Doinovinska pravica. Silna potreba je za to, da se izpremeni poslava glede na domovinsko pravico. Ljudje gredo labko križem sveta iskal si kruba, ženijo se lahko, kjer jim je drago in dokler gre vse gladko, žive se o delu svojib rok, ali kaj je potlej, če komu to ni več mogoče ? Po postavi, ki velja sedaj, mora potem skrbeti za-nj občina, iz ka- tere so prišli, vse eno, so-li bili v tej na kako korist ali pa jih v njej ni nihče videl poprej, v času, ko so imeli še čvrsle roke za delo. Da to ni pravieno, to sodi vsak, kdor le hoee in tudi vlada zna za to dobro. Vsled tega se misli že dalje časa, kako da se naj popravi ta krivica, ki se godi občinam v tej stvari. Lani, proti koncu leta so nekateri državni poslanci sprožili to stvar na novo ter so vladi živo priporoeili, naj se ta krivica odpravi in naš poslanec, g. Fr. Hobič je govoril o tej reči dne 12. decembra blizu tako-le: Leta 1881 se je obrnila visoka vlada do raznih deželnib zastopov z dopisom, v katerem priznava potrebo premembe domovinske postave z dne 3. decembra 1863, in pozivlja deželne zastope, dcSpovedo svoje ninenje. Kakor znano, je večina deželnih zastopov za tako premembo domovinske postave, naj se z daljšim neprestanim bivanjem V jedni in isti občini pridobi domovinska pravica. Posebno paje poslednje ljudsko popisovanje pokazalo, da je neobliodno potrebno premeniti sedanjo domovinsko postavo. Izid ljudskega popisovanja je jasno pokazal, kar sem jaz že naglašal v svojem predlogu, da se od popisovanja do popisovanja vedno bolj razliknje bivališče in domovina, socijalna in gospodarska pristojnost in pa pravna. Domovinska postava se nikakor več r|e vjema z bivališčem oseb v raznih občinah. Kakor je omenil poslanec dr. Pacak, imelo je leta 1869 izmed 100 osob 78 domovinsko pravico v občini, v kateri stanujejo; v letu 1880 pa le še 69 in leta 1890 pa je že samo 63 izmed 100 oseb imelo domovinstvo ondu, kjer stanujejo. V posameznih deželah so pa razmere še mnogo neugodnejše, tako ima na Dolenjem Avstrijskem le 41 osob izmed 100 domovinstvo v tisti obeini, v kateri stanujejo, na Štajarskem po 47. Potem pa pridejo na vrsto Gorenja Avstrija, Solnograško, Koroško, Ceško, Šlezija in tudi Kranjsko . . . Bolj stalno prebivalstvo je na Krasu, potem v Galiciji in Bukovini, posebno pa v Dalmaciji, kjer sta pojma »dom« in »domovinstvo« zares skoro jedno in isto. Takih razmer, kakor so v prvih imenovanih deželah, zares ne moremo zdravih imenovati. Tudi uradno poročilo o ljudskem popisovanju z dne 31. decembra 1890 opozarja na to, da določbe domovinskega zakona niso primerne glede na dosedanje premikanje prebivalstva. Pri naraSčajočem gibanju se meje o pridobitvi domovinstva ne smejo izoževati, temveč raorajo se razširjati. Vsi sklepi o premembi domovinske pravice, mnenja, ki so se oddala v tem oziru, in poizvedovanja, ki so se vrSila, niso dovedla do nobenih praktičnih rezultatov, če tudi se pritožbe zastran določeb dornovinskega zakona niso pomanjšale, temveč še pomnožile. Ker so stroški, ki jih imajo zlasti kmečke občine vsled določeb domovinske postave za preskrbovanje ubogih, narasli neizmerno, zato so tudi neizmerno se povikSale občinske priklade na mnogib krajih. Mnogo oseb je bilo rojenih v tu.jih obeinah, drugi so pa večji del življenja na tu.jem preživeli, ondu si pridobili preinoženje in obrabili svoje moči, potem pa so po lastni ali brez lastne krivnje obožali, kakor je omenil neposredni gospod predgovornik. Gospoda moja, domovinska občina za-nje še le izve, ko gre za njfh daljši obstanek. Ali še druge neugodnosti izvirajo iz sedanje domovinske postave. Večkrat morajo veljavne osebe, posebno take, ki so bile pri vojakih, potovati od občine do občine, povsod se jih branijo in Se le eez več let dobe domovinsko pravico za-se in svojo rodbino. Tako potovanje od občine do občine je neprijetno in drago. Nazadnje je pa še to, da se pri mnogih osebab več ne bo dala določiti domovinska pravica, če bode dolgo veljala sedanja domovinska postava. Kakor sedaj gre za določitev domovinstva kake osebe, potreba je poseči po starejših določbab, ki so veljale pred sedanjim domovinskim zakonom. Ker se je od raznih stranij sprožila prememba domovinske postave z dne 3. deceinbra 1863, ker je statistično dokazano, da je prememba domovinske postave potrebna pričakujem, da se ta postava zares prenieni. Predlog, katerega sem jaz stavil, ne obsega načrta postave, kakor predlog gospoda poslanca dr. Pacaka, ker jaz mislim, da so pomanjkljivosti sedanje domovinske postave najbolje znane vladi in da se niora vladi v taeih stvareh prepustiti vodilna vloga. — Da j.e g. poslanec s tem govoril konservativniin poslancem iz srea, kazalo je živo odobravanje njegovib besedij. Tudi mi mu izrečemo na tem mestu svoje priznanje.