sodnijsko postavljenega varuha g. Frana Omejc-a, c. kr. poštnega oficijala (stanujoč na Poljanski cesti hiš. št. 13, I. nadstropje), kateri bode po vsem za to skrbel, da se dotični milosrčni darovi vestno obrnejo v prid ubogim Kopecky-jevim sirotam.
V Ljubljani, 16. septembra 1884.
V našem založništvu je ravnokar izšlo:
Ameriki.
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljubljanski Zvon»:
•Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve «Sreče v nesreči> ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.* Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*	(94)	1
Dobiva se pri
Ign. pl. Klemmayr & Fed. Bambergu
v Ljubljani.
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljub^ana
Kongresni trg štev. 2
priporoča srojo
popolno zalogo
vseli na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr, višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upeljanih
b m  m	m	®
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo »IzslcUa. ceruali.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.