Skrb za istrsko učiteljstvo. V 167. Štev. »Slovenca« čitamo v notici »Liberalni nos Slovenskega Naroda« sledeče: Kar se pa tič^ »Narodove« grožnje, da bo v Istro zanesel svoja načela in boj, odgovorimo le, naj to poizkusil Mi mu bodemo celo dali naslove »svobomiselnih in narodnih elementov« a la učitelj Zec, ki svoje izdajalsko početje zakrivajo s plaščem liberalizma. Tak je pri nas liberalizem, gospodje okoli »Naroda« in »Tovariša!« Ni nas volja, prerekati se ni s »Slovencem« in z malo znanim »Omnibusom«, ki ni niti slovanskega imena vreden, a vendar, ker so gosporlj- okrog teh listov tako postrežljivi, prosimo, naj naznanijo naslove onih »svobodomiselnih in narodnih elementov« a la učitelj Zec, ki svoje izdajalsko početje zakrivajo s plaščem liberalizma, naj dostavijo pri vsakem naslovu tudi ono izdajalsko početje, ker je dolžnost vsakega Slovenca in Hrvata, da jih ovira v tem, in če je možno, da jim popolnoma prepreči to izdajalsko početje. Da nam ne bodo podtikali osebnih ozirov, da mislimo tovariša Zeca zagovarjati, povemo, da ni to naš namen. Vendar kolikor smo spoznali razmere, smo prepričanja, da je izdajalsko početje Zečevo to, ker poučuje italijanščino na svoji šoli. Gospodje, ali je Zec sam uvedel italijanski pouk, ali ga je uvedel na odlok šolskih oblasti ? Na to vprašanje odgovorite, in potem smo na čistem, kje je izdajalstvo 1 Znani so nam šolski zakoni in vetno, da učitelj ne sme svojevoljno uvajati predmetov v šolo, a tem manj določevati učni jezik, torej tudi Zec ni uvedel sam italijanščine. Seveda, gospodje bi radi, da bi se Zec uprl šolskim oblastnijam, a ko bi ga te odpustile iz službe, bi se mu pa posmehovali. Naj omenimo mimogrede le slučaj, ki se je prigodil pred leti. Bil je v službi mlad učitelj, ki mu je šolska oblast naložila, da mora poučevati v dotičnem kraju nemščino, a ker seje temu uprl, je bil kmalu odstavljen. V dotični kraj je prišel drug učitelj, ki poučuje še danes nemščino, a ga vendar klerikalni gospodje povsod hvalijo in protežirajo. Odpuščenemu tovarišu se je posrečilo dobiti službo v drugem okraju in službuje Še danes ter je osivel v svoji službi in v boju za narodnost, a vendar ga gospodje a la Spinčič in Laginja proglašajo za narodno izdajico, ker jim noče slepo hlapčevati. Še nekaj I Znana nam je dekanija, kjer so se vršili pred leti vsi cerkveni obredi v slovanskem jeziku, celo matrike so se pisale z glagolico. Danes se vrše v tej dekaniji vsi obredi edino v zveličalni latinščini. Zakaj pa od duhovščine te dekanije ne zahtevajo »Omnibus«, »Slovenec«, »Edinost« i dr., da bi morala kar čez noč uvesti glagolico ? Vemo, s čim pridejo na dan, namreč z znamenito »obedienza canonica«. Kaj pa bi se jim zgodilo zaradi te? Nič več in nič manj kot učitelju Zecu, ako bi ne slušal šolskih oblasti, namreč v najhujšem slučaju bi bili odpuščeni iz službe. In vendar tej duhovščini ne očitajo izdajalstva, četudi se ni niti toliko ganila, da bi bila tržaškega škofa opozorila na to in ga opomnila, naj ne bo tako hud nasprotnik glagolci ob konferenciji v Rimu. Da bo jasno, zakaj je večina istrskega učiteljstva mnenja, da je slovanski klub istrskih deželnih poslancev klerikalen a la Susteršič, moramo poseči nekoliko nazaj. Ze v 4. Številki 1. 1904. je prinesel »Tovariš« dopis iz Istre, kjer dopisnik primerja slovanske poslance s kranjsko klerikalno stranko in odkrito pove, da so istrski slovanski poslanci verni drugi kranjskih klerikalcev, t. j. da so nasprotniki šoli. Tačas ni nihče ugovarjal tej trditvi, a sedaj, ko se je odluščila mrena z oči tudi nekaterim hrvaškim učiteljem, da nočejo slepo drviti za stranko, ki jo vodita dr. Laginja in bpinčic, se je pričel repenčiti puljski »Omnibus«, a namesto, da bi dokazal pravo svoje stranke, opsuje vsakega, ki se slepo ne pokori t ; stranki, z narodnim izdajalstvom. Za nas je malega pomena, ali vodijo puljsko občino Italijani ali c. k. mornarica, mi smo uverjeni, da so oboji Slovanom nasprotni, naj se potem cepijo v kolikor hočejo strank in se veže z njimi dr. Laginja ali učitelj Zec, oba ne bosta premenila tega dejstva. Za nas je važen vsak nastop naših poslancev v deželnem zboru. Ze mnogokrat so poudarjali ob volitvah: Ako bi bilo naše Ijudstvo bolj izobraženo, bi pridobili večjo zmago, t. j. več mandatov. Vsak, ki zdravo misli, spozna, da je podlaga izobrazbi Šola, a podlaga tej učiteljstvo. Dobro učiteljstvo — nasledek dobra šola in tej je nasledek dobra izobrazba. Kako pa ravno slovanski poslanci skrbe za učiteljstvo? Že v zgorej navedenem dopisu je ožigosal dopisnik njih nastopanje proti učiteljstvu že od 1895. 1. V zasedanju deželnega zbora v oktobru 1904 je vendar prišel na dnevni red tudi načrt zakona glede upokojevanja učiteljstva, njegovih vdov in sirot. Učiteljstvo vse Istre se je zanimalo za to. Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj je vložilo temeljito spomenico deželnemu zboru in enako se je oglasilo tudi italijansko učiteljstvo. Sedaj si oglejmo, kaj je naredil slovanski klub v istem zasedanju v prilog učiteljstva? V seji 21. oktobra 1904 je predlagal poslanec Spinčic kopico prememb in popravkov dež. zakona z dne 9. oktobra 1901, od katerih so znamenite tri, namreč: 1.) Plača usposobljenega učiteljstva na ljudskih šolah naj se določi na letnih 1200 K, a učiteljstvo, ki je opremljeno samo z zrelostnim izpričevalom, naj dobi 900 K. Vendar ni pri tem povedal, kaj naj se naredi z učiteljstvom I. pl. razreda, ki ima že sedaj več kot 1200 K. plače. 2.) Stanarina učiteljstva na občih ljudskih šolah v Pulju naj se določi na letnih 250 K, v mestih Koper, Poreč, Pazin, Volosko in v zdraviliščih Opatija, Lovran in Lošinj Mali na 200 K, a v vseh drugih šol. občinah na 150 K. Lahko je g. poslanec rešil zadevo, da je ostala ovca cela in volk sit, a učitelj pri vsem tem lačen. Kdor bi to pogledal površno, bi mislil, da je poslanec predlagal učiteljstvu lep poboljšek, ker dež. šol. zakon z dne 9. oktobra 1901 določa učiteljem letne plače v III. pl. razredu le 1000 K. Ravno ta zakon določuje pa učiteljem na enorazrednici stanarine 250 K, a na dvorazrednicah ali večrazrednicah 350 K. Iz tega je razvidno, da kar je g. poslanec dodal plači, je odvzel stanarini. Sedaj, ko imamo stanarino določeno na 250 K, oziroma 350 K, nam dajejo občine stanovanja, ki so le premnogokrat premajhna, mokrotna, zadehla in nezdrava, a poleg tega dostikrat že razpadajoča. Kaj bi bilo pa potem? Ako bi se učitelj le količkaj pritožil, bi mu občina kmalu nakazala stanarino. In kaj naj dobi učitelj za 150 K? G. poslanec, povprašajte n. pr. svojega prijatelja g. Jenka v Podgradu, kakšno stanovanje se dobi tam za 150 K? Mogoče ena soba ali pa še ta ne prav primerna. Iri kaj naj rečem še o krajih, kamor zahajajo letoviščarji, ki le premnogokrat plačajo od sobe po 50—80 K na mesec. 3.) Predlagal je še g. poslanec Spinčič, naj se odloži obravnava pokojninskega zakona za toliko časa, dokler ne dobe te premembe najvišega potrdila. G. poslanec Kompare se je zavzel s svojo interpelacijo za vročinske počitnice, a drugi so le temu pritrjevali. Gospodje, ako bi imeli le količkaj srca za učiteljstvo, bi se vam morali usmiliti vsaj onemoglo učiteljstvo, učiteljske vdove in sirote, a ker nimate srca, ste izkušali na vsak način spraviti z dnevnega reda načrt pokojninskega zakona. In sedaj hočete, da se bo učiteljstvo vnemalo za vas ? Vemo, da nam daste za odgovor kakšnega izdajico, s katerim nazivljate vsakega, ki ne trobi v vaŠ rog in vam ne kadi z največjo kadilnico, a to nam čisto nič ne imponuje. Lahko bi ga vam vrnili z vsemi obrestmi, ker ne skrbite za učiteljstvo in s tem ne za šolo ne za narodni napredek.