.<3, UU .junij 51 H. A L - i—-nv ^ / VV .w, t V-L * vJJ3 "»ssd'-j. Pozdravijam te gora glavah email, ko trgamo okove, pri Sal sei* k tebi na oltar razpeti prapor misli nova. v Sa Tredno zreš mračnb na cest- ' -vi. kontrolira jili tiran; drvi pa Sas, >o vse nezvesta m tujce plaSal bo tlaean» Pod tabo kri se še o Škropil a tvoje je nog£, a-borba ta res ne enaka svoboda iz hribov gre! ' 31&2 Cstrovrhar, Has a zastava v rh Triq laVG- Y neposredni bli^i- ni našega gorskega prva- ka Triglava se je utaoo— nasa brigada.Zavi- je divne položa.je nad Bohinj skia je se. - cd ta^a vršila ne- dnevne in no^ne ^ : —- in postala strah V^ r—trepet vseh goren j- Jj \ s// A V* skih Sandarie v, belih in / y' Y \ I g3 stapoveev. Padale so ^ \f »' postojanke za postojanka - * A/ \ Sva o i so sa zabijali v \f bunkerje, bežali v 510Č- ne utrjene položaje ter s strahom gledali v bodočnost. Prišli so dnevi oddiha,ko je nenadno vznikia misel, da bi se vzpeli na vrh Triglava in tam zasa» - 3 - dili našo milo slovensko zastavo, katera naj se ponosno vije in ka2e pot vsem pravim in dostojnim Slovencem. Beseda je dala besedo in odloČili smo se, da ixenemo takoj na pot. Tako je ob enih po- poldan korakala četverica tovarišev pod vodstvom načalnika štaba, tov.Blaža, s katerim so šli pol. kom.liiro, pisar .Uvuci' in vodič Z van, sin gorenj - sicih planin. Oprtani z obilnimi nahrbtniki poosfcL stezi, od Uskovnice, naj3.epše planine nad Bohinj« skim jezerom preti Triglavu. Sonce.se je s vso gorečnostjo upiralo v vro- če skale, ko smo se pehali naprej i:i ogledovali na- ravne krasota triglavskega pogorja. "Po daljši' po- ti smo prišli do prvih sneSnih plazov, kateri so postajali vedno bolj pogosti in oteŽavali naše krst an je. Prišli sr.io do Vodnikove koče v kateri - s do našli r a z de j an je, sle d o ve ne mških r o par j e v, ki so se povzpeli celo v te višine, da narsitijo svo- je roparsko poželenje po tuji iaovini.krenili smo takoj naprej proti Aleksandrovi koči 2405m, kate- ro smo po zelo teški hoji tudi dosegli - "^oda kot v prejšnji tako je tudi tukaj bil strašen nered in vse razmetano. Ogledali smo si spominsko knji- go, sa-^a nemška imena iz preteklega leta ne d nji- mi nobenega slovenskega. Žalostno amo se spogleda- li, tovariš načelnik vzaiie pero in molče zapiše svoje podatke, kot prvi slovenski partizan a nas trojica isto. Ogledovali smo okolne planine - na- sproti doma se je mogočno dvigal sivi velikan in prijazno gledal na nas in nas vabil, ves zavit v bela oblačila, v svoje naročje. V domu smo se o- krepČali, se odpočili ter prespali noč.Naslednje- ga dne smo se zgodaj zjutraj podali proti vrhu. - 4 - Sedaj se je Šele pokazalo kdo ja turist ia najbolj Š i ied najboljŠliil .le bil sigurno tov.31až, k ata- ri seje Čvrsto dr5al odrešilne 5ice, tsr sen pa tja zbiral sapo in se potil, da se ie kar kalilo od njega. Po daljšem sopihanju je bruhnil iz sebe *• Ha j Si grem. tri krat na juriS kot pa enkrat na vrh, ko bo isti pokrit s snegom in ledom". Pc ve- li ikon trudu ledene plasti nevarnimi robo- vi s~io prišli na vrh, vsi upehani. Saš trud pa je "bi---poplačan z ne pisni:i razgleden preko na5e ?ir— ne doj.iovines. sreče saao bili prevzeti in zaf-o — voljni .. razvili s™o na so divno trobojnico, ki je ponosno plapolala v jutranja®. vetru, a robove in skalovje LraLja sioveivrJkili planin se je doli proti uolini na^a bi stre Save rnzla^ala tiie pe- se-n slovenskih partizanov: "Hej BI o venci kda-j bo konec naseda trpi jen jata Po kratkem oddiliu smo se podali nazaj a v . , nas je bila ena saxa msel* lorda sso bili gori prvi <5 in, za I4 j iS, toda prvi ed vseni sso za tacti- le trobojnico n -.'Se domovine na vri» rr-i^lava in do- kazali , da ie nas in bo tudi ostal vekonaj naŽi ., - 5 - Z občudovanjem in ponosom zre nase oko, Ču&i se tvojim neizmernim lepotam, kakor da r.e more ve- rjeti, da obstoje na sv^tu takšni prirodni Čari o katerih nore ostali svet samo sanjati. Mogočni vrhovi sivih gorskih velikanov ::iolČe zro v dolino kjer se pretaka bistra-Savica, br?;eo s svojimi srebrnimi valovi dal je v•'■ druge kraj3 nas a.j o (5 ostalim bratom na jugu po;:d rav, pozdrav izmučene, trpinčene, okrvavljene -ucda ponosne 3o- ren;'ske - nad katero se je tako odurno in ošabno - dvignil divji in paganski pruski bič, prinašajoč s seboj gorje in trpljenje« Bratje! Nismo vas pohabili! Prihiteli smo tur di mi, vaši bratje iz širne Slovenije, tukaj so VipavČeni,Krašovci, Notranjeani in vsi drugi smo pohiteli, da vam v teh težkih in usodnih dneh pri» skočimo na pomoč. Prišli smo k vam, da se bo.rimo za vas, da vam s tem prinesemo nov svetel žarek - 6 - upanja in veselja, prinašamo vam prelepo sloven- sko "besedo, za katero so unir.li in trpeli n Ši očetje in pradedi, prišli smo prinašajoč s s, oo pogin in s "rt podlemu Švabskemu psu, ki v svoji onemoglosti in kulturni zaostalosti še vedno sa- nja in ustvarja nemogoča meje daleč po vsem sve- tu« Tovariši,borci! Prišli smo pod okrilje pre- lepe Gorenjske! Iz vseh naših src gre en sam iz- kren pozdrav vsem našim zasužnjenim bratom,ki še vedno je Če pod tujim jarmom. Pokažimo se, da smo vredni sinovi slovenskega naroda, pokažimo, da znamo tudi mi trdno pri jeti puško v ie roke ±1 s tem poiagati pri popolni osvoboditvi slovenske domovine. Preganjanim bratom Gorenjske prinašamo prvo svetlo zarjo z?_ate svobode, ki bo kaj k-ia_u za- sijala in tr.rcrat bo vrisXalu in se veselila vsa ta naša dcse&aj preganjana in trpinčena zemlja • Kri naših padlih junakov, ki jim ni* bilo težko žr- tvovati svojega življenja za blagostanje in svo- bodo svojega naroda, bo maščevana. Izginil bo iz naših prelepih mest in vasic divji in kruti Atila slovanskih narodov; straho- petno oo bežal in zapuščal za sebe vse s;-eti in odpatke slovenskega naroda, prepuščajoči jih svo= ji žalostni usodi po znanem izreku: I meni in razpravljaš s mane svetovne probleme. Ved» no dobro razpoložen, v,;sel, pojoč.... Pa zopet prijatelji! Družba.veselega srca! Po dolinice pod dekliškimi okni! - Kje ste sedaj vsi. Lam vas je odnesel svetovni vihar? Vse sami lepi,prelepi spomini! - Da vse to mi j 3 bilo odtrgano od srca. Vse te je zapustilo* Ostal sem sam. Slišal sem tvoj klic, o, domo- vina Nob ana sila me ni mogla zaustaviti, da bi se ti ne odzval. Pojdite proč od mene ti prelepi spomini! No- čem več sanjati...^ Z "b o g om mat i ! Se se spomin j am t vo jih jok avili .oči s katerimi si se poslavl jala od mane, stiska- joč mojo desnico, doČim je tvoje čelo počivalo na mojih prsih... Zbogom oče, brairje! - Se te vidim oče ! Ustni- -li- ca ti nalahno in nemirno t repo tal?.. Veni, si bil težak bo,i v svoji duši, ko se je poslavljal tvoj tretji in zadnji sin od tebe! so ti bro* dile misli -takrat? Z bo gora vsi! ITj Žalujte! Saj nisem umrl' Od- šel sem na klic svoje preganjane in trpinčene do* nevino... .■leteči so minili od takrat, leta t-ko... si do živega in od katere se vedno bolj popravlja £ ve- ja sila in moč se veča iz cmeva v dan. Dolge vr- ste vseh nas ti hite na pomoč, vsi strnjeni,pri® pravijoni, pokoravajoči se tvojemu ukazu! O, domovina, ti najslajši sen vsakega-naro- da! - 1'udi ti vstajaš zopet toda. ne več kakor - 12 - / ■■ • nekdaj trhla, razpadla, ampak kot nova srečna zg- radba* kot borbena skupnost vseh tvojih zvestih • sincvy ustvarja.se v tebi novi raj na zemlji. In to lo raj vseh najnižjih, vedno ponižanih in pr^» * -an;anih, bo raj veselega in presrečnega delavca >:i krae t dy ki bo v isvo ji vzhičenosti in vdani. hva- ležnosti pel večno slavo, nalik stikom: • 0, d o m o v i n a, t i s i . k a k o r s a n j e.... Na bojnih poljih zmage zarja vstaja, svoboda pa že-k narr, prihaja. Iz suženjstva je vstal Slovan, ki bil v okove težke zakovan«, Zavpij junaški partizan - slovenski sin, s o vrag zdaj tvoj Že gre v pogin! Ne vstane več-- tirenstvo je proč, svobode dan že fstaja lian! Sedaj je prišla uray 0 ko ljudstvo vse se zbuja, vriska, vzklika5 poje na ves glas M - 13 - Ravno na moj rojstni dan sem šel z minerci iz mojega inž. voda na akcijo na zelezniŠko pro- go v dolino Son.Bistrice. V j sel da se na ta moj enaindvajseti rojstni dan prav posebno izkaŽem , sem Že zgodaj odrinil iz logorja. Zoral sj.i ^rupico najboljših minereev iz vo- da. Dal sem vsakemu napravljene balice plastika ter vse potrebno kar se še rabi. Poiskal sem .led tovariši vžigalice, katere nam večino pri ^annu je- jo. Ker mi ni bila pot dobro znana, sem vzel še dva vcdiSa. Pot nas je peljala med drevjem po ftti- bih in dolinah nad Švabsko postojank: Staro ~uži= no. Ko smo bili iz nevarnosti te postojanke, se je že t alio zmračilo, da smo morali dobri pariti kara smo stopali, počasi szro se spuščali proticea- ti. Naenkrat smo prišli do prepada. Vodic ni do- • bro pazil pa mu je spodrsnilo in je padel v pre- pad. Jaz sem hodil takoj za njim in sem padeiyisto tako kot on v prepad. Kar hitro vstane m in pokli- čem po imenu vodica, ali ni bilo noben2ga odgovo- ra. Stopil" sem nižje in ga aagiedani pri grmu vse. ga okrvavljenega. Se enkrat ga poklicen, toda tu? d i sedaj ni dal nobenega odgovora. istem hipu se je že znašla predmenoj bat. bolničarka z no - silci ranjencev. Kar hitro ga naložimo na nosil-', nice. Dal sem jim v pomoč dva minerca, da so ga takoj odnesli v previjaliŠČe. Jaz pa počakam Še dru,?e minerce in krenem z vodičem dalje. Vas za vasjo je ostajala za nami, kjer pa je bila Švab- ska postojanka smo se ji izognili, da nas ne bi - 14 - o mazili. Začelo se je prvo streljanje, kar j j bilo hak, da so naši napadli postojanko. Svabi so kot po stari navadi zaceli takoj spuščati rakete, da so s tem obvestili ostale postojanke. Nas seveda to ni nič brigalo,, Sli smo dal je} da iz^Šimc sv Cr jo nalogo. Dospeli smo do vasi Bitnje, tu se usta vimo, da se točno porazgovorino in napravimo na- črt za miniranje. Takoj smo postavili stražo, ker je bila železnica blizu. Sli s.a." okoli vasi dalje nato naprej če s most in zopet nazaj v hrib, kjor smo se malo odpočili ter poslušali, Če ni. morda v bližini kaka Šv.abska patrola. Se nisem dobro iz - pro govoril, Že se pokaže izza ovinka rešilni avto iz Nomen ja. iio je ta odvozi!, sem bij prepričan, da sedaj ni nob ne nevarnosti več. So enkrat pri ' - ^ sliüinem in z a slišim šum. Kaj pa spet to? Svabska patrola je šla po ces-ci proti vasi. Patrola je cd- šla in mi smo šli na svoja i-^1 o proti železnici v strelcih. Vsak je svoje mine hitro nastavil jih - zažgal, nakar so se na moj znak umaknili. Ko jo proga letela v zrak, so se zbudili svabi ter zač> li spuščati rakete in streljati za nami,. Ali bilo > je Že prepozno* Umaknili smo se brez žrtev v lo - gor z veselim ^sr ceni da je naša akcija popolnoma uspelae Sklenili smo, da drugi kr^t napravimo še več da bomo s taa dokazali drugim, da znajo tudi mi- nerci tekmovali in hočemo odnesti prvo mesto. - 15 - PiSM SESFMA Draga sestra! iCer te ne moren u strne no spo miti na d-maŠnji i an. ti pisen pa teh par vrstic, da boš vedela ka* ko je s menoj in da sem sploh še pri Življenju. Dar.es je nmreč pretekle deset ne se cev. ^kar sem zapustil domaČo hi&v» tebe in mojo dra^o memo. Be vedno se spominjam na britkosti in veselje, ki sem jih preživljal doma. Le nekaj nam je manjka- lo takrat - svoboda! Zanjo se oorin že deset me - se cev in prisegam, da se bora boril zanjo do zadnje kaplje krvi. Upom pa, da ni več daleč d. n našega narodu -ga vstajenja, ko lahko poreče-io; svobodni s 10! Ako dočakam ta dan in se vrnem živ 'demov, potem bo io lahko obudili vse spomine in videli ko liko Si io morali trpeti pod Cističnim, jamom, G a= rali smo po dnevi in po noči. Ti draga sestra si delala v tovarni, jaz pa sem prškupčeval s sadjem. Isto «tako tuli brat ni zamudil svojega aela na-po= sestvu. ilaterinega življenja pa se sploh popisati ne da. Saj veš koliko je trpela predno nas je vz- gojila. Briiko me je zadela vest, da so nam Svabi ra- di domačih izdajalcev požgali hišo. Toda vesel saa da so vas pustili vsaj pri življenju, da vas niso odpeljali v internacijo. Toda kmalu pride ura pla* eila za vse izdajalce, tudi zanje, ki so nas izda- li. ^ y v / 'r~ ' / __ _ J< T / - 16 - HudonuSni pisec je izvedel in slišal, da je ves svet precej pokvarjen. Po svetu se gode neza- slišana krivice, post.ala je nekaka zajedljivost, hodomušnost, ker nekateri radi vzamejo druge kot predmet Šale itd* Pa mu njegova nemima in pre dr« zna žilica ni dala miru in glej ga spaha, zabil si je v glavo, da se bo razgledal malo okoli sybe, razgledal in raztclmačil sedanje stanje. Je pač tako: različni ljudje, različen svet,, različne manire in navade. Grešnikov nikjer ne/m a njka. Posebno se sliši, da nekateri radi zapelju- jejo nežni spol in to prav grdb z raznimi oblju- bami in prisegami. Gleda tega bi bilo potrebno o- meniti najprej najslavnejšega plezalca če s visole Ture in kaj še jaz vem, dal je sc tukaj razni Pin- kertoni, potem imajo zop^t prste v i-.-s prekrasni - svetli kodrčki in sliČni, ki so vsekakor veliki grešniki. .Toda kai hočemo, mladost je norost, pa konq,c. Torej naj bo dovolj! Kaj-bi toliko kiobasali okoli stvari, važnejše pa bi pozabili. Cela stvar bo izgledala nekako sme sna,nevr- jetna, fantastična, in^rda bo koga celo aal o zbod- la; toda kdo bi zameril ubogemu in nesrečnemu pis* cu, če mu njegov blabetavi jezik ne da miru,dok - ler ne izklepeta vse neumnosti kar jih je slišal» Kavadno se začenja vsaka stvar pri glavi, in potem gre vse nižje. 2 o da jaz mislim, da bo moj novi razpored boljši, samo brez zamere. Med nami sc nahaja Čuden mož. Visoke postave - 17 - STv'S^i dolgnosü, Še bolj dolgega in blebetavega jezi» ka,-z dolgimi dokolenkami, sploh, na kratko reče- no, slika med slikanijjjekdo se je zlagal, da nu manjka samo še zeleno -rdeča kapica, saj vest tj kakšna z zvončki k" t so jo nosili nekdanji Crašperji. Se bolj dr - zen pa je bil nekdo , po mojem je bil zelo ne vi iuien, pa je de jal da je to dvorska buda- la in ne vem kij še. Vsekakor pa jv to nad vse si .ven mož, šef - vseh Šefov, vod?o vseh vodji, komandant nad - £0 aandanti, po glavar vsehs- kurir, valeč vol je in "želj Štaba. ' -lislim, da ga vsi poznate. Njegova glavna dok žnost je, a prevrata in odkriva kuhinjske lonce pri vseh kuhinjah štaba in krajša kuharicam Čas , da se ne bi preveč ridile, kar bi vsekakor ne bi- lo niti lepo niti prijetno, lepo, toda nehvaležno delo. Pisec pa Ž-j ne bi hotel biti!- Vseveden in vseznal! Ge ga caj vprašaš, ti bo rekel: "Ca ti ü ti znaš kantati?" Iznajdljiv je. Zadostuje- r >di- sijjori in pred tabo je vse, kakor da ima čarobno - palico. Sedaj g:?;- pre v.-, dno dalje. Moja. najtežja na- loga je, da Si oprimem glavnega dela, toda začs - njam zelo ..'previdno, ker se bojim, da bi se opekel Greh b j. b 1,1 in ne zaslišana krivica, sramota V* ~ *>. TT zvest izvrse- - 20 - takorekoč, ako bi pozabil na našega vrlego, nade- budnega, sposobnega, s slavo ovenčanega? toda na^ ž al o st zal jubl j ene ga t o vari Ša n gl avnokonandu eg. . Oprostite- Jemljem besedo nazaj, Če ni r:s!- Vojak je vojak in ne pozna Šale. I\(e ti se rad po- grabil z njim. Na., i . kratko rečeno bulo- K/^f- r, ■ — nušni ni se o mu ooeta ^r^f^ f^T^S'^ takšen herojski ko- V ~ ne o: visoka kari je- ^r/r*} ^ ra in nesrečna 1 ju- * besen! Oh, , temu W T % i h so krivi samo s,pcl- J Štertanci" Huda r«S ClO ium1 je to, raz bi se je / i " * £ ^ ^ ne lotil! Pravijo. , * g, d - so Ženske s hudi- / . „ \ v- * čem v zvezi! Kdo ve?... ' V* • % * ' Drugačen je v borbi. Sadre vi se ti rialik gori- škemu viharju na sovražnika in gorje mu, ki mu irr. de v roke! To ga pred vsemi opravičuje in zato mu oprostimo tudi mi» " ~ —.____Czrxmo se malo po ko— & misarski liniji! Kdo 'r/i <• - f-v' ' »C( ne ljubil prekras- c/ H ÄV^ n7r ^ nih svetlih kodrčkov, r-> i"""-;' // ' X ?J~t -- ' . -J.-1 -v • ' T - ' /5\VV ~ 4 r* ^ očo?zalTU-~ M s'^'yfrjS • bi j enega- srčeca, le - //; pih postav, izvonred- LAS nega daru. govora in / '( A I^T.otV» r»"hl inn ^» /•m yW lepših obljub. Sedaj. ^ v/ se' je komaj ugotovilo ^ zakaj so naši mitingi tako uspešni in dobro obiskovani! Dekleta priha - - 19 - ja jo tja samo radi njega. Nikakor ne ^morejo odole ti njihovim ognjevitim pogledom in še lepšim oblji* bam. Jh, srečneži nad poro srečnimi: Gorje njemu,ki bi se hotel umeŠati ali prigovarjati! I«ebo in zem-- lja bi spregovorila, vesoljni potop bi se razlil čezenj in ga poplavil in odnesel v neznano. 3ato naj bo dovolj i N Še nekoga imamo, "o je treba omeniti, jiovek giganti Zzt inih sposobnosti, Čozmerne-hrabrosti, pesniške žilice in ne vem kaj še« 3rce se lehČa ob njegovih doneč ih, liričnih in zaljubljenih verzih, ki jih proizvaja njegova' umska sposobnost. Kje bi bilo deiche, ki ga ne bi ta^co j.e pod 0112 Če besede zapel j al 3 in pre aamile. Apo- lon ga je navdahnil s svojim duhom. jegove raze padajo kakor omamljene ob teh zvokih3 saio- on sto* ji, venomer stoji in s svojim gromkim glasom ra- zodeva vsem svetu ve se 3. o novico, da je vstal nov,, boljši poet, ponos in vesel "e vsega naroda. kar se tiče njegove hrabrosti, pomislite, 3 spojim v nebo vpi.-ccim "krikom jene koč pre p, lil "Sva bsko zasedo ob mostu na Savici, dovolj je bilo,da so ga slišali, pa se jo pobrisali« Hudomušni pi -. sec pa se je takrat zlagal, da tiste za- sede ST-Ioh ni bilo1 izustimo to. On naj-