7 - :» • - • vk _ .7 f '•v: V- « •v I r- -j 4 } 4 % List 13 fp v lecaj XLVI1I I m I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr četrt leta 90 kr i ^ A ) 'f> fj it .t pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 26. marcJija 1890 Obseg: Obj vsem aročnikom rede novo vsajena drevesa v prvem skega krompirja, deteljnega semena, drevj -m . A • v*i t*i* a___- td pi kmetijski družbi Ali naj Razne reči. Vprašanj in •P K- # dgo Ameriške robidnice Goi^podarn^ke stvari. Objava vsem naročnikom semenskega krom pirja J deteljnega semena, drevja kmetijski družbi. pn Ker je družba dobila oa razne reči blizu 2000 oa- ro ID ker nedostaje pisarniškega sobj ; da n naročnikom naslednj mogla na vsako malenkost obširno odgovarjati glede teh naročil vsem Seme r ga je naročil, 5 J avlj k eg a lanu dobi .ga gotovo do 15. t prod Kdor si m tisti pa ki obljubili, da sami pridejo po njega, naj kmalu zglasijo Naročil na m ens ki k ro m p ne more od bor nič več vzprejemati razprodan. ke ]6 V68 D3.rOČ eni krompir Vipavsko in Goriško je odbor pretekli teden poslal toliko krompirja kolik je imel sam v zalogi vagonov krompirja pa dobi odbo šele okoli 20. marcija s Češkeg ter upa da ga bode do 10. aprila razposlal naročnikom Ker se je zemlja šele konec tega tedna odtajala 5 pričel bode odbor adno drevje razpošiljati 17. t. m in sicer po redu, po katerem drevj fi so došla prosimo da ročniki odborove glede prodaj drevj pomnijo in da odbor naročila dotične Zelo ne more ako se kateri podružnični predsednik ni prijavil da hoče za ude dotične podružnice brezplačno drevja zato sicer pa vse drevje uže oddano Mod gal i aprila ke prične odbor raz • se pričae škroplj drugo polovico 2 tako šele konec maja, drugod pa šele junija pošiljati šele e v Vipavi Dokler je kaj galice v zalogi toliko časa vzprejemajo se še naro- čila. Trtne škropilnice razpošl Kdor ne pripada pošti pomni > da pošta vzprejema o se prihodnji mesec ki leži ob železnici, 10 ügr. težke naj zavoje, Zemljep in Ag arodopi odbor obrj Pripi Nasi stol za molžo dopisi. — 0 drevja pa sploh nobena pošta. Kogar se to tiče, naj nemudoma sporoči (ako ni še), kako naj naročeno blago f pošljemo, do katere postaje itd. Načelno pošiljamo naročeno blago po povzetji, ako ali cele vsote naročnik ni izrecno drugače zahteval poslal. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljani dne 12. marcija 1890. Ali naj rode novo vsajena drevesa prvem letu? Določen odgovor na to vprašanje dati je zato težavno, ker se je ozirati na starost, na ukorenitev, na podlogo, na obliko, na čas saditve in na kakovost zemlje. V •obče presajeno to vprašanje zanikati Kakor hitro misliš ? da drevo ne bode krepko pognalo, pa mu ne smeš dati roditi; to velja posebno za hruške na divj podlogi. Izkušeno da so to drevje nerajše prime nego drevj na kutni. Staremu močnejšemu drevju , ker ni še tudi ne daj roditi prvo loto po presaditvi, proti nadzemeljskim delom svojim dovolj krepko, da bi delalo nove koreni Kadar bilo drevo vsajeno Z20daj v dob o düo zemljo, kadar so mu podzemelj v deli krepko, plodom paziš stran plodo otežji z adzemeliskimi, kadar je zdravo in tedaj ne škodi nič, ako daš zoreti nekaterim to je na vsaki veji največ po dvema. Ako za- pozneje 9 da drevo ni naredilo poganjko vse plodove. Če sadjarju sploh nič ni do pa od- prvih in tudi radoveden ni onda je bolje, da ne da piOaOV, in lUUi rciuuvouou ui, vuvAu, -- roditi novo vsajenemu drevesu, ker rod vedno slabi m drevo požene prihodnj leto tem slabše, kolikor več je rodilo Ako ne mislimo drevju roditi dati, zatremo mu uže cvetj Tudi cvetj porabi za razvoj obilo 9H t snovi, katere lahko prihraniš za lesao rast. Priporočeno Najboljše ameriške vrste je torej puščati, le one cvetne pope ki podaljšujejo rodne Kittalini, Philadelphia, Wilsono mladike. Ako pa vendar želiš dobiti nekaj plodov, pa Rastline ameriških robidnic pusti toliko cvetnih popov, kolikor želiš plodov. Če Gradci robidnic so : Dorchester, Early i. dr. prodaja W. Klenert v ima drevo posamezne naclzemljske dele, ki so v razmerji z drugimi premočnimi, uaj prej rodijo. Ameriške robidnice. Kar smo pisali v zadnji številki „Novic" o bo- velja glede koristi tudi o ameriških dečem grozdji, to robidnicah. Te robidnice pa niso navadne, kakeršne rastejo po naših gozdih. Ameriška robidnica raste buj do plod. m visoko kvišku in ima velik ter zelo sladak -v. .4 « ^/j ----------- ■ ■ i* '.V V.^^vVŽ.f li v» ' i ^ jli-» v v •k ^ v i • ^^ r ^ ' i v ^ i? ♦ 'V ' - v • 77 « rv: v- • «• ' t'väv«»» 's-.-- ^ A* ' ^ J 9 ' «W * • v i «v I Podoba 1. Najljubša je tej rastlini solnčna lega. Razmnožuje se z izrastki, katerih vedno dovolj priraste. Vsako Agrarni odbor. Pod predsedstvom gospoda kneza Alfreda Wredejc združili so se pod zgoraj navedenim imenom kmetovalci da pri sedanjih žalostnih poljedelskih razmerah pospeševali kolikor mogoče porabo poljedelskih prirodnih in obrtnih pridelkov, po drugi strani pa, da kolikor mogoče vredno dobivanje kmetu blaga. omogočili potrebnega Svoj namen upa doseči odbor s tem da zedini in združi nakupovanje in prodavanje ter omogoči neposrednjo pridelovalci in užitniki. Zato je stopil v kupčij med zvezo z visokim c. in kr. vojnišRim erarjem zaradi zakla danj pri vojaški upravi ter tudi z večimi užitniki. Kupčijska dela opravlja odboru neka znana firma na Dunaji. Pogodbe sklepajo pridelovalci in užitniki ne posreduje med seboj s pomočjo omen firme ki pre jema ob prodaji po 27^ kupne cene kot navadno mešat nino, ako se ne zgovori kaj druzega. Ker odpade na tak način vsak posrednji dobiček upa odbor boljših pogojev prodaj kupčij kmetu dati pri nakup > > nego je bilo do sedaj mogoče ob posreduj Poskrbelo se je, da se bo dajalo za efektivno blago do 607o vrednosti na roko, od vselej 27o plačata. katerega predplačila se Ker odbor popolnoma nesebično deluje in izku položaj kmetom, prepričan je, da bo 5a ponj ego v o boljša prizadevanje samo tedaj uspešno, ako ga podpirajo v tem kmetje sami. Le ako se mnogo kmetovalcev udeležuje, mogoče bo ustrezati vsem zahtevam velikih užitnikov po drugi strani pa cenej neposrednje prejemati iz tovaren blaga Posredovanje je brezplačno in sme se ga posluževati vsak posestnik. Začasne določbe za občenje z agrarnim odborom na Dunaji, ki ima svojo pisarnico 80 naslednje : n Minoritenplat u > Ag odbor je cantralna postaja za neposrednj občevanje pridelovalcev vseh vrst poljskih pridelkov z užitniki Vsi avstrijski in ogerski samosvoji posestniki J njih pomlad je odrezati tiste šibe, katere so prejšnje leto ro- nega odbora, prosijo se, da pooblaščenci in naletniki smejo se v to svrho posluže vati posredovanja agrarnega odbora. Agrarni odbor posreduje brezplačno. Naročniki, ki želijo poslužiti se posredovanja agrar dile, mlade poganjke pa treba nekoliko prikrajšati Te mu naznanijo, katero blago ^ ' * - -7-----------J^, hočejo prodati in katero kupiti. Množina in vrsta morata robidnice sadi po en in pol metra narazen in pritakni vedno biti natanko določeni. vsaki kol. Podoba na katereg moreš dolge šibe privezavati kaže plod ameriške robidnice. Za kupčijska opravila voli agrarni odbor poobla ščeno firmo ali kako zmožno banko, ki oskrbuje kupčijo 99 med kupovalcem in prodajalcem ia prevzema delkredere za iztirjavanje; za trud plača naročnik o kot mešetnioo. o od fakture Razne reči. Omenjena firma ali banka dajala bode naročnikom * Težkim mladim žrebetom smeš klasti kuhan slad (male) f ker on dela močne kosti in mišice. Najbolj je agrarnega odbora na prošnjo za poljedelske, gozdarske slad namočen v solni vodi in potem pomešan z otrobi id bo obrtovne pridelke do 607o vrednosti na roko; zato ovsem in rezanico. Mlad konj pa jemala po 2% Glede obresti čez obrestno mero svojo, po več nego po 1 2 sladu djl postavnih določeb pri kupovanji in prodaja- veljajo navade dunajske borze za sad in moko ali pa do i naj ne dobivajo na dan a močni konji, ki delajo, pa borze za blago. Kako spravijo Kitajci sveže meso, da se dolgo nedoločenih naročilih dobro obdrži ? Denejo ga v lonec ter ga v za daj kupovanje in pro- vodo zalijejo, tako da voda veljajo uradno zabeležene cene na Dunaji. Posebne določbe za zalaganje armade naznanile me^o pokri jem z Vrhu relo ode vlijejo nekoliko olja dobro. in meso je čez teden dni še prav bodo pravočasno naročnikom agrarnega odbora * Živali mazati s petrolejem je zelo škodljivo a prepirih odločuje razsodišče, v katero voli vsaka vendar je pri nas še jako v navadi. S petrolejem namreč stranka po enega razsodnika. Pri različnih mislih voli odpravljajo mrčes, zlasti uši. Vsled maže izgubi žival c. kr. kmetijska družba na Dunaji enega prvomestnika. tek 5 dobi rane po životu, shujša, in dostikrat se pripeti Njega svetlost knez Alfred Wrede na Dunaji za- da pogine ) stopa agrarni odbor v vnanjih rečeh. (fnojenje z mavcem (gipsom) mavcem gnoji Dopisi Wien pošiljajo se pisarnici agrarnega odbora godaj pomladi in ? Miüoritenplatz hekta sicer detelji, lucerni ter grahorj potresi 450 do 500 Koder so suha tla, 3. da tam ga moraš trositi na sneg, ker rabi iniogo vlagj, naredi dober učinek. Koder je mnogo vlage, tam se gno Pripraven stol za molžo. jenje z mavcem ved bro izponese Izvrstno urejevani dunajski kmetijski list za male posestnike „Oeconom" prijavil je lansko leto pripraven stol za molžo, kakeršne rabijo Švicarji in Algejci, Podoba kaže tak stol in po omenjenem listu priob- čujemo to le: Pri molži ter tudi pri vsakem drugem delu. ob katerem moramo Dizko sedeti, je lahek lahko premičen in stol zelo potreben. Podoba 1. kaže tak stol, katerega more vsak ponarediti. Sedalo je Vprašanja in odgovori. Vprašanje 65. Imam komaj trinajst mesecev staro telico, ki se pa uže poja vsake tri tedne. Ker bi si rad vzredil večo kravo ne čakal do sv. Jakoba, utegne morda oboleti ? Ali ]e še rad pustil k juncu ter ftakanje kravi škodilo, ali v pri Ö.) Odgovor: S čakanjem ne bodete mnogo dosegli, ker pojanje kaže, da se so kosti telice otrdile in da mnogo prirastka ni več pričakovati. Izkusite telico s tem udržavati, da dobiva sicer dosti, a malo tečne krme, in da ima priliko, mnogo po planem pregibati se. Da telice biku ne ženete, ne bi sicer škodilo a nevar- okroglo in spodaj na sredi Podoba no je, da se slednjič sploh nič več ne bode gonila, da se bode odebelila in postala nerabna za pleme. Nazadnje edina noga stolova. Sedalo je lahko tudi prevlečeno s ^^ P^ ^^ ^^^^^ škoda, ker je zgodnja godnost za je pritrjena prav močna kako mehko reči Na stol je pritrjen tudi jermen 5 ka pleme podedna in teleta bila v tem enaka materi. terega si more molzač opasati, da bolj trdno sedi in da vaših govedih je mnogo krvi od buš ali pa so kar prenaša stol, ne da rabil roki stavljamo, da je tak stol zelo ceno narediti temu še pri lahko brez vsak stola. omisli Na zato si ga naravnost buše, te živali so pa navajene pičli krmi in oskrbi, in če pridejo v količkaj dober hlev, pa se slabi dekla je Dolenjskem smo videli mlesti ^^^^^ spolno razvijajo in to prezgodaj. Hiter spolni raz pri kravi čepela v eni roki je držala ponev, z drugo pa molzla. Ob taki molži ni čuda, pomlesti ne more do čistega niti ene krave, celo pa ne več, in zato je naravno da do- vredno goved, ako bodete svoje domače nič vredne bike se dekla utrudi vitek pri govedi sicer ni napačen, a le tedaj ne, če je v zvezi tudi primerna telesna čvrstost, kakeršne pa ni Vaša goved. Po Vaših krajih bodete le tedaj imeli kaj bivaj mleko krave razne bolezni na vimenu ali pa izgubljajo odstranili ter vselej J kadar bodete kravo kupovali > kupili jo iz gorenjih krajev, koder imajo veče goveje pleme. 100 VpraUnje 66. Tukajšnji čebelarj trdij da je zakopljete kako mlado vredao ribo. Riba, ki gnije, dela krastača škodljiva čebelam, ker se usede blizu uljnjaka smrad, ki gotovo prežene mravljince. in tam lovi čebele. Ali je to res? (A. T. učitelj v » na Primorskem.) Vprašanje 71. Na Štajerskem sejejo v obče deteljno seme štajerske detelje med oves. Kadar posajeni oves z Odgovor: Krastače res love čebele in so jim zato brano podvlečejo, posejejo deteljno seme. Bi he bilo škodljive. pametneje, deteljno seme takrat posejati, kadar je oves Vprašanje 67. Imam v hišni sobi mravljince ki SO uže sedaj pričeli laziti. A. v P.) Kako naj jih odpravim? (Fr. Odgovor: Mravljince je težuo iz dokler se mravljišča ne ugonobe. že izcimil in iz zemlje pognal. (Sc. K. v M. na P. Staj.) Odgovor: Ako bodete deteljo sejali, kadar je oves 4 Šele izcimil, morate jo seveda z brano podvleči, a pri sobe odpraviti, tem bodete močno škodovali mlademu ovsu, ki ima šo je s setvijo na ozimno, Mravljišča so pa v jako slabe koreninice. Drugače starem strohnelem lesu. zatoraj ga je treba odstraniti dobro ukoreninjeno žito; ako njega prevlečete z brano, ter nadomestiti z novim. Ako mravljinci pridejo od zu- hasni mu to še celo jako dobro. Razen tega je pa ob naj, luknj itd. treba jim je pot preprečiti s tem da se Zimaše deteljni setvi tudi važno, da se zgodaj zvrši. ker imate 1 skozi katere dohajajo. Potresanje s soljo, pepelom potem uže prvo leto tem boljšo košnjo. Na Kranjskem neki tudi pomaga. Najgotoveje pa pomaga scalnica, sejejo nekateri deteljo celo na sneg in se zelo hvalijo če se ž njo namažejo tisti prostori, koder lazijo mrav- Naša detelja je pa tudi malo občutljiva, zato kranjsko' Ijinci, to je pa v sobi seveda težko narediti. ( Vprasa/nje 68, Imam lepo jablan, katera in 1888. zelo bogato obrodila, leta 1889. pa pričela pe deteljo še vedno radi kupujejo 1887 (Dalje prihodnjič.) listje je zrumenelo, in bojim se, da ne pogine šati, Jeseni sem zemljo okopal do korenin; je li bilo to prav i in kaj naj naredim ? (Fr. A. v P.) Odgovor: Pri Vas je ravno nasprotno od tega Podučne stvari. kar odgovarjamo na 62. vprašanj Vsled slabega pritiska Zemljepisni in narodopisni obrazi soka je drevo močno rodilo in se tudi uneslo. , da ste korenine odkopali, hitro jih zopet prav i bilo .spite, in sicer s prav dobro gnojno zemljo. Razen tega pa drevo pomladite, t. j. skrajšajte mu veje, da bode moglo mnogo novih poganjkov pognati ter se sčasoma zopet Kadar drevo močno rodi, vselej mu še tisto Nabral Fr. Jar o s lav. (Dalje O 158. opomore jesen dobro pognojite. Vprašanje 69. Če je imela goveja živina uši, odpravili smo jih precej s svinjsko maščobo ali tabakovo vodo. Pri enem volu se pa to sedaj noče posrečiti. Kaj bi bilo še brez škode poskusiti? (L. v K.) i Odgovor : Naši kmetovalci imajo za jako zanesljivo sredstvo olje farških kapic. Gotov pripomoček je pa maža od živega srebra (siva žavba), a je strupena. Vola jo tako privezati, da se ne more lizati, a tudi druga goved ne sme do njega. Mažo je dobro pod dlako vdrg- aico (žajf- nico) dobro izperite. To gotovo in najhitreje pomaga. Sicer pa dobro oskrbovana živina, zlasti čiščena, nikdar ne dobi uši. Vlelbourne. Pot v Castelmaine. Kitajci. Res se je čuditi tem Kitajcem v Avstraliji! Sre- * _ čavaš jih navadno na mestih, katere so Evropejci radi nedostatka prihodkov uže davno opustili. Tu ti delajo v potu svojega obraza. Pri delu so vstrajni in znajo iz-borno iska.ti zlato, v čemer tudi Evropejca daleč nad-kriljujejo. Razen tega so jako prebrisani in izurjeni v trgovanju. Tudi so jako zmerni v jedi in pijači, kar je prva njihova krepost. Ubožni Kitajci jedo navadno samo na kropu kuhano rižo brez začimbe. Ker se drže svojih «v navad in se sploh s premislekom upirajo vsemu, kar ni domače, zato jih vse od kraja prezira. Zlatokopi ev niti. To naredite zjutraj, zvečer pa vola z mil ropski so uže več potov poskušali ) da to mongolsko pleme od tukaj odgnali, ali se ne dade premakniti. Tudi vlada angleška je s svoje strani učinila, kar je vedela in znala, da bi jih izrinila, ali jih ne more. Tako na primer je moral vsak Kitajec preden je Vprašanje 70. Imam na vrtu polno mravljincev, ka- stopil na tla naselbine viktorijske in novojužnowaleske, teri mi lazijo po drevji. Izkušal sem uže razna sredstva J plačati deset liber šterlingov vstopnine. Ako je hotel da bi jih odpravil, a ne posreči se mi. Kaj naj še po- zlato kopati, odmerila mu je vlada dosta veča plačila skusim? (J. 9 V p.) Odgovor: Mravljinci drevju niso škodljivi kakor diggerjem evropskim. Tudi to ni izdalo. Da bi v > ampak taKovih okolnostih tudi ubožnim Kitajcem bilo možno pokončavajo mnogo mrčesov (ušic). Res hodijo na sadj 5 kopati zlato v teh končinah, žvrtvoval se je navadno ta a na pričeto, celega se nikdar ne lotijo. Francoski in ali oni bogataš kitajski, in nabravši 50 do 100 svojih ■ t , ali laški vrtnarji pod svoje pritlikavce umetno stavijo mrav- rojakov, odpravil se je ž njimi ali sam v Avstralijo, p Ijince. (Odpravite jih pa s takega prostora, ako v zemljo pa je poslal svojega nadzornika. Na ta način so postali r 5 tot tako rekoč njegovi tlačani. Živil jih je, nakupil jim po- ia po navršjih so plapolali visoki ogüji J pri katerih so trebnega orodja, nadziral njihovo delo, a oni so ma da- diggersk žene kuhale Te kopa so bile nekdaj jali pogojeno svoto od svojega zaslužka toliko časa, najbogatejše v naselbini viktorijskej dokler so se odkupili. Kitajski bogataši so pri tem na- uže do dobrega izpraznjene. ) ali ta čas so bile vadno dobro grebli. Pozneje je ubogim Kitajcem prišla Uro od tu se je ubijalo nekaj Ircev v starih i od pametna misel v glavo. Izkrcali so se v koloniji južne lastnikov uže davno opuščenih jaških. Tu smo se na Avstralije, kjer še ni bilo zlatih kopanin, in tu so se menili tudi mi poskušati. Nakupivši še nekaj potrebnega smeli brezplačno in brez vseh zaprek naseliti. Ali kmalu orodja, zlasti za pranje zlata, kakor smo to videli pri so jo pobrali naprej. Z glavnega mesta Adelaide so šli drugih diggerjih, šli smo ročno na delo. Nekaj dni smo io brez zadržka prišli naposled v Viktorijo in Novi južni vzdržali pri težavnem delu, ali ker nobeden ni prav Wales, in začeli so kopati, kakor da je vse v redu. Ko dobro razumel pranja, dobili smo malo zlata, komaj za «o pozneje uradi to osledili, začela je policija po jastre- Kruh. Drugovom mojim je pošla potrpežljivost in zato bovo na Kitajce paziti, in kedar je zalotila tako kara- so sklenili, da se vrnejo v Melbourne vsak svojemu vano, zahtevala je toliko globo, da je niso z lepega po- rokodelstvu. Kmalu na to so odšli. -zabili. Ostal sem sam, brez druga > brez prijatelja. Ali Kakor sem uže omenil, živa duša diggerska ne vendar se mi ni poljubilo vrniti se v Melbourne, saj sem vedel, kako je tam. Zato sem sklenil za trdno, da hočem 3iiore trpeti Kitajcev. Zato si povsodi, kamorkoli dojdejo postavijo šatore skup, nekoliko v stran od ostalih sta- prodirati v notranjo krajino. liovnikov. Njihovo četvrtje se koj spozna po zunanjej - nesnagi od ostalih četvrtij mestnih. Dobiš pa Kitajce po vsej Avstraliji, po vseh kopaninah, po mestih, stajah, v gojzdih in po nepreglednih planotah. Kedar dojdejo s Kitaja, hodijo še golonogi, v širokih hlačah na 159. Ballaratu Potovanje je bilo čim dalje tem težavnejše, zlasti od temnomodre robe, v suKnji tudi od take robe, in s radi deževja; sem brodil | o vodi. sem gazil po 'budnim klobukom na glavi. Po hrbtu jim visi kita. Kedar blatu Tu in tam ob potu sem naletel na posamezno si opomorejo, nosijo se kot ostali stanovniki. Žensk je gostilnico, ali vse je bilo izredno drago, kar sem kupil ; tu malo, in ]>o obrazu skoro ni moči razpoznati žensko tukajšnji gostilniki odirajo potnike, da je joj. Ako načeš še videl v obraz poraščenega jesti in piti pri njih, neradi ti dado streho, a če te -od možaka kajti nisem Kitajca. Tudi ženske nosijo modre hlače in dolgo modro suknjo, kito pa imajo lepo zvito in zapeto; razen tega nosijo dolge naušnice. V Melbournu je mnogo kitajskih zopet toliko za kosilo, potem še za žgano pijačo vendar sprejmejo, plačati moraš dvakrat toliko. Samo za za večerjo tudi toliko, in , ki jo streho zahtevajo po 2% šil. trgovcev Imaj tu svoj tempelj prostranej d prineso vsakemu, četudi je ni naročil. Tako imaš zjutraj kitajske kavane stoje velika sedala. Kedar hočejo Kitajci računa 1 «i šil opij povživati, posedejo in se zazibljejo v krasne sanje Da bi se ogibal takim nepotrebnim stroškom J Videl sem tu tudi njihovo največjo slavnost, pri katerej dal sem vsakega dne > da do večera pridem k gojzdu. so žrtvovali prašiča. V Kitaju ga sežgo do celega tu pa Pri ognju sem sušil promoč eno obleko, kuhal čaj, in 80 prebrisanejši, imeli so ga na ognju samo toliko časa, včasih spekel kruh v pepelu; spat sem šel v votlo drevo. da se opekel > potem so ga ubogi Kitajci pojeli Slabeje se mi je godilo, kedar nisem mogel priti do tukajšnjih kopaninah smo dobili tudi več Nemcev, gojzda, in sem moral prenočiti pod milim nebesom na so nam zelo tožili; da ni zaslužka. Ko smo jim po- planoti. Take noči so mi bile vselaj neprijetne. Zavit v vedali, da tudi mi hočemo tu poskusiti srečo, dejali so svoj ameriški plašč, ki sem ga kot dragocen spomin z nam, da smo ob pamet. Za nami so prihajali še drugi vojske mehiške s seboj prinesel, prebdel sem navadno vso drago noč, in zjutraj je bilo treba zopet potovati. srečelovci, ki v Melbournu niso mogli dela dobiti. Ali ko so videli, da nikamor ne Melbourne. Guvernement se kaže, vračali so se zopet v Na ta način sem prebil več dni na potovanju, da sem bal ) da ne bi radi pre- slednjič pripotoval ves raztrgan v Ballarat. Tu so bili velikega navala ljudi nastali nemiri, toraj je dal delati pred časom najbogatejši zlati rudniki v naselbini vikto- ceste, drobiti kamenje in drugo tako, ali tudi to ni dosta rijskej. izdalo. Obstal sem pred gostilnico „Napier Hotel", in sem Tudi mi smo ta kraj kmalu zapustili, samo eden sedel pod leseno lopo, kjer so potniki konje privezavali. ostal na delu pri nekem nemškem črevljarju. Pot nas Tu sem mirno jedel kos kruha in premišljal, kamo in radi vode in blata ni je vodila vedno po ravnini do Castelmaina. Ravnina ta pojdem spat. Mračilo se je je sprvega ozka, pa se bolje razširja proti Castelmainu. kazalo nikamor hoditi. Kar opazim malo v stran blizu Po vsej dolžini je z jaški in kupi kamenja kakor po- reke kos stare strehe. Šel sem tje. Komaj sem se dobro sejana. Ob svojem času je tu delalo mnogo ljudi, in v vsedel na svoj ranec, kar zagledam jezdnega policaja. Castelmainu smo dobili še mnogo Kitajcev. Mestece je Ko me opazi, koj se spusti proti meni. Treba povedati imelo zgolj navadne stane, z drogov in plaht narejene da so avstralijski policaji skušeni in izobraženi možje. Odgovoril sem na vsa navadna vprašanja. Ker me 4 je še vedno izpraševal to in ono, povedal sem mu od- Naši dopisi. krito da ne morem iti v gostilnico pat ker nimam Železnikov (J hvala.) Visoki dež odveč denarja. Učinil bi mi toraj veliko prijaznost, ako me spremil na policijo. Menil sem namreč, da imajo kakor po večjih mestih ameriških, tako tudi tu na po- odbor kranjski je že lanskega leta podaril za tukajšnje hirajoče siromake eno izmed Jožefa hiralnih vstanovljenih cesar Fran lici j prostore J štipendij za 30 gld. Zdaj nam je pa morejo ubožni ljudje na suhem in ^^P®^ Poslal 10 vreč (žakljev) turšice (1000 kil) za raz- da gorkem počivati in spati. Policaj je razvidel s tega sem tujec. Začel mi je uljudno razlagati, da takih javnih me pa delitev med uboge. Podpi županstvo izpolni dolžnost, ako vis. dež. odboru za ta izreče v SVOJO namenita darova prostorov v Avstraliji do sedaj še ni, in če bi me pa- izreče v imenu ubogih najtoplejšo, najpriserčnejšo za troija po noči tu zalotila, koj bi me pobrala. On je sicer ^^alo. Bog ohrani naši deželi na kermilu še dolga dolgi še nedavno prišel v ta kraj ali mu je dolžnost, da mi poskrbi streho. Stopil toraj ulico. Dva čedno oblečena moža sta prišla mimo in glasno po nemSüi go vorila. Policaj očividno pomirjen J namigne gospodoma in odide. Gospoda res obstaneta, premerita me od glave leta take blage gospode, ki tako očetovsko skrbijo za bedne siromake naše dežele! Županstvo Železnike 21. marcija 1890. Jos. Levičnik ljudomila župan. do nog in poprašata, kaj rad Povedal sem jima J da sem tujec, in ker je uže pozno, prišel bi rad pod streho » Kdo ste?" Čeh.^ „Od kodi?^ Jz T.-^ Also auch ein Böhme!" Iz Igubijane. baron Winkler odpeljal Oospod deželni predsednik je včeraj dopoludne er se poleg obilnega druzega posla niti tudi presvitlemu cesarju. Dunaj namerava poklo 55 Tukajšnji vojaški poveljnik fml. vitez Keil Nekaj sta zamrmrala, zgenila z rameni, in pustila ^erava, kakor čujemo, prestopiti v stalni pokoj. na me v temi in v dežju na ulici. Premišljal sem » kaj mi je početi. tem me lopi nekdo od zadaj po rami in še vedno huda mora Lakota in pomanjkanje v deželi Kranjski popraša, čemu tako zamišljen stojim. Povedal sem mu, kako mi je. Tujec se je razjezil. Bil je Šved od Karls-krona, kakor sem pozneje izvedel. „Saj sta Vaša rojaka", dejal je s trdo besedo, pa sta Vas pustila! Eden je Čeh od Kraljevega Gradca in je tu zdravnik, eden je Prus zauka in advokat. Idite toraj z menoj." Peljal me je v hotel nad 40.000 gla > ki nas tlači. Cas je, da se težko prizadetim pošlje izdatnejša pomoč, ali se jim nakloni vsaj zaslužka, nujno je, da se teško prizadetim kmetovalcem nemudoma pomaga s semenskimi sadeži in žitom. ker setev in sajenje se čas ne more odlašati čez po naravi Število stradajočih narastlo m J visoka ;,princ Albert^ pod streho. večje pa je število onih gospodari Drugega dne je se vedno lilo. Ko sem se od ki 80 se sicer preživeli za silo hodnega semena. Dežela ki pa potreb neob pravljal pot, na začel mi je kuhar odgovarjati. ,,Potrpite, namen privolj zdavnej že porabila v ti v dveh, treh dneh se bode zvedrilo." Opazil je tudi, pač, da že od vlade pride tudi tako svoto 20.000 gld., toliko nujnejše je da imam ožulenp nogo radi dolge in težavne hoje. To podpora. Kakor dolg pričakova se nam poroča, stoiili so državni po je vzbudilo v njem sočutje. Ostal sem toraj v gostilnici. slanci večkrat v pospešenje te podpo Kuhar me ni pustil iz kuhinje in je tri dni po bratovski delil z menoj svojo jed. Hotel ke in tudi sem si tudi mesto ogle- re namenjene ko- deželni odbor glasil se je že večkrat enkrat tudi neposredno brz ^ dati. Pri „Napieru" zagledam od daleč mnogo ljudij v da nam konečno vendar ta ted gruči > ki so se živo razgovarjali. Šel pri sem in tako se nadejamo aese rešilne pomoči, sem izvedel, da govore ob umoru ) ki njim in je zgodil to noč. Včeraj namreč je prišel v Ballarat nek digger z zlatih rudnikov od Mount-Ararata, in je prinesel seboj znatno množino zlata. Kakor diggerji avstralijski sploh, prihajajo na gotove čase v mesta, tako si je hotel i naš digger narediti par kratkočasnih dnij in se je tud - O desetletnici gospoda dež. predsednika barona Winkler-ja imamo danes še dodati, da so mu uradniki deželne vlade pri tej priliki izročili album s fotografijami vsih uradnikov; uradnike same vodil je pri tej priliki dvorni svetovalec Schemerl. Pri banketu dne 20. tm. bilo je navzočih 44 zastopnikov avtonomnih občin iz vsih nastanil pri „Napieru". Tu je jedel in pil in igral pozno v noč. Našel je tudi več veselih drugov. Kateri so pili in jeli pri njem. Vodili so ga iz gostilnice v gostilnico, kraj dežele celo med obedom še došlo je mnogo br zojavnih pozdravov; napitnice napile ste se samo dve prvič apil je dež g presvitlemu in slednjič so ga vlekli v hišo, v katerej so stanovala mlada dekleta irska. Tu se je bahal s svojim bogastvom dokler se je drugim poljubilo. (Dalje prihodnjič.) ^arju, baronu > drugič pa mestni župan ljubljanski, slavljencu Winklerju. Obe napitnici sprejete ste bile navdušeno iu je za obe na- se gospod deželni predsednik zahvalil pitnici v srčnem odzdravu na deželo Kranjsko, mu domovino. druga 103 Okrožni zdravnik Franc Bachmanu v Bistrici, ki je umrl doe 20 Ilirski tm zapustil je 22.000 gld ia najrajši bil ono nižja svojega premoženja za dijaško ustauovo naprid dijakom rojenim v Istriji. preložil za kar ima biti užitnina dunajska na ramena vse države 5 ob enem pa je «e letos dne Dopolnilne občinske volitve v Ljubljani u vršijo ; 16. in 18. aprila Klub mestnih od bornikov pa je sklenil v ta namen sklicati volil shode dne 7.. 8 prila v mestni dvoraoi Državni zbor. Kako veliko se nam poroča se pred očjo ne pričae budgetoa razprava. Zadnj «boroice poslancev bode ali jutri ali in počitnice trajajo samo veliki in velikonočni i seja ajkasneje v petek teden. zahteval na podlagi dolžnosti plačevanja užitnine, splošno volilno pravico v obliki neposrednih volitev. Drugi duoajski poslanci Matscheko, Vrabec in dr. konečno tudi dr. Herbst, pa so z vso brezozirnostjo pobijali napade Süss-Kronawetter-jeve iu živahno zagovarjali predlog vladin, oziroma oni užitoinskega odseka, v čegar imenu je to pot izjemoma poročal člen manjšine dr. i\I enger. Gotovo je že sedaj, da se bistvo predlo^^a sprejme z ogromno večino najdalje do dne 16 a prila dunaj v Omeniti je še jako pomenljivih letošnih volitev Odkar se je na Dunaji pričelo mestni odbor kozah, ki so v Ljubljani trajale minuli teden protižidovsko gibanj še ni minulo leto ) da ta de vojo žrtvo, hvala Bogu ne čujemo več loma jako .brezobzirna stranka ne bila pridobila nekoliko sedežev in to izrekoma v predmestjih Pogovor 86 nahaj o sedanjih poslih. (Resnično ki Ijeno.) Gosp. župnik neke večje duhovnije, poleg obilnih duhovskih opravil ukvarjati tudi z kmetij izmiš- je imel mnogo judom neprijaznega ljudstva. Vlansko leto .pri- e protižidovska stranka celo jeden sedež v borila si stvom fare. pa lastnik feta si tožila obširnega gospodarst iz njegove srednjem mestu. Letos se je nadaljevala borba, izrekoma v južnih in zahodnih predmestjih Landstrasse, Widen, eden drugemu svoje težave z posli Gosp. župnik reče: „Oče! strašanske križe imam s posli Neubau, Josefstadt itd. in borila pri volitvah III. in res zopet si stranka pri razreda šest novih sedežev glejte, šestero jih je, in to je prav pol pekla." Posestnik je zgubila proti prav mali veči üa to odgo Gospod oče ad imam pa dvanajst, in to je celi pekel erjamem jih jako sposobnega protikandidata umiro vljenega fiaanč Ij U kcijske načel Hube krog 36 členov, katerih glas mnogo tehta in sedaj šteje strank Češka v njegorem Po odstop Matušovim poskušaj Novičar iz domačih m tujiii dežel. nem okraju tudi Mladočehi svojo srečo. je namreč mladočeški Zupana ml. Brlestavskega naprosil kandidat, da za gotov dan skliče volilni shod v tamoš Dunaja Domače razmere se niso spremenile mestno dvora oe glede strank in ne glede delovanja v zbornicah Minuli ponedeljek zborovala je zbornica poslancev in ob enem tudi gosposka zbornica: Gosposka zbornica raz- Tonner Med tem so volilci naprosili tudi vodj naj se oglasi koc staročeški kadidat, to tu naznani župan mladočeškemu kandidatu ki si pa potem pravljala je sklep pomena poslaniške zbornice brez posebnega poišče drugi prostor za svoj volilni shod, ker ga strah obhajal, nasproti stopiti Tonner-ju. zbornici poslancev pa užitninsko-davčnega je v razp odseka poročilo da so glede dvorano. Dan shoda bilje shod Tonnerjev tako obilno obiskan, preseliti v sosedno gledališko se morali zbrani razširjenja Dunaj V spominu je še čestitim eljem se je skega užitninskega okrožja. ^itateljem našim, s kolikim navdušenim pozdravljal ta vladni predlog v dunajskem časništvu v vseh dunajskih krogih brez izjeme. Med tem časom pokazala je stvar tudi drugo lice senCao svojo stran: Zastopniki predkrajev dunajskih državnem zboru stopili so v dotiko s svojimi volilci in tu izrazila se je bolj ali manj živahno Mestni župa pa je po predstavljenji Tonnerj hude levite bral Mladočehom, izrekoma dr Vašatv je v državnem zboru nesramno grdil odstopivš ) ki Matuš J Tonner je bil 3ga dr sijajno sprejet za kandidata, mladočeški kandidat pa je pogorel popolnoma > v Ogerska Odstop Tiszov dosedaj še ni kolikor nevolja pred pretečimi novimi bremeni, izrekoma poprijel je tovarnar z usnjem v predkraju Friderik Süss (brat profesorjev), za veliko besedo ter je v razpravi v več obširnih govorih razkladal predkrajem pretečo škodo; drugi poslanec iz teh krajev dvorni svetovalec Eksner stal je že na drugem stališči, ker je svoj čas že sam sprožil rešitev se tiče splošnega položaja na Ogerskem, imel nobenih pomenljivih posledic. Javni uradi in zastopi poslavljali 80 se od odstopivšega ministra, takoj potem pa so se šli poklanjat njegovemu nasledniku. Zborovanje v državnem zboru vrši se zmirnejše Finančni zakon za tekoče leto bil je potrjec in proglasen še pred, kakor je odstopil Tisza in tako je dejansko zopet vse v starem tiru. Veliko breztaknost napravil je Tisza tikoma pred odstopom o tem, da je juda tega vprašanja in pa ker tudi ni po vsem v sebi mogel Schosberg-a povzdignil v baronovski stan, kar zatajiti dunajčana. Zastopnik dunajčanov Kronawetter mu |)a je s skrajnimi razlogi pobijal predlog vladin da sedež v tamošnji gosposki zbornici. Vsi politični krogi izražajo o tem svojo hudo nevoljo. Vrh tega pa 104 je razgovarjanje o posledicah odstopa Tiszovega pre- o(y]fo)yal^z^,nasloyom „vojvoda Lauenburškega" in z nehalo toliko hitreje, ker je v sosedni nemški državi, dotacijo primerno temu dostojanstvo. Tgd^n noče, da bi nastopilo ono, o čemer se je govorilo in pisarilo več Ufiaiiji^svetjm^l, ^a st^se ločila z leg^o, zatoraj je,: zadnjih tedoov, da je odstopil državni kaucler Bismark. ali bode odklonil nasFov vojvodski z dotacijo vred, in Nemška Dne 15. mar^a zvršila se je ona po videti je, da še pride do peresne^ojske me^ kancler menlj iva prememba, iii se je pripravljala mnogo časa. Uradno objavila so se ona cesarska pisma, s katerimi sprejema ostavko kneza Bismarka ter ga odlikuje. Res je sicer, da izpust Bismarkov od njegovega visocega mesta izreka cesar z besedami polnimi priznanja cesarjem Grotovo je toraj, da je vlada. Nemške V roke sam J in da stvari ne bodo hodile več do- sedanjih potov akoravno cesar hoče m ta namen tudi javno naglaša, hoditi dosedanja pota ohranenja miru. zaslug Bismarkovih, z laskavostjo, kakeršna se zelo prvi vrsti se sedaj že čuje, da cesar hoče v redkokrat nahaja v tukih pismib. ^ vse_jtp_M._spre^ dotiko stopiti z vodji strank in tako sostaviti polago minja^j e^r a s t v a r i Bismarkov o". 8 P fi'^-Ä.SJLäxk o ma veliko in močno, vladi prijazno stranko. Dalje se pripoveduje da cesar namerava orožno moč države še Povod odstopu je bil ? kakor je naravno ta da Bismark že zdavnej ni bil vajen a bjo j^spozna povikšati, nasproti pa znižati dobo službovanja na 2 leti in še več, da namerava z sosednimi državami dogovoriti vati gospod^a. Ranjki cesar Viljem je tudi prišel v_na- splošno oženje to je začasno odpravo ogromnih s p r^ j o^ta^vke, tod ..nikdar Pozabiti T Bismarkom njemu je Bismark d^jal stalnih vojin. Vi:htsga reše v a s shodom v Berolinu Stari cesar r^l^al ^'ej;edno_z ki je ravno sedaj tam zbran in pa z drugimi primer nimi »rprlstvi. izrekoma tudi s pomočio katoliški Bismark ravnaLje po SVOJI sredstvi, izrekoma tudi pomočjo katoliške ne smemo, da le bil Viljem starček cerkve vprašanje Mogoče je, da se poprime 9Ö"let, da je toraj po vsem potreboval namestnika Na ravno bi bilo pač da se bil umaknil svojemu sinu Frideriku; toda tega Bismark nikakor ni dopustil ker tudi drugih gospodarskih načel, tako, da se vsaj pre neha že nestrpna gospodarska vojska med tremi za veznimi državami, katera je naetijB-,govai;iti to bi bil kon njegove vsemogočnosti. Na smrt bolän Bi^arko^ brezobziiqiosti cesa Friderik prenašal-gti je ^icer BismarkA-99 e ostal v službi cesarja Viljema tudi hin Bismark iavno skliceval na^svojega očeta Friderika i in še toda AkorajMJ^JSB odsto Bismarkov pouzročil leti skrbel za to, da se sedaoji cesar ni nikdar ohranitve miru evropejs razmer ^lede temveč vedno na deda Viljema J. S^aj pa je nasprotstvo prikipelo > med cesarjem m kanclerjem do vrhunca je denarni trg^ izrazil s približno nižjimi cenami državnih papirjev, bile so pa tudi brezozirnosti in napake politike Bismarkove tolike, da in brezJzvzetja Nemške^ V vtikal se m svoj.!. d^]i.aQ8ti v vse v a ž n^d ri^nii enako^v notranja kakor v unanja, io^je o u lastne sprotne razmere med od onih, katere je izjajlja^ismark, tega opazoval je tudi več let že strankami, ki so bile večinoma orna glede naše države nimajo zapisano dogodbi. Bismarku na rovaš imamo zaprtijo njemu tudi trgovinsko med državami, izrekoma pa glede unanje politik bode nihče pozabil, kako si je v Barzinu n ne v nasprotji z Bismarkom. var Bismark lastne roke razgo naročaval knez Bismark našega grofa Kalnoky-ja in pa laškega Crispija, ne bodemo tudi pozabili, kako ošabno je pre- stranke cesar kanclerja tega naročila ter brez om, načelnikom največje državnozborske črhnil cesarju. al sin kanclarj sedami Star m ^uccarnaroči si ustno na večer nil^iirine^a povoda takoj razumel pravi pomen "železnim ovinkov takoj da ostavko z be-in bplehen, ne morem tedaj v pozni Bismarkov Herbert našega grofa Taffe-j Vse to nam kaže, da do^moljuba avstrijskemu x solzičrrT^i-etakati bode m < eno amo merodajnejša^ beseda našega scuauii . „ Kji-^^* ^ 'J» < uri po mnogobrojnih stopnicah^ ki peljejo do cesarskega česana, hoditi stanovanja, stopim tedaj sam, tako v v v v v visoko po svojo ostavko Od V C Posel ta ker sim vidim, da se ne strinjava več "V^^a prošnjo prevzel Vašega deda ko zavolj obljube da VC Žitna cena v Ljubljani 15. marcija 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške Po takam razgovoru se ve da, ni pr dru 1 kakor odstop Bismaik-ov 7 gold. 55 kr. kr. turšice 5 gold. 87 kr. sorsice 4 gld. rži 4 gold. 71 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. sicer želel, da bi pred svetom t(uöd ovsa 3 gold. 09 kr. ajde 5 gold. 20 kr. Krompir slavljenje ne imelo znamenja nasprot] m Bismarka 3 gold 03 kr. 100 kilogramu Odgovorni urednik Gustav Tisk in založba Blasnikovi nasledniki J I »