ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . i QU DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI 21. IN 22. ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO-ČESKOSLOVAŠKE ZGODOVINSKE KOMISIJE 21. zasedanje jugoslovansko-češkoslovaške zgodovinske komisije je bilo v Pragi od 12. do 15. oktobra 1987. Tema zasedanja je bila nastanek neodvisne jugoslovanske in češkoslovaške države. Sodelovalo je 33 zgodovinarjev, od tega 10 iz Jugoslavije. Po­ sredovanih je bilo 17 referatov, ki jim je sledila obsežna diskusija. Bilo je 46 disku­ sijskih prispevkov. Tema je uspešno dopolnjevala nekatere prejšnje teme z novimi znanstvenimi dognanji; tako 11. zasedanje v Tfincu 1977, ki je obravnavalo problema­ tiko krize in razpada habsburške monarhije, kot 14. v Stubiških Toplicah 1980, ki je obravnavalo gospodarske, družbene in politične razmere v Jugoslaviji in Češkoslo­ vaški, i Referati jugoslovanskih in češkoslovaških zgodovinarjev so bili po vsebini bolj usklajeni, kot bi na prvi pogled lahko nakazovali njihovi naslovi in je samo en re­ ferent (M. Tejchman) svojo razpravo naslovil s češkoslovaško-jugoslovanskim sodelo­ vanjem in njegovim pomenom pri nastajanju samostojnih držav. Večina referentov je obravnavala te probleme v svojih okoljih. Več referatov je obravnavalo odnos posa­ meznih narodov in političnih strank do združevanja in nastanka novih samostojnih držav in njih notranje ureditve. Tako je Tomislav Kraljačič obravnaval odnos me­ ščanskih političnih strank v Bosni in Hercegovini do notranje ureditve Kraljevine SHS, Zoran Lakič je v svojem izvajanju povezoval delavsko gibanje in nastajanje jugoslovanske države 1918. leta; Ili j as Hadžibegović je prikazal stališče socialnodemo- kratske stranke Bosne in Hercegovine do notranje ureditve Kraljevine SHS. Blaže Ri- stovski in Orde Ivanoski sta obravnavala odnos Makedoncev in jugoslovanskih soci­ alistov do Kraljevine SHS in položaja Makedoncev v njej, Drago Borovčanin pa je primerjal akt prvodecembrske združitve z vidovdansko ustavo. S češkoslovaške strani so s podobnih vidikov osvetlili probleme nastanka samostojne češkoslovaške države naslednji referenti: I. Galandauer je v svojem referatu (zaradi odsotnosti ga je na kratko podal Josef Kolejka) prikazal češko politiko in njeno zamisel o samostojni če­ škoslovaški državi, K. Herman pa češkoslovaško dejavnost v tujini in njeno zamisel o obliki samostojne države. V. Vavra je obdelal problem oblikovanja državnega aparata samostojne češkoslo­ vaške države, dr. Josef Harna' je prikazal spremembe v čeških političnih strankah in njihove spremembe v času nastanka samostojne države, M. Romportlova pa jè prika- zala spremembe in kontinuiteto na področju gospodarstva nasledstvenih držav po letu 1918. France Kresal je nakazal probleme socialnega zavarovanja ob nastanku Jugosla­ vije. Josef Kolejka je imel referat o teoriji ideologij meščanskega čehoslovakizma, po katerem naj bi bili Čehi in Slovaki en narod, prizadevali naj bi se za enoten jezik, ki naj bi bil češki. Nusret Sehić je prikazal dejavnost Narodnega sveta SHS za Bosno in Hercegovino po razpadu Avstroogrske, M. Patkovič pa odmev zloma Avstroogrske in nastanka Jugoslavije v tisku. Irena Gantar Godina je prikazala odnos socialnih reali­ stov do jugoslovanske ideje. Na zasedanju je bila izvedena predstavitev zbornika referatov z 18. zasedanja 1984 v Beogradu, ki je obravnavalo razvoj idejnih in političnih gibanj Čehov, Slovakov in jugoslovanskih narodov v 19. stoletju. Zbornik je izšel v ediciji Zgodovinskega in­ štituta SANU v Beogradu. 22. zasedanje1 češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije je bilo 11. in 12. oktobra 1988 v Mariboru, v prostorih Doma družbenih organizacij. Zasedanje so pri­ pravili Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Zgodovinsko društvo Maribor in skup­ ščina mesta Maribor, finančno pa so ga omogočile Kulturna skupnost Maribor, Zveza kulturnih organizacij Maribor, Skupščina mesta Maribor in Raziskovalna skupnost Slovenije. 22. zasedanje komisije je začel 11. oktobra mag. Marjan Žnidarič, predsednik pri­ pravljalnega odbora, nato pa so pozdravili udeležence Matija Malešič, podpredsednik skupščine mesta Maribor, Miomir Dašič, predsednik Zveze zgodovinskih društev Jugo­ slavije, Primož Hainz, član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, Vla­ dislav Sfâstny, predsednik češkoslovaške sekcije komisije, in Vasilij Melik namesto žal zaradi bolezni odsotnega predsednika Nikole Petroviča v imenu jugoslovanske sek­ cije komisije. Svečani otvoritvi sta prisostvovala tudi Franci Pivec, predsednik mest­ nega komiteja ZKS in Slavko Vizovišek, predsednik mestne konference SZDL. Znanstveni del komisije je bil posvečen kulturnim in političnim gibanjem pri Ce­ hih, Slovakih in jugoslovanskih narodih v 19. stoletju in do leta 1918 ter njihovim 812 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 4 medsebojnim stikom. Udeležilo se ga je okrog 60 poslušalcev, zgodovinarjev z mari­ borske univerze, iz muzejev in arhiva. Z referati so nastopili Vladislav St'âstny: Vloga kulture v razvoju češkega narod­ nega gibanja v drugi polovici 19. stoletja, Vasilij Melik: Kulturno-poliučna gibanja pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja, Miroslav Sestâk: Vloga kulture pri obliko­ vanju češke buržoazne politike v prvi polovici 19. stoletja do 50-tih let, Hrvoje Ma- tković: Idejna in politična orientacija Svetozarja Pribićevića na koncu 19. stoletja, Jasna Fischer: Medsebojni vplivi kul turno-poli tičnih gibanj delavskih izobraževalnih društev, posebej tiskarjev, Gane Todòrovski: Boj za makedonsko nacijo v 19. stoletju (kulturno-politični pregled), Eva Holz: Češki uradniki na Slovenskem, Orde Ivanoski: Makedonija v zgodovinah Srbov in-Bolgarov Konstantina Jirečka, Vinko Rajšp: Vpliv češkega mišljenja na slovensko taborsko gibanje, Josef Harna: Češka kultura in poli­ tika v prvi svetovni vojni, Tünde Polomik: Prispevek k vlogi Čehov pri oblikovanju glasbeno-kulturnega življenja Bosne in Hercegovine za časa avstro-ogrske uprave 1878—1918, Blaže RistovskL: Stur in Misirkov (kulturno nacionalne vzporednice med Makedonci in Slovaki), Roman Holec: Gospodarska prosveta v letih 1848—1918 kot del kulturno-političnega gibanja Slovakov, dr. Dragutin Pavličević: K hrvaško-slova- škim odnosom v drugi.polovici 19. stoletja, Jaroslav Pânek: Ludvik Kuba in njegov pomen pri kulturnih stikih med Čehi in Jugoslovani, Lojze Penič: Boj za severno mejo v okvirih kulturno-poliučnih gibanj 1918—1919, Ibrahim Kemura: Vloga društva Gaj- ret v kulturno-prosvetnem življenju bosanskohercegovskih Muslimanov do 1918, Perko Vojinovič: Črnogorska inteligenca in ideja slovanske vzajemnosti, Danica Petrovič: Srbsko narodno gledališče v Novem Sadu v prvem desetletju, France Kresal: Vpliv kulturno-političnega razvoja na odnos države do delavskega vprašanja, Michal Elias: Vloga slovaške Matice v slovaškem življenju in v razvoju slovaško-jugoslovanskih sti­ kov, Nenad Uric: Češka in slovaška pomoč Srbiji v prvi balkanski vojni. V celoti je bilo 22 referatov in 17 diskusijskih prispevkov. Udeležence zasedanja sta sprejela rektor mariborske univerze Lojze Križman in predsednik zbora občin Maribora Pavle Leban. Udeleženci so si pod vodstvom prof. Sergeja Vrišerja ogledali staro mariborsko mestno jedro, v četrtek 13. oktobra pa so bili na strokovni ekskurziji Kidričevo, Ptujska gora, Ptuj, Ormož, Jeruzalem, Ljuto­ mer, Radenci, Zavrh. < • , Dne 12. oktobra 1988 je bilo interno zasedanje komisije. Prisotni člani češkoslo­ vaške in jugoslovanske sekcije so ocenili znanstveni del 22. zasedanja komisije kot zelo uspešen. Prebrani referati so bili na znanstveni ravni. Referenti in diskutanti so se skoncentrirali na osnovne probleme proučevanja vloge kulture v zgodovini narodov Češkoslovaške in Jugoslavije. Pozornost je bila prav tako posvečena metodološkim in terminološkim vprašanjem. Izbrana tema se je ugodno povezovala s problematiko 17. zasedanja v Brnu 1983 in 18. zasedanja v Beogradu 1984. : Referati so upoštevali rezultate dosedanjih raziskav v obeh državah, izhajali iz študija virov in prinesli vrsto novih spoznanj. Diskusija je pokazala potrebo globljega študija nekaterih problemov in je ponovno poudarila potrebo širokega uveljavljanja komparativne metode pri študiju zajetih pojavov. Glede na znanstveno vrednost pre­ branih referatov bo jugoslovanska stran objavila prispevke deloma v Zgodovinskem časopisu, deloma v Časopisu za zgodovino in narodopisje. Komisija je priporočila naslednje teme za prihodnja zasedanja: 1990; splošne in specifične poteze protifašističnega in narodnoosvobodilnega gibanja narodov Češko­ slovaške in Jugoslavije 1933—1945, 1991; protifevdalna in heretična gibanja na ozem­ lju Češkoslovaške in Jugoslavije, 1992; vloga šolstva v razvoju narodov Češkoslovaške in Jugoslavije. Za naslednja leta prihaja v poštev tema: predstave narodov Češkoslo­ vaške in Jugoslavije drugega, o drugem in o sosedih (eno ali dve zasedanji). F r a n c e K r e s a l 23. ZASEDANJE CESKOSLOVASKO-JUGOSLOVANSKE ZGODOVINSKE KOMISIJE 23. zasedanje češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije je bilo v Brnu na rektoratu Univerze J. E. Purkyne. Na češkoslovaški strani so sodelovali : Vladislav St'âstny, predsednik sekcije, Kveta Kučerova, podpredsednica sekcije, Ladislav Hlad- ky, tajnik sekcije, Josef Harna, Milan Krajčovič in Miroslav Sestâk, vsi stalni člani sekcije. Poleg njih so z referati sodelovali še: akademik Miloš Tomčik, Pavel Cibulka, Ladislav Deâk, Zdenek Deyl, Ivan Dorovsky, Michal Eliaš, Vladimira Grycovâ, Olga Kotikovâ, Viktor Kudelka, Martin Nechvâtal, Arnošt Skoupy. Z jugoslovanske strani so sodelovali: France Kresal, predsednik jugoslovanskega dela sekcije, Orde Ivanoski, Tomislav Kraljačić, Hrvoje Matković, stalni člani sekcije, z referati pa so še sodelo-