Splošno gradbeno podjetje Tržič gradi v Križah nov vrtec za 120 otrok. Z dograditvijo vrtca bo zmanjšan problem otroškega varstva v tržiški občini, hkrati pa bo uresničen program samopri-8Pevka v tržiški občini. Kriški vrtec bo odprt do 5. avgusta, občinskega praznika Tržiča, (jk) — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 23
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
glasilo soci
n e z
Kranj, petek, 25. 3. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
za gorenjsko
Bolj humano delo na trakovih
V sredo je bilo v Kranju posvetovanje o humanizaciji dela in proizvodnji na tekočem traku. - Foto: F. Perdan
(r
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj bo v naslednji številki Glasa, v torek 29. marca objavila
razpis posojil iz združenih sredstev za:
— nakup stanovanj v blokovni gradnji
— nakup stanovanj za delavce samce v domu za samce
— dograditev stanovanj v individualni hiši za delavce iz organizacij, ki združujejo sredstva
— dograditev stanovanj v individualni hiši za delavce pri zasebnikih
Objavljen bo tudi razpis za zbiranje kupcev stanovanj v blokovni gradnji.
Porezen pričakuje številne obiskovalce
CERKNO - Planinsko društvo Cerkno bo v sodelovanju s krajevno organizacijo ZZB NOV v nedeljo, 27. marca, ob vsakem vremenu pripravilo že drugi spominski pohod na 1632 metrov visoki Porezen. Udeleženci pohoda se bodo ob tej priložnosti 8Pomnili borcev, ki so jih okupatorji, v zadnjih marčevskih dneh leta 1945 zajeli pod vrhom Porezna, bilo jih je 135, kar 96 pa so jih po zverinskem mučenju ubili v vasi Jesenice nad Cerk-nom. Tu je žrtvam tudi postavljen spomenik ki parja samorast-nika iz Žetine v Poljanski dolini Petra Jovanoviča.
Pobudo za pripravo vsakoletnih pohodov na Porezen so dali domicilni odbor gorenjskega vojnega področja, domicilni odbor 19. SNOUB Srečka Kosovela ter družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Cerkno.
Pohod se bo začel ob 7. uri. Obiskovalci Porezna pa se bodo na 1632 metrov visok vrh lahko
povzpeli pod vodstvom izkušenih planinskih vodnikov. Dohod na Porezen je sicer mogoč tudi iz smeri Železnikov prek Davče ter iz Petrovega brda. Vendar tu organizatorji ne jamčijo za varnost »pohodnikov«.
Na pohod so še posebno vabljeni borci slavnih partizanskih enot, člani ZZB NOV, organizacij ZRVS, pripadniki teritorialnih enot, milice ter JLA, planinci, taborniki, svojci padlih borcev ter vsi ljubitelji planin. Dostop v kočo na Porezunu ne bo mogoč. Zato naj se obiskovalci s hrano oskrbijo že prej. Na vrhu pa bodo prireditelji poskrbeli za topel čaj.
Obiskovalci, ki se bodo s posebno izkaznico izkazali, da so bili že tudi na lanskem pohodu, bodo tokrat prejeli bronasto spominsko značko. Čez dve leti imajo možnost dobiti srebrno, čez štiri leta zlato, ob desetem pohodu pa posebno plaketo.
J. Govekar
Kranj, 23. marca — Boj za samoupravljanje ne poteka le pri spreminjanju družbenoekonomskih odnosov ampak tudi na področju tehnologije, ki mora biti takšna, da človeku olajša delo in ne sme biti namenjena le večjemu izkoristku delovnega časa.
To so poudarili na posvetovanju o humanizaciji dela in proizvodnji na tekočem traku, ki ga je v Kranju organiziral zvezni odbor sindikata industrije in rudarstva. Udeležilo se ga je skoraj 200 predstavnikov jugoslovanskih delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij ter različnih znanstvenih institutov. Med številnimi gosti je bil tudi predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič.
Svečanost
na
JOST, SV. DUH, BITNJE, ŽABNICA - Prebivalci krajevnih skupnosti Jošt, Sv. Duh, Zab-nica in Bitnje v teh dneh praznujejo svoje krajevne praznike. Ob tej priložnosti bodo že po tradiciji pripravili v Rovtu na Planici spominsko svečanost. Spomnili se bodo namreč herojske borbe Selške čete, ki se je na tem mestu »odigravala« pred petintridesetimi leti. Pri spominskem obeležju, ki je posvečeno padlemu narodnemu heroju Stanetu Žagarju in vsem padlim partizanom v tej junaški borbi bo na svečanosti v soboto, 26. marca, ob 10. uri govoril sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljane Vinko Hafner. V kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča ter učenci osnovne šole iz Žabnice.
Cesta do prireditvenega prostora bo v soboto iz Stražišča odprta od 9.30 dalje. Prireditelji pričakujejo, da se bo manifestacije kot že po tradiciji udeležilo veliko število ljudi. Zato občinski odbor ZZB NOV Kranj vabi, da na svečanost pride tudi čimveč čimveč članov krajevnih organizacij ZZB NOV s prapori.
-jg
Sekretar sindikata industrije in rudarstva Lazar Zarič je v uvodni razpravi poudaril, da so primerna zaščita pri delu, ustvarjanje boljših pogojev dela in večja humanizacija dela pomembni faktorji za povečevanje proizvodnje in produktivnosti dela, Čuvanja zdravja- in delovne sposobnosti ljudi. Delo na tekočem traku smo ob tuji tehnologiji in organizaciji dela uvozili iz drugih držav z enim samim ciljem, da bi dosegli večjo proizvodnjo. Ob tem pa smo pozabili na psihološke, fiziološke, ekološke in druge faktorje. Tako lahko sedaj pri delavcih na trakovih opazujemo utrujenost, notranjo itapetost, razdražljivost in tudi razne poklicne bolezni. Kot posledica takšnih in drugih negativnih pojavov na traku, se pojavlja povečana fluktuacija, večanje bolniškega staleža, poklicna, obolenja, poškodbe pri delu, fizične in psihične deformacije delavcev itd.
Tudi govorniki iz delovnih organizacij, med drugimi iz kranjske Iskre, so poudarili, da v tovarnah tehnična vprašanja traku dobro rešujejo, manj pa so uspešni pri socioloških vprašanjih. Težave nastanejo, ko je treba tehnične možnosti prilagoditi delavcu, to pa za sedaj redkokje zmorejo.
Udeleženci posvetovanja so obiskali tudi tovarno Iskra v Kranju, kjer so si ogledali delo na trakovih.
L. B.
Udi    s? d* XX ji o &
DOGOVORIMO SE
SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Merilo naj bo dohodek na družinskega člana
Kranj — Komisija za življenjske in delovne pogoje pri občinskem svetu Zveze sindikatov je predlagala merila za financiranje letovanja socialno šibkih članov sindikata. Sindikalna lista za letos namreč določa, da je regres za letni dopust namenjen nadomestilu dela stroškov letovanja predvsem za tiste delavce, ki sami ne zmorejo stroškov. Zato regresa ni mogoče deliti vsem članom v enaki višini.
Večji regres naj bi dobili tisti člani delovnih kolektivov, ki imajo manj kot 1500 dinarjev dohodka na družinskega člana. Pri izračunu se upošteva osebni dohodek delavca in vseh njegovih družinskih članov (OD zaposlenih članov, pokojnine, preživnine itd.) Nadure se upoštevjo le, če v mesečnem dohodku presegajo 500 dinarjev.
Vendar višina osebnega dohodka na družinskega člana ni edino merilo. Osnovne organizacije sindikata naj pri predlogih upoštevajo tudi zdravstveno stanje delavca, delo na težkih in odgovornih delovnih mestih, zaposlene z daljšim delovnim stažem, samo-hranilce in družine z enim samim zaposlenim.
Pri dohodku do 1500 dinarjev je potrebno tudi ugotavljati, če ima upravičenec avtomobil, kmetijo ali ima kdo od domačih dopolnilno obrt ali podobno. Pri presoji se ocenjujejo tudi stanovanjske razmere. V spornih primerih ali pri ugotavljanju socialnega stanja, ko bi lahko prihajalo do kritik, naj bi osnovna organizacija zaprosila za mnenje Center za socialno delo v Kranju.
Komisija predlaga, da v primerih, ko imajo družine dohodek na člana manjši od 1500 dinarjev, imajo pa avtomobil, obrt, posest r in podobno, ne bi dodeljevali ; pomoči za letovanje. Pod enakimi pogoji naj bi pomagali tudi socialno šibkim upokojenim članom kolektiva.
Komisija je poleg tega dala v presojo predsedstvu občinskega sveta Zveze sindikatov predlog, naj bi v bodoče na ObSS dajali pomoč za letovanje socialno ogroženim članom iz tistih delovnih organizacij, ki same ne morejo oblikovati skladov v te namene. L. B.
5. STRAN:
Na ločenih sejah se bodo v sredo, 30. marca, ob 16. uri v Radovljici sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Podobno kot za sejo skupščine, ki je bila 23. februarja letos, tudi tokrat v sodelovanju z INDOK centrom Radovljica objavljamo izvlečke iz gradiva, ki ga bodo obravnavali delegati vseh treh zborov.
Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda sredinega zasedanja so poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini, informacija o gibanju gospodarstva v občini na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1976, poročilo o razlitju plinskega olja v Savo Bohinjko in še vrsta drugih vprašanj.
**DNMM)OM
KMETUSKI SEJEM
KRANJ
XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI iN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 1 7. APRILA
Naročnik:
Indira Gandhi poražena
Predsednik Tito v Zagrebu
Predsednik Tito je z ženo Jouanko v sredo dopotoval v Zagreb, kjer so ga pozdravili najvišji predstavniki Hrvatske in številni Zagrebčani. Sedanji Titov obisk v Zagrebu sovpada s 50-letnico njegove izvolitve v mestni komite KP Zagreba, kjer je isto leto postal tudi organizacijski sekretar. V spomin na ta dogodek je bila včeraj svečana seja mestne konference ZKH Zagreba, na kateri je sodeloval tudi predsednik Tito.
Nova HE v Plevi j ah
V Plevlji s prizadevnostjo opravljajo,dela pri gradnji hidroelektrarne Plevja I, ki bo imela moč 210, po dokončni dograditvi ^a 420 megavatov. Delavci podjetja Mavrovo so v temelje te velikanke vgradili 500 ton železa. Pričakujejo, da bodo prvi kilovati elektrike »pritekli« iz te hidroelektrarne konec leta 1979.
Dražja železnica
Od 1. aprila dalje bo blagovni promet po železnici dražji za 8,5 odstotka v primerjavi s sedanjimi cenami. Jugoslovanske železnice so sicer predlagale 12,4-odstotno povečanje cen, vendar je bil sekretariat za trg in cene mnenja, da samo s cenami ni mogoče izboljšati položaja železnic.
Za uveljavitev kmetic
Predsedstvo konference za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije je na torkovi seji ocenilo, da smo izpolnili pogoje za to, da bi se ženska kot kmetijska proizvajalka rešila anonimnosti in, da bi na podlagi lastnega dela enakopravno sodelovala v samoupravnih odnosih. Spremembe v odnosih pa bomo dosegli le, če bomo ženske aktivneje in bolj organizirano vključevali v upravljanje. Sedaj je v krajevnih skupnostih zastopanih le 9 odstotkov žensk. Zelo malo kmetic je vključenih tudi v ZKJ — komaj 892 v vsej državi.
Natečaj za mladinska dela
Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO je v sodelovanju z ZSMJ in uredništvom lista Mladost razpisala nagradni natečaj za mladinska dela. Tema natečaja, ki ga razpisujejo v počastitev dneva mladosti, je Titova vizija sveta.
Izredna aktivnost pionirjev
Ob koncu tega meseca bodo sklenjene pionirske solidarnostne akcije z osvobodilnimi gibanji v svetu. Že prva poročila, ki so prihajala z različnih koncev republike, so dala slutiti, da se zveza prijateljev mladine, pionirji in starši zavedajo pomena teh akcij. V različnih akcijah je namreč sodelovalo več kot 200 pionirskih odredov in več kot 50.000 pionirjev. Pripravili so več kot 150 prireditev in proslav, na katerih je sodelovalo 30.000 pionirjev in 4500 staršev. Pionirji so pripravili 85 razstav, izdelali 35 posebnih izdaj glasil ter s prispevki sodelovali v več kot 100 drugih glasilih. Pri organizaciji akcij, ki so prikazovale solidarnost pionirjev z osvobodilnimi gibanji v svetu, je aktivno sodelovalo tudi več kot 1000 mentorjev iz vrst učiteljev, mladincev in staršev.
JESENICE
Člani predsedstva občinske konference ZSMS so na zadnji seji obravnavali več pomembnih zadev. Najprej so razpravljali o letnem poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, zatem o družbenem dogovoru o družbenopolitičnem izobraževanju v občini Jesenice ter še o družbenem dogovoru o negovanju, urejanju in vzdrževanju spomenikov NOB, spominskih obeležij v občini Jesenice. V drugem delu seje so določili kandidate za mladinsko politično šolo pri republiški konferenci ZSMS, sprejeli pa so tudi sklep, da bodo v jeseniški občini organizirali mladinsko politično šolo, katere se bo udeležilo štirideset mladih družbenopolitičnih delavcev.
V četrtek, 17. marca, so se v jeseniški Železarni na skupni seji sestali člani izvršnega odbora sindikata, komiteja TK ZKS in predsedstva ZSMS. V osrednji točki dnevnega reda so obravnavali predlog oblikovanja in delitve sklada skupne porabe za leto 1977. V razpravi so zatem dali poudarek točkam, kjer je navedena višina sredstev za regres za letni dopust, za individualno gradnjo ter kulturno in rekreativno dejavnost sindikata. Člani družbenopolitičnih organizacij so se predvsem zavzeli, da se sredstva resnično porabijo v tisti namen, kamor so določena. Podprli so tudi dodatni predlog, da se iz tega sklada nameni 100.000 dinarjev za Onkološki inštitut v Ljubljani. Sedaj bodo o omenjenem predlogu oblikovanja in delitve sklada skupne porabe razpravljali tudi v ostalih sredinah. Nosilci razprave bodo delegati v delavskih svetih posameznih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. J. R.
ŠKOFJA LOKA
Včeraj je bila v Škofji Loki seja delegatov krajevne konference SZDL Škofja Loka. Delegati so se pogovorili o delu v preteklem letu, načrtih za delo v letošnjem letu, delu delegatov v skupščinskih organih, poslušali so informacijo o poteku gradnje objektov, ki se financirajo iz samoprispevka, spregovorili pa so Še o nekaterih drugih nalogah, ki jih bo treba uresničiti že v bližnji prihodnosti. -jg
Prebivalci krajevne skupnosti Zapreval bodo v nedeljo, 27. marca, proslavili svoj krajevni praznik. Svečana proslava-bo ob 10. uri na Mlinarjevi domačiji v Podvrhu nad Javorjami, kjer so Nemci zverinsko pobili pet otrok in oba starša na tej domačiji ter nato vse skupaj zažgali. Domačini za to priložnost pripravljajo kulturni program. — jg
TRŽIČ
Včeraj je bila v Tržiču letna konferenca občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič, na kateri so ocenili konference osnovnih organizacij sindikata in razpravljali o lanskem delu občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Delegati letne konference so razpravljali o lanskem zaključnem računu občinskega sveta in sprejeli letošnjega. Obravnavali so tudi spremenjen družbeni dogovor o razporejanju dohodka in razpravljali o samoupravnem sporazumu o uporabi izločenih sredstev za stanovanjsko graditev v občini.
Predstavniki republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije so včeraj, 24. marca, obiskali tržiško občino. Z vodstvom tržiške mladinske organizacije so se pogovarjali o delovanju mladinske organizacije v tržiški občini in sodelovanju med republiško konferenco in občinsko konferenco ZSMS Tržič. -jk
Nič več deljenega financiranja
Škofja Loka — Do letošnjega leta so izobraževalne skupnosti financirale vzgojno izobraževalno dejavnost vzgojno varstvenih ustanov, skupnost otroškega varstva pa
Namesto neaktivnih, nova vodstva
Kranj — Kadrovska komisija pri občinski konferenci ZSMS je obravnavala delo vodij posameznih področnih konferenc in komisij. Zaradi neaktivnosti sedanjih je predlagala nove kandidate za vodstvo konference mladih v krajevnih skupnostih, koordinacijskega odbora družbenih organizacij in društev v ZSMS, komisije za mednarodno in medobčinsko sodelovanje ter komisije za prireditve. L. B.
Mladi stopajo v akcijo
Škofja Loka — Iz težkega položaja, v katerem se nahaja občinska organizacija ZSMS Škofja Loka, bodo lahko izšli le z lastnimi močmi, so sklenili na prvi seji članov predsedstva, predsednikov konferenc, vodij centrov in komisij. Pregledali so programe dela in se dogovorili, da bodo takoj začeli spodbujati delo med mladimi delavci, kmeti, vojaki, dijaki in učenci. Pri tem delu jim bodo pomagale občinske družbenopolitične organizacije in organizacije vTOZD.
Dogovorili so se tudi, da bodo takoj začeli s pripravami na praznovanje meseca mladosti, ki naj bi se začelo že aprila in bi trajalo do konca maja. Avgusta pa bodo škofjeloški mladinci sodelovali na mladinski delovni akciji Goričko 77. Predlagali so, da bi se akcije udeležili vsi člani predsedstva in pa najbolj aktivni mladinci iz TOZD, šol in krajevnih skupnosti.   S. Jesenovec
Ukinjeni gasilski sklad
TRŽIČ - Leta 1971 je tržiška občina ustanovila gasilski sklad, ki je v kasnejših letih veliko prispeval k opremljenosti gasilcev in zboljševa-nju varstva pred požari. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, Trži-čani so jo oblikovali 15. decembra lani, je gasilski sklad izgubil na pomenu, ker prevzema njegovo vlogo interesna skupnost. Zato so v Tržiču gasilski sklad ukinili in sredstva ter pristojnosti prenesli na interesno skupnost. Le-ta se bo morala prizadevati, da poslanstvo ukinjenega gasilskega sklada ne bo okrnjeno, temveč bo pozornost interesne skupnosti do preventivnega dela in pomoči društvom še večja. -jk
je zagotavljala materialne pogoje dela vrtcev. Za letos pa je zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije predlagala, da bi tudi financiranje vzgojno izobraževalne dejavnosti v vrtcih prenesli na skupnost otroškega varstva. Zato pa morajo občinske izobraževalne skupnosti odstopiti skupnostim otroškega varstva v prvem polletju 1977 denar, ki so ga po merilih za letos namenile za to dejavnost.
Ta predlog so obravnavali tudi na seji izvršnega odbora škofjeloške izobraževalne skupnosti. S predlogom so se strinjali. Obe skupnosti naj imenujeta posebno komisijo, ki bo pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o razdelitvi financiranja dejavnosti in ga predložila v potrditev skupščinam obeh samoupravnih skupnosti. L. B.
Nove oblike dela
Kranj — Na seji predsedstva OK ZSMS so obravnavali program letošnjih mladinskih delovnih akcij in program dela mladinske pohodne enote. Po tem programu mora kranjska občinska konferenca poslati na delovne akcije več kot 100 brigadirjev. Vendar težava ni v številu, temveč v tem, da bodo brigadirji iz kranjske občine odšli na delo že junija. Zato bodo morali kandidate za mladinske delovne akcije izbirati predvsem med mladimi delavci.
Zaradi boljše organizacije dela pri kadrovanju brigadirjev so na seji združili štaba mladinskih delovnih brigad in mladinske pohodne enote v skupen center. Prva naloga tega centra je dogovor o evidentiranju brigadirjev, ki naj ga sklenejo s konferenco mladih delavcev. K delu bodo pritegnili tudi center za obveščanje in propagando, ki bo skrbel za informiranje mladincev o mladinskih delovnih akcijah.
Na seji so tudi obravnavali program republiške akcije Mladi v obrambi 77, ki jo pripravlja republiška konferenca ZSMS v sodelovanju z armado. Ta sekcija vključuje izobraževanje mladih prostovljcev partizanskih enot, razne pohode, vaje in tekmovanja. Kranjski mladinci bodo akcijo izvedli v sodelovanju z garnizijo Stane Žagar.
Dogovorili so se tudi za novo obliko dela sekretariata predsedstva občinske konference. V sekretariatu so predsedniki področnih konferenc, komisij in centrov ter predsednik oziroma podpredsednik in tajnik občinske konference. Dogovorili so se, da se bo sekretariat sestajal vsak teden, da bodo lahko problematiko sproti reševali. Vsi člani sekretariata pa bodo imeli tudi »uradne ure«. Vsak teden bo vsak predsednik komisije, konference ali centra moral biti določeno uro na sedežu občinske konference, da bodo lahko k njemu prišli na posvet'mladinci, ki jih določeni problemi zanimajo oziroma, če bodo želeli kakršnekoli informacije.
L. B.
NEW DELHI - Po tridesetih letih neprekinjene vladavine je indijska kongresna stranka s predsednico vlade Indiro Gandhi na čelu dozivala poraz na volitvah, ki so se pričele pretekli teden in končale v torek! Indiro je v volilnem boju premagal predvsem opozicijski tekmec Radž Narain, ki se je kongresni stranki in sedanji predsednici Indiri Gandhi zoperstavil skupaj z najmlajšo indijsko opozicijsko stranko, kongres za demokracijo imenovano, ki jo vodi nekdanji kmetijski minister Indije Ram, odpadli član vodstva kongresne stranke Indije. Torkovi in sredini volilni rezultati so pokazali, da je bila kongresna stranka v volilnem boju z opozicijo džanata prešibka. Se posebno boleč poraz so doživeli kongresniki v Del-hiju, kjer je džanata osvojila vseh sedem poslanskih mest, in v Radžastanu, kjer je dobila džanata 24 poslancev, kongresna stranka Indire Gandhi pa le enega. Prve vesti iz New Delhija so govorile, da je bilo izredno stanje v državi ki ga je pred dvema letoma uvedla Indira Gandhi, ukinjeno, in da je Indira Gandhi sama predlagala od.itop. To je v torek, 22. marca, tudi storila. S predsedniškega položaja je odšla prvič po 24. januarju leta 1968, ko je bila izvoljena na predsedniški položaj. Vršilec dolžnosti predsednika republike je odstop voditeljice sprejel, vendar jo je prosil, naj opravlja dolžnost, dokler še ne bo sestavljena nova vlada. Slišati je tudi glasove, da se bo Indira umaknila tudi s položaja predsednika kongresne stranke, vendar se to najverjetneje ne bo zgodilo. Obenem pa iz indijskega glavnega mesta prihajajo vesti, da zmagovalna opozicijska stranka tudi ni preveč enotna, na kar opozarjajo nesoglasja med dvema vodilnima politikoma: Desaiem in Ratnom. Do danes se morata politika dogovoriti za sestavo nove indijske vlade.
Po svetu je slišati različne komentarje ob nepričakovanem preobratu v Indiji. Britanci ocenjujejo, da se je morala Indira posloviti zaradi tega, ker je pred dvema letoma uvedla izredno stanje. To naj bi bil začetek njenega konca. Ko Britanci tehtajo, kdo utegne biti naslednik Indire, govori večina komentarjev v prid 81-letnega Desaia, nekdanjega indijskega finančnega ministra. Mlajšemu Ramu pripisujejo manjše možnostil Japonci so glede izrednega stanja enakega mnenja, saj je bila to nedemokratična pot. Krivdo za poraz pa pripisujejo tudi sinu Indire Gandhi Sandžaju Gandhiju. Japonci upajo, da se odnosi med državama ne bodo spremenili, vendar kljub temu nestrpno čakajo prvih zunanjepolitičnih potez nove vlade, predvsem glede gibanja neuvrščenosti. Italijani za poraz kongresa krive napačno notranjo politiko. Belgijci pa priznavajo zasluge Indiri Gandhi in menijo, da ji bo opozicija, sestavljena iz socialistov in skrajne desnice, stežka kos. V Moskvi so indijske volitve spremljali z velikim zanimanjem. Nič čudnega ni, saj so se odnosi med državama zboljšali in je Sovjetska zveza v Indiji utrdila položaj. Bo tako tudi v prihodnje, se sprašujejo v Moskvi in dodajajo, da je za poraz krivo tudi oslabljeno sodelovanje med kongresno stranko in komunisti. Poljaki so v marsičem enakega mnenja. Dodajajo le, da je bilo za poraz krivo tudi izredno stanje, saj so milijoni glasovali za njegovo odstranitev in s tem za opozicijo. Kljub temu ostaja Indira velik politik!
Za zdaj je še težko govoriti o posledicah volilnega preloma po treh desetletjih vladavine kongresne stranke. Brez dvoma bodo zadnje volitve usodno vplivale na indijsko prihodnost. Kakšna bo, je težko reči. Velja pa povedati, da je Indira Gandhi osebnost, ki se nikdar ne sprijazni s porazom, ki skuša tudi v položaju, ki je za marsikoga že brezupen, najti izhod v trdem delu in nepopustljivosti. Mogoče je bil volilni boj Indire preslabo zastavljen. Večino bremen je prevzela nase. Podatek, da je v dobrem mesecu sodelovala na več kot 250 zborovanjih, pove veliko. Indira ostaja kljub porazu spoštovnja vredna politična osebnost z velikim mednarodnim ugledom. Voditeljica ima izredno avtoriteto, vendar je bila ta v volilnem boju, katerega uspešnost je onemogočala tudi neenotnost v kongresu, premalo. Indira je s porazom plačala zanjo, razen tega pa je poraz težak udarec zaradi napak, ki so bile storjene med 21-mescčnim izrednim stanjem, in zaradi osebnih spodrsljajev. Žal je morala s položaja predsednica, ki je pred tem blažila prenapetost mladinskega gibanja kongresa s svojim sinom Sandžajem na čelu, in ki ji tudi njeni nasprotniki in zmagovalci izrekajo vse spoštovanje. J. Košnjek
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o.
Kranj, Primskovo — komunalna cona s TOZDI Obrt, Komunala in Gradnje
razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
(kombi IMV, kombi ZASTAVA 750, betonski mešalec, razni elektromotorji, mizarski rezkalni stroj, lesena baraka, motorna brizgalka SORA, termogen za ogrevanje delavnic, plug za pluženje snega FAP, pisalni stroji itd.)
drobnega inventarja in rezervnih delov
(avto deli za TAM 5000, razni vijaki, klinasta jermena itd.)
Udeleženci licitacije imajo pravico licitiranja po predhodnem vplačilu kavcije v znesku 500 din.
Licitacija bo v soboto, dne 26. marca 1977 v prostorih avtostrojnega parka KOGP Kranj na Primskovem (Komunalna cona) s pričetkom ob 9. uri.
Ogled blaga za prodajo bo mogoč na dan licitacije od 7. do 9. ure.
Čimprej program izvajanja sklepov
Škofja Loka, 23. marca — Delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine so obravnavali razmere na osnovni šoli Dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in izvajanje sklepov, ki so jih sprejeli ha sestanku širšega političnega aktiva, ki se je sestal na omenjeni šoli 2. februarja letos. Sklenili so, da je treba takoj izdelati program izvajanja teh sklepov in sicer mora program vsebovati točne podatke o tem, kdo je za določeno nalogo zadolžen in do kdaj mora biti ta naloga opravljena. Program naj skupaj s svetom šole
sestavijo delavci šole in ga v desetih dneh pošljejo izvršnemu svetu skupščine občine Škofja Loka v presojo. Izvršni svet bo ocenil, če je program narejen tako, da bo zagotavljal ureditev razmer na šoli, ureditev odnosov s krajevno skupnostjo in ustanoviteljico ter uskladitev samoupravljanja in samoupravne organiziranosti na šoli z veljavnim statutom.
Če iz programa ne bo razvidno, da se bodo razmere uredile, bo izvršni svet predlagal skupščini začasni ukrep družbenega varstva nad osnovno šolo v Gorenji vasi.   L. B.
Spremenjena občinska uprava
Tržič — V tržiški občini so na novo organizirali občinske upravne organe in strokovno službo občinske skupščine in spremembe uskladili z osnutkom novega zakona o občinskih upravnih organih. Izvršni svet občinske skupščine se je obvezal, da bo nova organizacija začela veljati najkasneje po treh mesecih. Tržiška občinska skupščina ima po novem
oddelek za družbeno planiranje in finance, oddelek za upravno-pravne zadeve in skupne službe, oddelek za gradbene in komunalne zadeve, oddelek za ljudsko obrambo, oddelek za notranje zadeve, oddelek za inšpekcijske službe in davčno upravo. Nov organ je tudi sekretariat občinske skupščine.
-jk
BRAČIČEVO ŠOLO UREJAJO - V Tržiču so začeli urejevati staro osnovno šolo heroja Bračiča. Lani so uredili zunanjost, pred kratkim pa so se lotili popravila notranjosti. Stroške, znesli bodo okrog 2,5 milijona dinarjev, bodo Tržičani pokrili s sredstvi samoprispevka, za katerega so se na referendumu odločili lani. V preurejeno Bračičevo šolo se bodo preselili lokalna radijska postaja, knjižnica, skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti, AMD Tržič, folklorna skupina Karavanke in nekatere druge družbene in interesne dejavnosti, (jk) — Foto: F. Perdan
Radovljica in Tržič v očeh pravobranilca samoupravljanja
Trden zaveznik delavčevih pravic
Ferdo Bern, družbeni pravobranilec samoupravljanja za radovljiško in tržiško občino: »Več kot polovico postopkov so sprožili delavci, kar pomeni, da nam delavci zaupajo. Premalo pobud pa prihaja od družbenopolitičnih organizacij, predvsem od sindikata.«
Tržič, Radovljica — Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Radovljici, ki opravlja dolžnost tudi za tržiško občino, je lani obravnaval 207 primerov, od katerih jih je bilo 179 v radovljiški občini in 28 v tržiški. V 134 primerih so bili predlagatelji za postopke družbenega pravobranilca samoupravljanja delavci, v treh primerih sindikat in družbenopolitične organizacije, v osmih primerih pa družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Družbeni pravobranilec pa je sam sprožil 49 zadev. Največkrat je ukrepal zaradi kršenja ali neurejenosti statutov in drugih splošnih aktov, zaradi sporov pri prenehanju delovnega razmerja ali sprejemanju v delovno razmerje, zaradi raznih denarnih terjatev in kršenja drugih pravic in obveznosti, zaradi stanovanjskih zadev itd. Družbeni pravobranilec samoupravljanja, katerega glavna naloga je varovanje samoupravljanja in družbene lastnine, se je največkrat odločal za nasvet in pravno pomoč, razgovore v delovnih kolektivih, predloge, kako razrešiti spore, postopke pred sodiščem združenega dela in ovadbo javnemu tožilcu. Nerešenih je ostalo le 30 zadev. Večina jih je pred sodiščem združenega dela, o nekaterih pa razpravlja ustavno sodišče Slovenije. Dejavnost družbenega pravobranilca samoupravljanja, čeprav opravlja nalogo dobro leto, kaže pozitivno oceniti, čeprav je bilo pogosto težko odločiti, katera pravna sredstva naj uporabi družbeni pravobranilec. Precej sporov je bilo na predlog družbenega pravobranilca rešenih že v delovnih organizacijah.
Ocena družbenega pravobranilca samoupravljanja je temeljit pogled v srž samoupravnih odnosov v radovljiški in tržiški občini. Pravobranilec analizira samoupravno organiziranje delavcev v združenem delu, kjer še posebej opozarja na uresničevanje zakona o združenem delu in oblikovanje TOZD, kar utegne biti letos intenzivnejše, prezreti pa ne kaže vsebinske plati organiziranja. Precej sporov je povzročila neurejenost splošnih samoupravnih aktov. Lani je bilo preveč izgovarjanja na račun čakanja zakona o združenem delu, ko pa je bil le-ta sprejet, se marsikomu več ne mudi. Prav neurejeni samoupravni akti so voda na mlin tistim, ki se zavzemajo za nesamoupravne odnose v združenem delu. Mednje sodi na primer sprejemanje najpomembnejših aktov in sporazumov na delavskih svetih ali v še ožjih skupinah, ne pa na zborih delovnih ljudi! Družbeni pravobranilec samoupravljanja razčlenjuje pomanjkljivo organiziranje kmetov, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in delitev osebnih dohodkov, ki je še preveč odvisna od analitičnih ocen delovnih mest, ne pa od delavčevega prispevka v proizvodnji, nadalje varstvo družbene lastnine, ki je pogosto na nizki ravni, položaj samoupravnih interesnih skupnosti in sodelovanje z delavsko kontrolo. Slednja se prepogosto spušča v malenkosti, ne da bi poklicala na pomoč strokovno usposob-ljenje službe (inšpekcije, SDK, UJV, itd.), marsikje pa je
odrinjena <>d samoupravnih odnosov.
Na zanimive donose v združenem delu opozarja ocena družbenega pravobranilca samoupravljanja. Izstopa podatek, da so v več kot polovici primerov sprožili postopek delavci ali skupine delavcev. Enako razmerje velja tudi v republiki. Mar to pomeni, da se družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat, niso dovolj zavzele ali pa so preveč vpete v poslovodske in vodstvene strukture. Pogosto, predvsem pri samoupravni delavski kontroli, se pojavlja želja po anonimnosti prijaviteljev nepravilnosti. Družbeni pravobranilec ugotavlja, da je to posledica šikan in drugih nevšečnosti, ki so jih takšni delavci deležni v delovnih kolektivih!
Določneje bo treba razmejiti odnose med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in skupnimi službami. Prepogosto so skupne službe »skrbnik« nad delovanjem temeljnih organizacij, kar podpihuje grup-nolastniško mentaliteto, ne pa obratno, da bi bil položaj skupnih služb odvisen od uspešnosti in dohodka temeljnih organizacij. Pa tudi podatek, da pravobranilec ni obravnaval veliko primerov iz tržiške občine, ne sme nikogar uspavati. Mogoče je to rezultat sestave tržiškega gospodarstva ali pa posledica nepoznavanja nalog družbenega pravobranilca samoupravljanja. Niso redki primeri, da posamezniki pravobranilca samoupravljanja enačijo s pravno pomočjo, javnim pravobranilcem ali drugimi sodnimi ustanovami.
Zato je potrebno delovne ljudi seznaniti s pomenom družbenega pravobranilca samoupravljanja, opozarjati na probleme združenega dela, ki so še posebej pogosti v manjših kolektivih, katerih sedež je v drugih občinah, in sodelovati s skupščinami, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Kljub temu je prvo leto pokazalo, da uživa pravobranilstvo samoupravljanja pri delavcih veliko zaupanje. Še večje pa bo, če bodo vplivnejše tudi družbenopolitične organizacije in če bodo delovni kolektivi seznanjeni s sklepi pravobranilca samoupravljanja. J. Košnjek
Ustanovi naj se
svet Zavoda za urbanizem
Ljudska odbora v Radovljici in na Jesenicah sta 1962. leta ustanovila Zavod za urbanizem s sedežem na Bledu. Že pred desetimi leti je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve naročil, naj Zavod za urbanizem na podlagi pooblastila predloži predlog sodelovanja. Takšnega predloga oziroma pogodbe pa Zavod ni nikdar predložil.
V zvezi z obravnavanim poročilom o delu Zavoda za urbanizem, ki je predloženo delegatom za sredino sejo, oddelek za urbanizem meni, da Zavodu za urbanizem Bled sicer ni potrebno odvzeti pooblastilo za opravljanje sedanje dejavnosti, vendar bi bilo treba okrepiti sodelovanje z ustanoviteljem. Zato predlaga ustanovitev sveta Zavoda za urbanizem, v katerem bodo tudi predstavniki ustanovitelja.
Samoupravni dan na
OŠ Peter Kavčič
Škofja Loka — Pretekli petek so učenci osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku pripravili samoupravni dan in so sami vodili delo na šoli. Prvo šolsko uro so imeli v vseh razredih proslave, na katerih so počastili dan šole in spomin na Petra Kavčiča-Jegorova, po katerem se šola imenuje. Drugo in tretjo šolsko uro je tekel redni pouk, le da so učitelje zamenjali učenci, četrto šolsko uro pa so bile oddelčne konference. Samoupravni dan so sklenili s konferenco šolske skupnosti, na kateri so ocenili potek samoupravnega dne. Tako učitelji kot učenci so bili mnenja, da je delo potekalo dobro in sklenili sp, da bodo prihodnje leto ob dnevu šole spet »prevzeli odgovornost« učenci. L. B.
Šenčurski problemi
Šenčur — Krajevna konferenca SZDL iz Šenčurja je organizirala v začetku marca javno razpravo o spremembah in dopolnitvah statuta občine Kranj, o družbenem načrtu in resoluciji kranjske občine, o programu komunalne dejavnosti in socialnem skrbstvu. Šenčurjani so menili, naj kranjska občina obdrži sedanji grb in spraševali, zakaj v statutu občine ni točneje zapisanega odnosa med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela glede financiranja krajevnih skupnosti.
Šenčurjani so opozorili na številne probleme svojega kraja. Povedali so, da bodo letos asfaltirali cesto Srednja vas—Luže, na urejevanje pa še čakajo cesta Voklo —Šenčur — Visoko, kanalizacija v Šenčurju in javna razsvetljava. Kar jo je, so prispevali denar sami krajani. Omenjene šenčurske probleme je treba upoštevati v občinskem programu komunalnih del.
Med največje šenčurske probleme sodijo črne gradnje, ki utegnejo kmalu postati družbenopolitični problem. Kaže, da bo s prejetjem zazidalnega načrta problem odstranjen. Pričakovati je, da bodo objekti, zgrajeni do prve faze, legalizirani.
Na šenčurski konferenci so tudi menili, da gozda med Šenčurjem in letališčem ne kaže posekati, ker blaži hrup z bližnjega letališča in da je treba pri takih načrtovanih akcijah vprašati za mnenje tudi krajevno skupnost. Krajani so spraševali, kdaj bo zgrajen šenčurski športni park (zemeljska dela so bila opravljena leta 1974) in menili, da je treba čim prej urediti potok, ki ogroža Srednjo vas. F. Erzin
/O ljubljanska banka
Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj — enote Kranj, objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. višjega referenta za analize finančnega poslovanja
2. višjega propagandista
Pogoji:
za obe delovni mesti se zahteva višja šola ekonomske ali ekonomskokomercialne smeri ter pod 1.: štiri leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2.: tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki podružnica Kranj, Prešernova 6, do 2. 3. 1977. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi.
10000 značk
LOKA KAVA,
ki so namenjene vam-kupcem
LOKA KAVE
Dobitnik kupona v 200g zavojčku LOKA KAVE je dobitnik značke
LOKA KAVA
Dobite jo pri prodajalcu s predloženim kuponom.
okus in aroma vaših želja
Zemlja brez ljudi je mrtva
Ustanovitev interesne skupnosti za kmetijstvo pomoč hribovskim kmetijam in močnejša pospeševalna služba so naloge, ki jih kaže čim prej uresničiti v kmetijstvu tržiške občine — Kmetje v razpravi preveč osamljeni
Tržič — Javna razprava o kmetijstvu v tržiški občini je bila s ponedeljkovo problemsko konferenco SZDL končana. Kot že nekajkrat prej sta tudi javna razprava, v kateri je sodelovalo več kot 200 ljudi, in problemska konferenca opozorili, da kmetijstvo v tržiški občini ni nepomembno, čeprav je med prebivalstvom le še pičle 3 odstotke kmečkega in delež kmetijstva v narodnem dohodku ni velik. Pomena kmetijstva v tržiški občini ne gre ocenjevati s stališča velikosti kmetijskih površin. Obdelovalne zemlje je le 2330 hektarjev ali 15 odstotkov površine občine, kar opozarja na utesnjenost kmetijstkih površin in na nujnost umnega ravnanja s kmečko zemljo. Vendar so ti hektarji, izvzemši nekaterih hribovskih   in   gorskih,  dobro obdelani,
J
Kmetovalci — vrti č kar ji
V ZD Primskovo dobite semenski krompir »Igor« in »Desiree«. Prodajamo tudi »Jano«, »Sirtamo«, »Vesno« in »Bitnje«.
Priporoča se za nakup
Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj
o čemer pričajo precejšnji viški kmetijskih proizvodov, ki prihajajo iz tržiške občine. Mislimo predvsem na zelenjavo, ki v Sloveniji gledt intenzivnosti pridelovanja nima pri merjave, mleko in živino. V tržiški občini je veliko gozdov, katerih površina se širi. Zato položaja in razvoja kmetijstva ne gre ločevati od položaja in razvoja gozdarstva.
Na osnovi javne razprave je problemska konferenca SZDL o kmetijstvu soglašala z usmeritvijo k panogam, ki so že sedaj uveljavljene v tržiški občini, vendar bi bilo pri tem nujno boljše sodelovanje kmetijskih organizacij združenega dela, trgovine in predelave. Vrzel na tem področju lahko odstrani oblikovanje samoupravne interesne skupnosti za kmetijstvo. Da je vloga slednjih pre-pičla, se je pokazalo tudi na javnih razpravah, kjer so se prepogosto zbrali le kmetje in organizatorji javnih razprav, preredko pa je bilo srečati zastopnike trgovinskih in predelovalnih organizacij združenega dela. V tržiški občini kaže še posebej pomagati hribovskim kmetijam. Niso važne površine in lastništvo, so dejali. Najvažnejši so ljudje, ki bodo obdelovali zemljo. Brez njih so hektarji nerodovitni in nekoristni. Kmetije s hribov je treba povezati z dolino, regresirati njihovo proizvodnjo, ki se odvija v težjih pogojih kot v ravnini, in jim pomagati. Zato je oblikovanje močnejše pospeševalne službe v tržiški občini ena glavnih nalog pri pospeševanju kmetijstva. J. Košnjek
Ziri — Tovarna obutve Alpina iz Žirov se še vedno »širi«. Prav ob 30- 'etnici, kolektiv jo bo praznoval v zadnjih dneh aprila, bodo v Žireh odprli novo skladiščno in proizvodno dvorano. Nove prostore s površino 4000 kvadratnih metrov gradi gradbeno podjetje »Sava« z Jesenic. Novi prostori bodo za Alpino izredno pomembni. Alpina je namreč doslej imela svoja skladišča kar na dvajsetih krajih. Obetajo se torej boljše možnosti za delo in tudi razširitev proizvodnje, (jg) — Foto: F. Perdan
Najnovejši modeli za
"O/u
<-4q
?7
že v prodaji
VoUjul
KRANJ
bogata izbira
otroške, ženske, moške
konfekcije
v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra, Kranj
NA DELOVNEM MESTU
Jože Hudoklin, rojen leta 1948 na Beli, sedaj pa stanuje na Kokrici, se je izučil za električarja. Pred sedmimi leti je kranjsko gradbeno podjetje Projekt iskalo žerjavo-vodje. Jože Hudoklin se je odločil za ta poklic in pred tem opravil žerjavovodsko šola
»Žerjavovodski poklic me je že pred tem mikal, razen tega pa mi je delo na žerjavu ponujalo boljše dohodke. V sedmih letih mi je poklic prirastel k srcu,« pripoveduje Jože Hudoklin. »Sam si 40, 50 ali več metrov visoko, uspešno delo pa je odvisno predvsem od spretnosti in znanja žerjavovodje. Najmanj sedem ur dnevno preživim v kabini, iz katere je odlična preglednost nad gradbiščem. Stari žerjavi so bili v tem pogledu slabši. Le med malico se po stopnicah oziroma lestvi spustim iz kabine, sicer pa je tam gori kar prijetno. Največ sodelujem s signalistom, ki je na zemlji in mora imeti prav tako poseben tečaj. Žerjavovodje imamo v kabini tudi sprejemnooddajne postaje, kmalu pa bomo opremljeni tudi z UKW zvezami, tako da se bomo lahko pogovarjali s signalistom na gradbišču in z vodjem gradbišča.«
Jože Hudoklin dela trenutno na 43 metrov visokem žerjavu na gradbiftču na Planini. Stolp žerjava se lahko poviša tudi na 100 metrov. Prečna nosilna ročica, po kateri drsi mehanizem za dvigovanje in prenos tovora, pa je dolga 40 metrov in obtežena z betonskim balastom. Žerjav je treba izredno trdno postaviti in ga, posebej če je višji, tudi sidrati.
»Najvišja višina žerjava, na katerega sem se v sedmih letih povzpel, je bila 72 metrov. Postavili smo ga v Anhovem. To je že kar lepa višina, vendar žerjavovodje ne sme motiti. Redno letno moramo opravljati preskuse znanja iz varnosti pri delu, zelo stroge. pa so tudi zdravniške kontrole. Žerjavovodja vrtoglavice ne sme poznati,« pojasnjuje Jože Hudoklin. »Predvsem mora imeti mirno roko, saj so osnovne komande za dvig ali spust bremena, za vrtenje prečne nosilne ročice, za premikanje nosilnega mehanizma ali .mačka' po> ročici m za pomikanje žerjava po tračnicah ročne. Posebno zahtevno je vgrajevanje betonskih sten s pomočjo žerjava. Pri tem igra pomembno vlogo signalist, ki sicer sodeluje pri vsaki operaciji žerjavovodje.«
Žerjav, ki ga krmari Jože Hudoklin, je francoske izvedbe in lahko na koncu ročice dvigne dve toni, pri stolpu pa štiri Posebno
nevaren za žerjav«je veter;. Večji.piš orjaka pošteno uaguga. Vendar poznajo žerjavovodje zdravilo tudi za to. Ročico puste povsem prosto, da sunki vetra lahko vrte. S tem je zračni upor zmanjšan.
»Skrb za varnost je pomembna naloga žerjavovodje,« pojasnjuje Jože Hudoklin. »V žerjavu je električna napeljava. V kabini je sicer napetost manjša in zato manj nevarna. Še večje nevarnosti pa groze, če žerjav ne stoji trdno, če se odtrga jeklena vrv ali se pokvari ročica. Za zdaj smo nevarnosti, ki so grozile, še pravočasno odstranili« J. Košnjek
ŽERJAVOVODJA JOŽE HUDOKLIN
Kmetijska
problematika
Škofja Loka — Od 27. februarja do 27. marca organizira občinska konferenca SZDL Škofja Loka javne, razprave v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela o razvoju kmetijstva in gozdarstva ter o uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v srednjeročnem razvoju.
V škofjeloški občini je večina kmetijskih in gozdarskih površin v hribovitih in goratih predelih. Od skupnih površin je 60 odstotkov gozdov, 35 odstotkov kmetijskih površin, ostalo pa je nerodovitno območje. Družbeni plan razvoja občine temeljito obravnava problematiko in razvoj kmetijstva, obenem pa naj bi dali svoja mnenja in pripombe tudi sami občani, ki se bodo vključili v široko javno razpravo.
V občini ugotavljajo, da je več kot 95 odstotkov kmetijskih proizvajalcev članov in kooperantov kmetijskih in gozdarskih organizacij. V zadnjih letih so predvsem skrbeli za ustrezno kreditiranje usmerjenih kmetij, saj so v 480 kmetij vložili skupaj 63 milijonov kreditov. Od vseh sredstev so 52 odstotkov denarja vložili v živinorejske objekte, 46 odstotkov pa v kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Dva odstotka sredstev so porabili za plemensko živino in agromelioracije. Glavni tržni proizvodi so postali mleko, govedo in krompir. Odkup tržnih viškov se je povečal in sicer pri mleku za 29 odstotkov, pri govedu za 15 odstotkov in pri krompirju za en odstotek. Na usmerjenih kmetijah je bila proizvodnja večja in je bila njena letna poprečna rast 8,2 odstotka.
Za kmetijstvo in gozdarstvo je značilno, da se organizacije vedno bolj med seboj povezujejo, sprejemajo srednjeročne plane razvoja in uveljavljajo samoupravljanje na vseh področjih. Razvija se tudi trgovina, čeprav obenem tudi ugotavljajo, da je preskrba prebivalcev Selške in Poljanske doline še vedno nezadovoljiva. D. S.
Nova tovarna sladkorja
Ormož — Pretekli teden je bila v Mariboru prva skupščina ustanoviteljev nove tovarne sladkorja, ki jo nameravajo v treh letih zgraditi v Ormožu. Denar za zgraditev in začetek obratovanja nove tovarne, ki bo veljala 1333 milijonov dinarjev, bo zagotovilo 22 delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. Med podpisniki listine o ustanovitvi tovarne je osem pridelovalcev sladkorne pese, ki imajo kooperacijske odnose s kmeti, pet velikih porabnikov sladkorja v živilski industriji in sedem trgovinskih organizacij. Ustanovitelji so pripravljeni sprejeti še nove soustanovitelje tovarne in soinvestitorje.
Nova tovarna v Ormožu bo največja investicija v srednjeročnem obdobju razvoja Slovenije. Pri njej so se združili tako pridelovalci sladkorne pese kot potrošniki sladkorja. Obenem bo v Sloveniji tudi kmalu oblikovana poslovna interesna skupnost za sladkor. -jk
Zadovoljiv poslovni rezultat
Kranj — Veletrgovsko podjetje »Živila« je lani doseglo promet v višini 1 milijarde dinarjev, kar predstavlja povečanje za 19 % v primerjavi z letom 1975 in ustvarilo dohodek v višini 85 milijonov dinarjev. Direktor podjetja Ciril Ankerst je tak rezultat označil za zadovoljivega, saj je upošteval težave, s katerimi se je gorenjsko gospodarstvo ubadalo celo lansko leto — in je leto seveda neposredno vplivalo tudi na promet in ustvarjeni poslovni rezultat trgovskega podjetja Živila. Ta kolektiv ima danes 795 delavcev, ki skrbe za zadovoljivo posredovanje prehrambenih artiklov potrošnikom, pri čemer imajo, kot pravijo, tudi nekaj uspehov, ki jih ne gre prezreti: trgovine so redno primerno založene, poslujejo gospodarno, pri tem pa skušajo ustreči mnogim željam potrošnikov: zato grade in odpirajo vedno nove in nove trgovine v kranjski občini pa tudi na Gorenjskem; seveda v skladu z razpoložljivimi lastnimi in bančnimi sredstvi.
GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA n.sol.o. 61001 LJUBLJANA, DIMIČEVA ULICA 16
TOZD geologija, geomehanika in geofizika n.sol.o. Odbor za urejanje medsebojnih razmerij
objavlja prosta delovna mesta
štirih operaterjev
za delovišče v Gorenji vasi — rudnik urana.
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, morajo imeti kandidati končano najmanj osemletko in zdravstveno morajo biti sposobni za delo v jami in za terensko delo.
Prednost imajo kandidati iz okolice Gorenje vasi. Poskusno delo traja 3 mesece, osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Prijave kandidatov bomo sprejemali 15 dni od dneva objave na naslov: Geološki zavod Ljubljana, kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Dimičeva ulica 16.
Delovna skupnost
Ljubljanske mlekarne o.sol.o.
TOZD Mesoizdelki Škofja Loka o.sub.o.
vabi k sodelovanju
kontrolorja dokumentacije
v oddelku za AOP
Pogoji:
srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj Poskusna delovna doba je 3 mesece.
Prijavni rok je 15 dni po objavi. Prijave sprejema komisija za medsebojne odnose, na naslov: TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20.
Veletrgovina
N Špecerija Bled n.sol.o.
Bled, Kajuhova 3
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Delovne skupnosti za skupne zadeve razpisuje prosto delovno mesto
KNJIGOVODJE - ANALITIKA
Pogoji: ekonomska srednja šola z najmanj 3 leta prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prednost imajo kandidati, ki imajo končan tečaj za strojno knjiženje.
Pismene ponudbe predložite do 5. aprila 1977 na naslov: Špecerija Bled, Delovna skupnost za skupne zadeve Bled, Kajuhova 3.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja razpisuje prosto delovno mesto
NATAKARJA
Pogoji: Dovršena šola za gostinsko stroko, ter sprejme v Šolskem letu 1977/78 v uk VEČ UČENCEV V TRGOVINI Pogoj: dokončana osnovna šola.
Pismene ponudbe za delovno mesto in za sprejem v uk predložite do 5. aprila 1977 na naslov: Špecerija - TOZD Maloprodaja Bled, Kajuhova 3.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Veleprodaja razpisuje prosto delovno mesto
ŠOFERJA
Pogoji: šola za voznike motornih vozil ali voznik C kategorije.
Pismene ponudbe predložite do 5. aprila 1977 na naslov: Špecerija — TOZD Veleprodaja, Bled, Kajuhova 3.
vezenine bled
Razpisna komisija pri delavskem svetu
TOZD Damska oblačila Bled, Vezenina Bled, Kajuhova 1
razpisuje
naslednji vodilni delovni mesti:
a) direktorja TOZD Damska oblačila Bled
b) vodjo tehnološkega razvoja TOZD Damska oblačila Bled
Za razpisani delovni mesti morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod A) 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo,
2. da ima najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu,
3. da aktivno obvlada enega od tujih jezikov,
4. da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve, ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni
poštenosti.
pod b) 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri,
2. da ima najmanj 4 leta uspešnih delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu,
3. da pasivno obvlada enega od tujih jezikov,
4. da je družbenopolitično aktiven.
Kandidati morajo predložiti tudi dokazila o svojem dosedanjem delu. K svoji prijavi morajo predložiti dokaze, da izpolnjujejo razpisne pogoje, potrdilo, da kandidat ni kaznovan oz. da ni v preiskavi. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov: Vezenina Bled, Kajuhova 1, razpisna komisija TOZD Damska oblačila Bled, 64260 Bled.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva obja\ zpisa.
_ 25. marca 1977
©RADOVLJICA
1 <• SKJA
družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica
8^'da, M), marca 1977, ob 16. uri
y?jna dvorana družbenopolitičnih organizacij v Radovljici, l»°«"ehj8ka cesta 25
15. SKJA
'bora združenega dela skupščine občine Radovljica
sreda, 30. marca 1977, ob 16. uri
velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19
17. SKJA
/bora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica
sreda, 30. marca 1 977, ob 16. uri
mala sejna dvorana skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19
Dnevni red
17. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov ter odobritve zapisnika prejšnje seje so na dnevnem redu se naslednja vprašanja:
— obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Radovljica za leto 1976
— obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Radovljica
— obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o urbanističnem načrtu Radovljica - Lesce - Begunje
— obravnavanje in odločanje o predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1977
— obravnavanje osnutka odloka o zazidalnem načrtu Radovljica-center
— obravnavanje osnutka odloka o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih
— obravnavanje poročila o delu Zavoda za urbanizem Bled
— obravnavanje poročila o ugotovitvah razlitja plinskega olja v blejsko kanalizacijo in onesnaževanje Save Bohinjke 1. februarja 1977
— obravnavanje poročila o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Radovljica
— volitve in imenovanja: sekretarja občinske skupščine in komisije za pripravo osnutka sprememb statuta občine Radovljica
— delegatska vprašanja
15. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 17. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora. Le da bo zbor združenega dela obravnaval še:
— informacijo o gibanju gospodarstva v občini Radovljica na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1976
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine pa bo razen te informacije sklepal tudi o
— predlogu odloka o imenovanju ceste od vasi Koprivnik do grobnice na Goreljku
Novi sekretar skupščine
Dosedanji sekretar občinske skupščine Jule Vobič je bil konec minulega leta upokojen, vendar mu je skupščina na lanski decembrski seji podaljšala mandat do imenovanja novega sekretarja. Kadrovska komisija pri komiteju občinske konference zveze komunistov je predlagala koordinacijsko kadrovski komisiji pri predsedstvu občinske konference SZDL za možnega kandidata za sekretarja skupščine Antona To-mana z Brezij. Predsedstvo občinske konference SZDL se s kandidatom strinja in predlaga, da ga skupščina imenuje za sekretarja s 1. majem letos.
DOGOVORIMO SE
Družbeni dogovor o kadrovski politiki
Nekateri podpisniki ne uresničujejo družbenega dogovora  —  Pomanjkljivo načrtovanje kadrov in izobraževanje ter slaba povezanost z združenim delom
RADOVLJICA - Da bi uresničili naloge in cilje za enotno reševanje kadrovske politike in kadrovskih problemov v občini, je aprila lani 259 podpisnic iz TOZD, OZD, SIS, KS, družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in iz negospodarstva podpisalo družbeni dogovor 6 enotnih merilih kadrovske politike v občini. Dogovor obvezuje podpisnike, da najmanj enkrat na leto obravnavajo in ocenijo izvrševanje nalog, da izdelajo srednjeročne programe kadrovskih potreb in ustrezno uredijo sistematizacijo delovnih mest. Predvsem pa naj bi vsi podpisniki spodbujali sposobne delavce ca izobraževanje ob delu, uskladili splošne akte z dogovorom in organizirali strokovne kadrovske službe.
Odbor za spremljanje izvajanja dogovora je podpisnikom poslal poseben vprašalnik in na podlagi odgovorov pripravil poročilo. Čeprav 37 podpisnikov vprašalnika ni izpolnilo, so podatki vseeno zanimivi.
113 organizacij že ima kratkoročne in srednjeročne načrte, dolgoročne načrte potreb po kadrih pa imajo Veriga, Inženiring Bled, Hotelsko podjetje Bled in Glasbena šola Radovljica. V devetih delovnih organizacijah pa se te naloge še niso lotili. To so Zavod za urbanizem Bled, Turist progres Radovljica, Alpe-tour — Hoteli Bohinj, Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled, Filbo Bohinjska Bistrica, Almira Radovljica, Bolnica Begunje, Delavska univerza Radovljica in Lekarna Radovljica.
Razen Almire, Sukna in Elite-krojaštvo Bled imajo sistematizacijo urejeno vse organizacije združenega dela, vendar je le-ta marsikje pomanjkljiva in ni usklajena z družbenim dogovo-
rom. V šolskem letu 1976/77 se šola ob delu 310 delavcev. 89 jih želi pridobiti visoko, 66 višjo, in 112 srednjo izobrazbo. 43 pa jih obiskuje poklicne šole.
Večina podpisnikov je samoupravne akte že uskladila z družbenim dogovorom, 15 pa jih bo to nalogo opravilo, ko bodo usklajevali akte z zakonom o združenem delu. 36 organizacij združenega dela ima organizirano tudi kadrovsko službo v splošnem ali kadrovsko-social-nem sektorju. Drugje pa opravlja to nalogo direktor, administrator, samoupravni organ, knjigovodja itd. Organizacije iz negospodarstva nimajo kadrovskih služb. Ponekod si tudi premalo prizadevajo, da bi na odgovorna delovna mesta sprejemali ustrezno usposobljenje delavce kot to določa družbeni dogovor.
V 138 tako imenovanih poročevalskih enotah v občini so popisali 1100 delavcev, kar predstavlja 9,9 odstotka od vseh zaposlenih v občini. Popisanih je bilo 44,8 odstotka delavcev z visoko in višjo izobrazbo in 55,2 odstotka drugih. Število zaposlenih se je od 1970. do 1975. leta povečalo za 15 odstotkov in sicer z višjo izobrazbo za 29 odstotkov in z visoko za 21 odstotkov. V Sloveniji pa je v tem obdobju število zaposlenih z visoko izobrazbo naraslo za 25 odstotkov in z višjo za 47 odstotkov.
Zato odbor v svojem poročilu ugotavlja, da s takšnim rezultatom v občini ne morejo biti zadovoljni. To namreč tudi kaže, da nekateri podpisniki sploh ne ali pa premalo dosledno sledijo uresničevanju družbenega dogovora. V prihodnje naj bi se zato vsi družbeni dejavniki bolj zavzemali za uresničevanje te družbeno pomembne naloge.
Lani je bila v Begunjah odprta šola z moderno telovadnico
Predlog odloka o ...
Onesnažena Sava Bohinjka
1. februarja se je v Savi Bohinjki pojavila nafta. Na srečo onesnaženje ni povzročilo vidne škode na življu v vodi, kar pa ne zmanjšuje težine tega prekrška oziroma pojava. Posebna komisija se je takoj lotila preiskave in ugotovila, da je plinsko olje prišlo v Savo po kanalizaciji in sicer iz Jaška pod hotelom Jelovica. Ob njem je tudi parkirišče za avtobuse. Komisija krivca Še ni našla, o poročilu pa je razpravljal izvršni svet občinske skupščine in ga predlaga delegatom v razpravo in potrditev z ustreznimi ukrepi.
Na javnih parkirnih prostorih se prepove čiščenje avtobusov in osebnih avtomobilov. Na Bledu je treba urediti posebni parkirni prostor za avtobuse; posebno za izletniške. Krajevna skupnost Bled, Komunalna interesna skupnost in Skupnost za turizem naj v srednjeročnem razvojnem pro-
Usklajevanje davčne politike
Dosedanja davčna politika v slovenskih občinah je temeljila na dogovoru o splošni porabi. Letos pa naj bi občine za urejanje teh vprašanj sprejele poseben samoupravni akt. Gre za dogovor o usklajevanju davčne politike. Sedanji odlok o davkih občanov v radovljiški občini je usklajen s predloženim dogovorom. Do razlike prihaja le pri obdavčitvi počitniških hišic in pri davku od posekanega lesa. Tu je davek v občini višji.
V dogovoru pa je predvideno, da slovenske občine (vključno skupščina mesta Ljubljane in skupščina skupnosti obalnih občin) pri oblikovanju davčne politike spodbujajo k večji produktivnosti. Prav tako naj bi po tem dogovoru uskladili davčne obveznosti glede na enake pogoje v občinah. Sledili pa naj bi tudi načelu, naj bi sorazmerno več prispeval tisti, ki dosega večji dohodek.
gramu upoštevajo izgradnjo takšnega parkirnega prostora.
Razen tega naj se za Bled predpiše obvezna ugraditev cistern v posebne betonske komore. Odsek za inšpekcijske službe pa naj skupaj z oddelkom za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja pripravi predlog, katera strokovna organizacija bi lahko čistila cisterne in odstranjevala usedline.
... potrditvi zaključnega računa proračuna občine Radovljica za leto 1976. Odlok govori o doseženih dohodkih in izdatkih v minulem letu. Od davkov od dohodkov in osebnih dohodkov, od prometnega davka, od dohodka od premoženja in drugih dajatev se je lani nabralo v proračunu občine 43,258.183,65 dinarja. Od tega je bilo 39,575.235,30 dinarja porabljeno za delo in potrebe državnih organov, ljudske obrambe in družbene samozaščite, za potrebe družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev, za negospodarske investicije, socialno in zdravstveno varstvo, za komunalno dejavnost in dejavnost krajevnih skupnosti, za posege v gospodarstvu in še za nekatere dejavnosti.
Za solidarnostno prelivanje med proračuni občin pa je bilo treba nameniti 469.000 dinarjev. Tako znaša presežek 3,213.948,35 dinarja. Izvršni svet občinske skupščine predlaga, da se višek sredstev vrne gospodarstvu in vloži v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Poslovnemu odboru sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij pa priporoča, da ta denar nameni za program komunalne interesne skupnosti, seveda v okviru bilance sklada.
... spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Odlok predvideva, da se prometni davek od prodaje že rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov in novih osebnih in tovornih avtomobilov poveča od 3 na 4 odstotke. Od poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov se davek ne plača, če jih zavarovalnica proda na licitaciji. Prav tako ni predviden prometni davek, če pride do prodaje zaradi smrti ali trajne invalidnosti lastnika vozila.
... spremembah in . dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu za Radovljico-Lesce-Be-gunje. Hiter družbeno ekonomski razvoj je pokazal, da bi bilo treba dopolniti urbanistični načrt za Ra-dovljico-Lesce-Begunje, ki ga je skupščina sprejala 8. decembra 1971. Osnutek sprememb je pripravil Zavod za urbanizem Bled, o njih pa so že razpravljale kmetijska, goz-
Kako smo gospodarili
Zaključni računi o lanskem poslovanju kažejo, da se delovne organizacije vse bolj prilagajajo  novim pogojem gospodarjenja
Splošna ocena kaže, da so lani v občini planska predvidevanja dosegli, nekateri pa tudi presegli. Tako imenovani nominalni družbeni proizvod se je povečal od načrtovanega za 5,7 odstotka, dohodek pa celo za 6,7 odstotka. V primerjavi z družbenim proizvodom je porasla tudi produktivnost dela. Manj ugodna pa je delitev družbenega proizvoda, saj je združenemu delu ostalo manj denarja, povečali pa sta se splošna in skupna poraba. Razumljivo, da se zato tudi ni povečala reproduktivna sposobnost gospodarstva. To pa se bo poznalo pri nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju.
Zadovoljni so lahko v občini z izvozno-uvoznimi rezultati. Vrednost izvoza je namreč kar za 84 odstotkov presegla vrednost uvoza. Ker pa sta gostinstvo oziroma turizem ustvarila še dodatnih 8 milijonov dolarjev je rezultat še ugodnejši.
Podatki kažejo, da so izgubo o koncu leta zabeležile tri delovne organizacije in sicer Viator-Hoteli Bled, Zavod za pospeševanje in razvoj turizma in Alpetour-TOZD hoteli Pokljuka ter žičnica Vogel. Zanimiv je prav tako podatek, da je zaposlenost v gospodarstvu nazadovala, medtem ko se je v Sloveniji povečala za 2,3 odstotka. Osebni dohodki so se v gospodarstvu povečali za 16 odstotkov, v negospodarstvu pa je odstotek še večji v primerjavi z letom 1975. Za primerjavo povejmo, da so v Sloveniji v poprečju osebni dohodki porasli za okrog 20 odstotkov.
Posplošena ocena za občino bi tako bila, da gospodarski položaj ni ravno slab; posebno če upoštevamo, da se je gospodarstvo celo leto srečevalo z najrazličnejšimi objektivnimi (pa tudi subjektivnimi) težavami. Značilna za lansko leto je tudi umiritev inflacijskih gibanj. Neugodno pa je, da se že v prvih letošnjih mesecih srečujemo na tem področju z ravno obratno sliko. Najnovejši statistični podatki namreč kažejo, da so se cene in življenjski stroški januarja v primerjavi z lanskim decembrom povečali najbolj v zadnjih sedmih letih. Zato je upravičena bojazen, da bo gospodarjenje v občini letos imelo večje težave.
darska in stanovanjska skupnost ter samoupravna skupnost za varstvo okolja. Izvršni svet občinske skupščine je 6. septembra lani sprejel sklep o razgrnitvi sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta, katerega sestavni del je osnutek rešitve kanalizacije in idejne rešitve vodovoda za Radovljico, Lesce in Begunje.
Po končani razgrnitvi je Zavod za urbanizem pripombe preučil in dal nanje odgovore. Tako po mnenju komisije in izvršnega sveta ni moč upoštevati predloga Avto moto društva Radovljica za moto kros na lokaciji, kjer je bila lani že prireditev. Prostor je preblizu ceste in glede na predvidene druge dejavnosti neprimeren za to. Druge pripombe so bile upoštevane, razen posameznih, ki se nanašajo na zazidljivost manjših zemljiških površin.
... potrditvi zazidalnega načrta za center Radovljica. Zazidalni načrt za center Radovljica je pravzaprav bolj podrobna rešitev urbanističnega načrta za Radovljico, Lesce in Begunje. Vendar pa to ni dokončna rešitev, marveč le predlog, da se v središču Radovljice (na severu sega do zdravstvenega doma in osnovne šole Antona Tomaža Linharta, na jugu do železniške postaje in gostilne Kunstelj, na vzhodu do črte osnovna šola in tovarna Almira) zavarujejo potrebne površine za izgradnjo družbenega centra, trgovin, hotelov in nekaterih drugih objektov. Zazidalni načrt je na ogled na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja in pri Zavodu za urbanizem na Bledu.
... rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih. Odlok predvideva, da je treba kurilne naprave na trda goriva, dimovode in dimnike v zasebnih gospodinjstvih v sezoni od 1. oktobra do 31. maja čistiti najmanj enkrat v dveh mesecih. Od 1. junija do 30. septembra pa je treba opraviti strokovni pregled, če so naprave varne in uporabne.
... o imenovanju ceste od vasi Koprivnik do grobnic na Goreli-ku. Predlog je, da se cesta od vasi
Koprivnik do grobnic na Goreljku, po kateri so šli v noči od 14. na 15. december 1943 partizani in potem žalostno padli v Lovčevem hotelu, poimenuje v Pot 3. bataljona Prešernove brigade.
Šola v Begunjah, vrtec v Kropi
Delegatom bo na sredinem zasedanju predloženo v obravnavo tudi poročilo koordinacijskega odbora za izgradnjo vzgojno varstvenih ustanov v občini. Osnovno ugotovitev lahko sklenemo, da sta bila lani v občini zgrajena dva pomembna objekta in sicer šola v Begunjah ter vrtec v Kropi. Julija letos pa je predviden začetek gradnje otroškega vrtca na Bledu, avgusta pa v Lescah.
Za izgradnjo nove osnovne šole v Begunjah so v občini pridobili Štiri učilnice, večnamenski prostor, kuhinjo in druge prostore in 280 kvadratnih metrov veliko telovadnico. Na podstrešju sta razen tega še dve igralnici za varstvo predšolskih otrok. Gradnja in oprema šole je veljala 11,511.592,78 dinarja, celotna koristna površina v tem objektu pa meri 1207 kvadratnih metrov.
V novem otroškem vrtcu v Kropi je v treh prostorih 60 malčkov. Vrtec ima garderobe, kuhinjo, upravne, gospodarske in druge prostore. Gradnja vrtca pa je veljala din 4,033.922,67.
V sodelovanju z 1ND0K eri t.ro.71 Radovljica pripravil Ar ti tj I t ar
Ubrano petje
Amaterski pevski zbor lovske družine Medvode je vnesel prijetno osvežitev v kulturno življenje Medvod. Ima 28 članov, ki pridno vadijo v osnovni šoli Franca Bukovca v Preski pod vodstvom profesorja Janeza Tometa. V svoj spored vključujejo predvsem narodne pesmi, ki jih sicer bolj poredko slišimo. Druži jih predvsem veselje do petja, saj doslej niso bili deležni pomoči. Lani so imeli 15 javnih nastopov, predvsem na prireditvah v Medvodah. Letos načrtujejo sodelovanje na občinski reviji pevskih zborov ter reviji lovskih prevskih zborov v So-dražici, nastopili pa bodo tudi na vseh prireditvah na področju krajevne skupnosti Medvode. -fr
Dve nagradi v Kranj
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani že šesto tekmovanje učencev Glasbenih šol SR Slovenije, na katerem sta nastopili tudi dve učenki iz kranjske glasbene šole, oddelka za flavto. Nastop obeh se je končal zelo uspešno, saj Je Maja Gogala iz razreda prof. Čampe dobila prvo nagrado, Bogomila Štrukelj iz razreda prof. Rupla pa trejo.
Gostovanje dramskih skupin
V okviru kulturne akcije za delovne kolektive bo v soboto, 26. marca, ob 19. uri v domu TVD Partizan Zg. Gorje gostovala dramska skupina DPD Svoboda iz Podnarta s komedijo Boeing, ki jo je režiral Janez Eržen.
V sredo, 30. marca, ob 19.30 pa bo v avli osnovne šole v Bohinjski Bistrici jeseniško gledališče Tone Čufar uprizorilo Partljičevo komedijo O, ne, ščuke pa ne. JR
Gorenjski muzej
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja LOJZETA DOLINARJA. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V GORNJESAVSKI DOLINI.
V galeriji Mestne hiše je odprta razstava likovne dejavnosti učencev OSNOVNE ŠOLE JOSIPA PLEMLJA BLED. Razstava bo odprta do 5. 4. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava BARVNIH FOTOGRAFIJ E. F. Porterja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava del akademske slikarke ROŽE PIŠČANEC. Razstava bo odprta do 10. aprila. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt MUZEJ PREŠERNOVE BRIGADE.
Tradicionalni kulturni prireditvi
Jesenice — Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice bo tudi letos izvedla tradicionalni kulturni prireditvi, in sicer srečanje z našimi zbori in občinsko dramsko revijo. Obe letošnji prireditvi bosta imeli praznični značaj v okviru jubilejev tovariša Tita. Srečanje z našimi zbori bo 22. aprila v dvorani gledališča Tone Čufar. Nastopili bodo številni pevski zbori, od najmlajših do najstarejših, ki bodo s svojim nastopom predstavili vokalno glasbo in dosežene rezultate pri razvijanju te vrste kulture.
Dramska revija pa bo predstavila dosežke občinskih delavsko-pro-svetnih društev pri delu na področju amaterske dramske kulture.
J. R.
USPELA PREDSTAVA - Mladi igralci amaterji dramske sekcije KUD Simon Jenko iz Mavčič so se v soboto na domačem odru predstavili s komedijo Caluda Aneta Pugeta Srečni dnevi. Predstava je v prepolni dvorani izredno uspela ter jo bodo v soboto ponovili, -fr V_!_s
Delovni utrip Prešernovega gledališča
Gledališka sezona se je že prevesila v drugo polovico, vendar utrip kranjskega gledališča tudi po uspešnem zaključku Teden slovenske drame ,77 ni zastal. Kranjske gledališke delavce čaka v naslednjih tednih še veliko delovnih obveznosti.
Predstava Triangel Pavla Lužana, ki sta jo pripravila Prešernovo gledališče Kranj in Gledališče Pekarna Ljubljana je te dni doživela premi-ero v Ljubljani. »Salto mortale« Pavla Lužana — nagrajena predstava iz leta 1973, ki je bila v letošnji sezoni obnovljena, bo prav tako v naslednjih tednih gost Gledališča Pekarne. Delovno sodelovanje med obema gledališčema se torej plodno uresničeuje.
Ob že omenjenem gostovanju v Ljubljani pa Prešernovo gledališče začenja v naslednjem tednu s kontinuiranim gostovanjem v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču (12 predstav), kjer bodo uprizorjeni »KrefH« Ivana Potrča. To gostovanje je že p]od komaj začetih r;. • :•■>. rov o tesnem delovnem sode-
lovanju med obema gledališčema, ki ga želimo v naslednji sezoni še poglobiti.
Lutkarji kranjskega gledališča so se vrnili z uspešnega gostovanja v Ptuju, kjer so na VII. srečanju slovenskih lutkovnih skupin uprizorili »Pravljico o Rdeči kapici« Jirjija St?ede, najmlajši lutkarji pa pripravljajo »Kosovirja na leteči žlici« Svetlane Makarovič, ki jih je dramatiziral Vladimir Rooss.
Zaključujejo pa se tudi priprave na praizvedbo slovenske novitete »Liliputanci gredo v napad« Miroslava Slane-Mirosa. To mladinsko predstavo pripravlja režiser Albert Kos z učenci Prešernove šole iz Kranja. Premiera je predvidena v prvi polovici aprila, koncem aprila pa bo Prešernovo gledališče pripravilo premiero »Raztrganci« Mateja Bora, ki jo režijsko pripravlja Boštjan Vrhovec. Raztrgance pripravlja Prešernovo gledališče izven svojega rednega programa v počastitev pomembnih letošnjih jubilejev.
'  M. L... .
Področno srečanje gledaliških skupin in Naša beseda 77
Področno srečanje gledaliških skupin Gorenjske se bo začelo v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri in v kulturnem domu v Podnartu, ko bo domača dramska skupina nastopila z delom Marca Commoletija Boeing boeing. Istega dne zvečer ob 19.30
Visoko odlikovanje za dolgoletno delo
Foto kino klub Janez Puhar iz Kranja je eden najstarejših slovenskih foto klubov. Prva leta po osvoboditvi je deloval v okviru Ljudske tehnike, kasneje pa Zveze za tehnično kulturo. Svoje ime je dobil ob 100-letnici smrti našega pionirja fotografije Janeza Puharja v letu 1964. Klub je vzgojil že več vrhunskih umetniških fotografov, če omenimo samo najvidnejše: Janez Ma-rentič — mojster umetniške fotografije, in eden od ustanoviteljev kranjskega kluba, Tone Marčan, Lojze Zibert, Marko Križnar in drugi.
Klub je za svoje delo prejel že vrsto priznanj: bronasto in srebrno plaketo Borisa Kidriča, priznanje FKZ Slovenije in FKZ Jugoslavije. Na zadnji razstavi za pokal Jugoslavije v Beogradu pa je Foto kino klub Janez Puhar osvojil drugo mesto, med fotoamaterji Slovenije pa prvo mesto. Najbolj pa so člani kranjskega kluba ponosni na odlikovanje, ki so ga prejeli 10. marca letos: prejeli so odlikovanje predsednika republike — red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
»To priznanje nam bo vzpodbuda pri nadaljnjem delu,« pravi Aleksej Ignaščenko, predsednik kluba. »Zadali smo si nalogo, da pomladimo svoje vrste, zato se tudi povezujemo z osnovnimi šolami. V načrtu imamo tudi več začetniških in nadaljevalnih fotografskih tečajev. Težimo za tem, da bi postala fotografija izpoved svojega časa, da teži k umetniškemu napredku. Umetniški fotograf mora imeti dobro oko, veliko mora slikati, prekiniti komercialno fotografijo in kar je najvežnejše — spoprijeti se mora z modernimi umetniškimi prijemi, skratka iti mora v korak s Časom.«    N. Sladic
se bo KUD Simon Jenko iz Trboj predstavilo v svojem kulturnem domu z Marinčevo komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Prešernovo gledališče bo s Potrčevimi Krefli gostovalo v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču v torek, 27. marca, ob 17. uri. Na Jesenicah bodo gleda-liščniki »Toneta Čufarja« ponovili Partljičevo komedijo O, ne, ščuke pa ne v četrtek, 31. marca, ob 19.30 uri, v nedeljo ob 19.30 pa z Evripidesovo Medejo. V nedeljo, 2. aprila, ob 19. uri pa bo KUD z Visokega gostoval v Predosljah z VVeskerjevo dramo Korenine.
Selektor, ki bo izbral delo za republiško srečanje, je Jože Rode. Naša beseda 77 ima predstavo že za seboj; igralska skupina PG je nastopila z Maksom Zvižgačem. Jutri, 26. marca, ob 19.30 uri bo KUD v Mavčičah doma prikazalo Dneve naše sreče. 31. marca se bo v dvorani dijaškega doma predstavila dramska skupina dijaškega doma s Štefan-
čevo veseloigro Včeraj popoldne in sicer ob osmih zvečer. 1. aprila ob 18. uri bo v kino dvorani v Tržiču Marinčeva Srečka domačega mladinskega gledališča. V nedeljo, 2. aprila bodo kar tri predstave. Šenčurjani bodo doma ob 16. uri pokazali Igro za poredneže, gimnazijci iz Škofje Loke bodo ob 17. uri gostovali v kulturnem domu Sv. Duh, v Naklem pa se bodo ob 18. uri predstavili domačini z Ingejevo Avtobusno postajo. V sredo, 6. aprila, ob 17. uri pa bo v Prešernovem gledališču premiera Slanove igrice Liliputanci gredo v napad igralske skupine PG.
Selektor: Vladimir Kocijančič.
Organizatorji srečanja so: MS ZSMS za Gorenjsko, ZKO, Gledališki strokovni center iz Kranja in Zveza društev prijateljev mladine.
Prireditvi potekata v počastitev 40-letnice KPS in prihoda tov. Tita načeloKPJ. J. P.
Izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti občine Radovljica po sklepu seje dne 15/2-1977 na podlagi 1. odstavka 3. člena Zakona o pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74)
OBJAVLJA
da prodaja stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Hra-šah št. 11 skupaj z zemljiščem pare. št. 711 in 712 k. o. Hraše v izmeri 709 kv. m za ocenjeno in izklicno ceno 141.072,— din in sicer z zbiranjem pismenih ponudb.
Za najboljšega ponudnika se šteje tista pravna ali fizična oseba, ki bo ponudila najvišjo ponudbo od izklicne cene.
Če nobena ponudba ne doseže izklicne cene, taka pismena ponudba ne velja.
Pismene ponudbe je poslati po pošti priporočeno v zaprti kuverti z napisom na zunanji strani:
Skupščina občine Radovljica
Referat za premoženjsko pravne zadeve
Ponudba za nepremičnino v H rasah št. 11 s
Najboljši ponudnik bo moral v 30 dneh skleniti kupno pogodbo in celotni znesek plačati ob podpisu pogodbe, kakor tudi prometni davek v višini 14.108,— din.
Rok ponudbe je do 11/4-1977.
Postopek vodi komisija pri Izvršnem svetu skupščine občine Radovljica, ki je imenovana za zbiranje in odpiranje ponudb.
IZREDNA PRILOŽNOST
RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA
OD 21. MARCA DO 31. APRILA 1977
SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO
ODPRTO od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure
SALON POHIŠTVA KRANJPRIMSKOVO
rta 1968 sta kranjska Občinska zveza za telesno kulturo in PARTIZAN nn°Jf pr^ela s smučarskimi tečaji za odrasle na Krvavcu. Te dni se kvnčuje teč   n-f*vcu ie 20- tečaJ te vrste- v V8rtx trtih pa se je zvrstilo že okrog 1000 ajnikov. Vodja in organizator tečajev je že dolgo let Štefan Ošina. — D. D.
Tone Janša m njegova »jazz« skupina
Kranj — Glasbena pot »jazz« glasbenika Toneta Janše, Kranjčana, je izredno pisana. Njegov vzpon v »jazzovski« svet pa izredno hiter.
»S to zvrstjo glasbe sem se resneje »spoprijel' leta 1969,« mi je pripovedoval pred dnevi Tone Janša, v trenutku, ko se pripravlja na turnejo po Sloveniji. Ze danes zvečer bo namreč s svojo skupino nastopil v Ljubljani, jutri v Mariboru, pojutrišnjem, v nedeljo, 27. marca, ob 20. uri pa v dvorani kina Storžič
Vdovstvo Karoline Zašler
Slovenska filmska uspešnica
Zakaj je tako, da prav najnovejši slo venski film o vdovstvu Karoline Zašler doživlja nenavadno topel »prejem občinstva, je dokaj razumljivo; naš odnos do domačega filma se je v celoti spremenil -vzpodbujamo ga -, mimo tega pa so filmski delavci tudi prisluhnili potrebam (predvsem) domačega gledalstva oz. občinstva s spektrom privlačnih polumetniških in pol-zaresnih fabulativnih in vizualnih zanimivosti, tako ljubih neizostrenemu okusu — in uspešnost je zagotovljena. Usoda uspešnic, ne le filmskih, pa ni zavidanja vredna. Razen v komercialnem pomenu seveda, ki pa na Žalost, tudi zaradi nas, občinstva, ob vrednotenju pomeni več, kakor še tako kakovostno delo, ki kakor pravimo, zadovoljuje le maloštevilne, elito (da jih diskvalificiramo); film pa je množičen medij. In potem se vsi skupaj gremo kompromis. In kakšen množičen, umetniški, idejno-sporo-čilni ih — navsezadnje, če gledamo širše (svetovno kinematografijo) — tudi komercialni kompromis je tudi film, ki mu je bil že pred predvajanjem (vsaj javnim, pa tudi na Tednu domačega filma v Celju) zagotovljena velika publiciteta ter uspešnost: Vdovstvo Karoline Zašler.
Vsebuje vse: domač je, Klobčičev je, scenarij je — kljub vsem homatijam — delo pisatelja gledaliških veselih del Toneta Partljiča, Milena Zupančičeva je tudi gola pogleda vredna (če ne prav zaradi tega toliko bolj vredna pogleda in ogleda), lotil se je sodobne teme, ki je zaradi strukture prebivalstva žgoča še sedaj (mestni vaščani in obratno), vsebuje tako tudi nekaj političnih bodic (ki so toliko bolj prijetne, ker so hudomušne in nedolžne ali pa za lase privlečene, če pomislimo na lov na Rihtariča) in težko je pravzaprav zapisati: v vseh omenjenih in neomenjenih poniglavščinah se kar prijetno vidimo, izpričujemo pri tem veliko mero humorja in dokumentirane mentalitete: takšni smo in bodimo z malim zadovoljni.
Prav, film je množičen medij. Je tudi umetnost. Je vzgojni pripomoček, poznamo dokumentarce itd. Je, še prevečkrat, agit-ka, prečesto je zlorabljen. Poznamo tudi zgodbe, ki jih piše življenje (objavljene v Anteni, ITD in drugod, pri nas in po svetu), ampak če je »življenje« samo in zgolj deskripcija, je takšna zgodba povsem lahko prijetno pričevanje, zanimivo pa le, če je dovolj »interesantno«, kakor bi rekel Cankar (In ker omenjam Cankarja, ali ni prav on poimenoval prav omenjen način »umetnosti« in resničnih zgodb »govekar-ščina«, zlobno in osebno prizadeto sicer, a pojem o nečem, ki v umetnosti koketira in kompromisira, ostaja in je aktualen, čeprav tudi Govekar Se vedno čaka na celostno ovrednotenje).
In če pomislimo, pravzaprav odmislimo film, ali bi Vdovstvo Karoline Zašler ne bil prav imenitno delo, če bi zares hotel spregovoriti o sodobni problematiki, in v vsej kompleksnosti ustvarjalnega pričevanja, ko bi deskripcijo dogodkov s t. i. Sladkega vrha prežel s taisto ustvarjalno pričevanjsko prepričljivostjo, ko bi v svojem sporočilu bil enovit, manj ideološki (in vzgojen, pa tudi zastrašujoč), didaktičen, svojski in naš tudi v uporabi filmskega izrazja. Kajti Milena Zupančičeva je vendar izrazito dobra igralka — in podobno velja skoraj za vse interprete -, Matjaž Klobčič je nekatere kadre zastavil nad raven siceršnje pripoved not ti, kamero je vodil Tomislav Pintar, sceno je določal Niko Matul, dialogi so ostali, vendarle, Partljičevi. Viden je, torej najprej, razkorak med fabulo in vizualijo, interpretacijo. Slednja, vsaj vizualija in interpretacije so »resne« in »prizadete«, zgodba tekst, naracijskega dela pa sploh ne smemo jemati resno. Ne le zaradi Partljiče-ve siceršnje hudomušnosti, ampak, če poenostavimo: Partljičtv delež je na meji naturalizma in (ali)verizma, Klopčičev... pa (izrazno čistejšega) novega realizma, sinteze vseh znanih filmskih valov, da ne zspišem -izmov.
Nekega dne, verjetno, ne bomo več zadovoljni s podobnimi mimohodi. Zato je tudi prav, da film vidi čim več občanov. Tisti, ki ga morda še vendarle niso videli, imajo še drugo priložnost. Danes in jutri bo na ogled v kinu Storžič. Počasi se daleč pride, ne res'' Janez Poštrak
v Kranju. To bo za ljubitelje »jazz« glasbe v Kranju prav gotovo svojevrsten užitek.
Tone Janša je svojo glasbeno kariero začel pri kranjskem pihalnem orkestru. Takrat pa je obiskoval še tudi kranjsko glasbeno šolo. V naslednjih letih je bil Tone nepogrešljiv tudi v takrat izredno znanem in priljubljenem kranjskem plesnem orkestru ter kranjskem jazz ansamblu. Po igranju pri »Singersih« je mladega Kranjčana pot za štiri leta »zanesla« v tujino. Z ansamblom »Emona« je prekrižaril po dolgem in počez Švico, Avstrijo in Nemčijo.
»Čutil sem, da je v glasbi moč doseči še marsikaj več,« je dejal v pogovoru Tone Janša. »Vedel pa sem, da ustrezne glasbene izobrazbe Se vedno nimam. Zato sem se odločil za študij na glasbeni akademiji v Grazu v sosednji Avstriji. V Grazu sem bil do leta 1975. Zdaj imam diplomo na .klasični' in Jazz' smeri. Toda s tem študij še ni bil končan. Odšel sem še na ,Berckley Col-lege\ na znano glasbeno akademijo v ZDA.«
Po treh mesecih izpopolnjevanja na oni strani »velike luže« se je Tone Janša vrnil v domovino. 2e kmalu po tem pa ustanovil tudi svoj »jazz« ansambel. V njej, v j kupini, ki je postala svetovno znana, zdaj poleg vodje tenor in sopran saksofonista Toneta Janše igrajo še pianist Andre Jeanquartier, basist Evvald Oberleit-ner ter bobnar John Preininger.
»Veliko smo nastopali v preteklih dveh letih,« pravi Tone Janša. »Bili smo na ,jazz* festivalu ,NADODRA' na Poljskem, imeli smo enomesečno turnejo po tej deželi, mnogo smo nastopali po Jazz' klubih po Nemčiji, Avstriji in Švici, predlanskim smo nastopili na tradicionalnem Jazz festivalu' v Ljubljani, iz tega sta tudi dva posnetka na fe-stvalski plošči, potem sledijo festivali na Madžarskem, no, sam pa sem sodeloval tudi na festivalih, kajpada z drugimi skupinami v Pragi v ČSSR in v Hamburgu v ZR Nemčiji.«
In načrti Toneta Janše? »V zadnjem času veliko vadimo,« pravi odlični kranjski glasbenik. »Vaje imamo v Grazu. Ostali člani ansambla so namreč predavatelji glasbe v tem mestu. Predvidevamo, da bomo že v kratkem posneli posebne oddaje na zagrebški in ljubljanski televiziji. V načrtu pa imamo seveda še več koncertov, tudi po Sloveniji, kajti tile so šele začetek naše daljše slovenske koncertne turneje, v načrtu imamo nastope na mnogih svetovnih Jazz' festivalih ter snemanje plošč.«
Načrtov res ni malo. Toda Tone Janša jih bo s svojo skupino ob trdni volji zagotovo uresničil.
J. Govtksr
TRŽNI PREGLED
JESENICE
Solata 12 din, Spinača \\3,50 din, cvetača 15,16 din, korenček 6 do 9,60 din, česen 35 do 42, din, čebula 16,16 din, fižol 21,60 din, pesa .r>,2.r> din, paradižnik 49,30 din, sli slive 27,30 do'35 din, jabolka 7,25 do 9,70 din, hruške 23 din, grozdje 14,50 din, pomaranče 11,46 din, limone 15,63 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 6,10 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,40 din, orehi 143,70 din, jajčka 1 do 2 din, krompir 5 din
KRANJ
Solata 18 do 20 din, špinača 20 do 32 din, cvetača 14 do 16 din, korenček 12 do 14 din, česen 28 do 32 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 din, pesa 8 do 10 din, slive 30 din, jabolka 5 do 8 din, med 45 do 50 din, žganje 55 do 60 din, radič 38 do 40 din, pomaranče 11 din, limone 15,60 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 58 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje (i do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, orehi 120 do [30 din, jajčka 1,60 do 1.80 din. krompir 4 do 5 din
Kletvice, psovke, olajševalne in sprostilne besede
Človek doživlja svet miselno in čustveno. Kadar ga kaj ovira, rad postaja jezen ali bojevit, kar izraža z besedami. Kletvice so vedno krasile in še zmeraj pestre besednjake vseh narodov. Po pestrosti, izraznosti in pogostosti kletvic so razlike — vendar so razne kletvice ali psovke lahko le navada, olajšanje napetosti ali kanalizacija napadalnosti.
V vseh manjših družbenih skupinah — razredih, delovnih kolektivih, športnih moštvih itd., kot posredovalkah družbenih norm, zahtev in vzgojnih smotrov na posameznika, so prisotni tudi sprostilni in olajševalni izrazi. Skupina mlajših in starejših mladincev se pri žoganju loči po letih in izobrazbi, izenačuje pa se v preklinjanju. Igralci hokeja se med igro suvajo, spodtikajo in drug drugega zmerjajo. Slišati je obilje zaničeval-nih besedi igralcev pa tudi gledalcev. Ob koncu igre si igralci sežejo v roke in spet je vse v redu.
Številne kletvice, ki jih izrekamo ali slišimo so domačega in tujega porekla. Stare avstrijske po malem tonejo v pozabo, bolj zvočne italijanske so še dokaj pogoste, bolj pogoste pa so domače kletvice. Začenjajo se z zapornimi glasovi, z značilno glasovno ihtavost-jo in odmevajo v znanem preklinjevalnem ritmu.
Kletvice kaj kmalu začno bogatiti besedni zaklad najmlajših. A njihovega pomena se otroci še ne zavedajo dovolj. V puberteti so kletvice večkrat znak uveljavljanja in priznanja. Kadar starejšim ni kaj po volji, kadar jih razjeze otroci, se vsuje na njih plaz kletvic.
Ali so v tej izrazni dejavnosti razlike med spoloma? Dekleta se rada ogib-ljejo robatih in mastnih kletvic, vendar jih je slišati tudi iz njihovih ust bodisi pri igri ali kadar se hudu-jejo nad starejšimi. Posebno pri žoganju postaja obnašanje nekaterih bolj moško, izrazi pa naturalistični.
Če vprašamo posameznike, zakaj preklinjajo, dobimo takele odgovore: Preklinjam zato, da v izražanju ne bi zaostal za drugimi. V šoli se naučimo veliko lepih izrazov, kar pa slišimo slabega, slišimo na ulici. Danes mladina zelo neugodno gleda na tiste, ki hočejo ohraniti čisti jezik. Preklinjanje se v današnjem času pojavlja kot moda.
Nekateri to smatrajo kot upornost in zoperstavijanje itd. Pedagogi grdemu govorjenju nasprotujejo in opozarjajo učence s stalnim »No! Kako pa govoriš?« Podobno ravnajo starši. V igri je največ kletvic in leporečnih izrazov. Športna igra je v nekem smislu podoživljanje napadalnosti in čiščenje jeze. Pedagogi ne morejo biti popolni moralizatorji. Mnogi presi išijo »lepe besede«, drugi pa v primerih, če se te prepogosto ponavljajo »grešnike« izločijo iz igre, nekateri pa velevajo učencem napisati in objasniti razloge preklinjanja.
Jože Ažman
kino
TRŽIČ
Solata 20 din, špinača 25 din. cvetača 25 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, fižol 35 din, pesa 10 din, kumare 30 din, paprik« 50 din, jabolka 8 do 10 din. hruške 20 din, gtoz-dje 18 din, banane 12 din, pomaranče 13 do 15 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din I, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 24 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 do 12 din, oiehi 120 do 130 din, jajčka 1 ,(>() do 1 ,K0 din, krompir (i din
Kranj CENTER
25. marca franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 16., 18. in 20. uri
26. marca franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc barv. komed. BELMONDO - NEPOBOLJŠLJIVI ob 22. uri
27. marca japon. barv. risanka MALA MORSKA DEKLICA ob 10. uri, franc. barv. krim STRAH NAD MESTOM ob 15.. 17. in 19. uri premiera amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 21. uri
28. marca amer. barv. krim. NOČNA PREMIKANJA ob 16., 18. in 20. uri
29. marca   amer.   barv.   krim. NOČNA PREMIKANJA ob 16., 18. in 20. uri
30. marca amer. barv. vestem MOZ IZ DOLINE ob 16., 18. in 20. uri
31. marca amer. barv. vestern MOZ IZ DOLINE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
25. marca amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 16., 18. in 20. uri
26. marca ital. barv. vestern KARAMBOL ob 10. uri, amer. bary. vestem OBRAČUN PRI O.K. KORALU ob 16. in 18. uri, slov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE ZAŠLER ob 20. uri
27. marca amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 14. in 16. uri, slov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE ZAŠLER (mladini do 15. leta ogled ni dovoljen) ob 18. uri, premiera jug. barv. erot. VAGON LI ob 20. uri
28. marca jug. barv. erot. VAGON LI ob 16., 18. in 20. uri
29. marca jug. barv. erot. VAGON LI ob 16., 18. in 20. uri
30. marca amer.-angl. barv. drama VELIKI GATSBY ob 17. in 19.30
31. marca amer. barv. grozlj. ZRELO ob 15.30,17.45 in 19. uri
Tržič
25. marca slov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE ZAŠLER ob 18. in 20. uri (mladini do 15. leta ogled ni dovoljen)
26. marca franc. barv. krim. FANTO ob 16. in 20. uri, ital. barv. krim. OD PRAVICE DO RESNICE ob 18. uri, premiera amer. barv. vestema MOZ IZ DOLINE ob 22. uri
27. marca ital. barv. vestern KARAMBOL ob 15. uri, amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 17. in 19.15, premiera franc. barv. komed. BELMONDO - NEPOBOLJŠLJIVI ob 21.30
28. marca amer. barv. spekt. SIJAJ IN BEDA HOLLYWOODA ob 17.30, premiera amer. barv. pust. UMAZANA MARY - NORI LARY ob 20. uri
29. marca amer. barv. grozlj. ŽRELO ob 17.45 in 20. uri
30. marca premiera jug. barv. erot. VAGON LI ob 18. in 20. uri
31. marca amer.-angl. barv. drama VELIKI GATSBY ob 17.30 in 20. uri
Kamnik DOM
25. marca ital. barv. krim. OD PRAVICE DO RESNICE ob 18. in 20. uri
26. marca amer. barv. risanka PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 16. uri, amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. UMAZANA MARY - NORI LARY ob 22. uri
27. marca amer. barv. vestern POMAGAJTE ŠERIFU ob 15. in 17. uri, angl.-amer. barv. drama VELIKI GATSBY ob 19. uri, premiera amer. barv. vesterna MOZ IZ DOLINE ob 21.30
28. marca amer.-angl. barv. drama VELIKI GATSBY ob 17.30 in 20. uri
29. marca amer. barv. spekt. SIJAJ IN BEDA HOLLYWOODA ob 17.30 in 20. uri
30. marca ital. barv. vestern KARAMBOL ob 18. in 20. uri
31. marca ital. barv. vestern KARAMBOL ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
26. marca amer. barv. glasb. ZVEZDNI PRAH ob 18. in 20. uri
27. marca amer. barv. glasb. ZVEZDNI PRAH ob 18. in 20. uri
29. marca ital. barv. fant LJUBI ME, TODA OPRAVI DOBRO ob 20. uri
30. marca ital. barv. fant. LIUBI ME, TODA OPRAVI DOBRO ob 18. in 20. uri
31. marca angl. barv. drama DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA ob 20. uri
Železniki Obzorje
25. marca amer. barv. glasb. ZVEZDNI PRAH ob 20. uri
26. mana amer. barv. vestem BUSTEH JE LJUBIL BILLY ob 20. uri
27. marca amer. barv. risanka NEUSTRAŠNI POPAJ ob 17. uri, amer. barv. vestem BUSTEH JE LJUBIL B1LLY ob 20. url
30. marca angl. barv. glasb. THOMY ob 20. uri
Radovljica
25. marca ital. barv. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 20. uri
26 marca ital. barv. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 18. uri, franc. barv. JUDO IN KARATE PROTI BANDI ob 20. uri
27. marca slov. barv. KEKČEVE UKANE ob 10. uri, jp.pon. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri, franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI BANDI ob 18. uri, amer. barv. RDEČI OBLAK NAD RIA-TOM ob 20. uri
28. marca franc. barv. JUDO IN KARATE PROTI BANDI ob 20. uri
29. marca ital. barv. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 20. uri
30. marca japon. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 20. uri
31. mar marca amer. barv. TRIJE NEPREMAGLJIVI ob 20. uri
Bled
26, mana amer barv. RDEČI OBLAK NAD RIATOM ob 20. tiri
2(». marca amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO bo 1H. uri. franc. I.arv k rim. komed.
VRNITEV PLAV EGA AGENTA ob 20. uri
27. marca slov. barv. KEKČEVE UKANE ob 16. uri, amer. barv. krim. komed. VRNITEV PLAVEČA AGENTA ob 18. uri, amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 20. uri
28. marca ital. barv. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 20. uri
29. marca franc. barv. krim. JUDO KARATE PROTI BANDI ob 20. uri
30. marca franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI BANDI ob 20. uri
31. marca japon. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 20. uri
Jesenice RADIO
25. marca amer. barv. CS film OUENTEEN DURWORTobl7.inl9.uri
26. marca amer. barv. BIČ ob 17. in 19. uri
27. marca amer. barv. BIČ ob 17. in 19. uri
28. marca angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 17. in 19. uri
29 marca angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 17. in 19. uri
30. marca špan.-ital. barv. ŠTIRJE DOLARJI ZA MAŠČEVANJE ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
25. marca amer. barv. vestem ČLOVEK Z IMENOM POLDNE ob 18. in 20. uri
26 marca angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 18. in 20. uri
27. marca angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 18. in 20. uri
28. marca amer. barv. BIČ ob 18. in 20. uri
29. marca amer. barv. BIČ ob 18. in 20. uri 31. marca amer. barv. CS film OUENTEEN DURVVORT ob 18. in 20. uri
Dovje — Mojstrana
26. marca ital. barv. FANTOZZI? ob 19. uri
27. marca angl. barv. 19. uri
komed. KDO STE, glasb. THOMY ob
Kranjska gora
26. marca angl. 20. uri
27. marca amer. DAN ob 20. uri
30. marca angl.
barv. glasb. THOMY ob barv. drama PLAČILNI barv.  komed. VRNITEV
PINK PANTERJA ob 20. uri
gledališče
Prešernovo gledališče Kranj
SOBOTA, 26. marca, ob 19.30 za red SOBOTA - A. Veneziano: BENEČANKA;
PONEDELJEK, 28. marca, ob 19.30 za red PONEDELJEK: BENEČANKA;
TOREK, 29. marca, ob 19.30 za red TOREK: BENEČANKA;
SREDA, 30. marca, ob 19.30 za red SREDA: BENEČANKA;
ČETRTEK, 31. marca, ob 19.30 za red ČETRTEK: BENEČANKA; gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta.
POROČILI SO SE
V KRANJU
Zlatanov Milan in Janjič Branka, Kolmanko Slavko in Toplak Irena, Zupan Marjan in Mar-tinjak Ana
UMRLI SO
V KRANJU
Kit Janez. roj. 1896, Tavčar Jožef, roj. 1903, Skrbe Jožefa, roj. 1896, Negro Alojz, roj. 1911, Golob Ivan, roj. 1909, Kert Franc, roj. 1903, Brunskole Terezija, roj. 1914
V TRŽIČU
Kralj Jože, roj. 1925, Malačič Ludvik, roj. 1909, Zavrl Pavla, roj. 1888, Teyrovskv Franc, roj. 1910
loterija
'i _ «8 « V • ■S ■* 5 * "S aj C	zadele bitek N-din	i m P %. s	zadele •bitek N-din
t 0 V) J*	93	b 0 mA	
30	30	081494	100.000
80	40		
800	100	365	80
010	200	6075	400
5870	400	1515	500
35820	1.000	78945	1.000
48170	1.000	54335	1.000
29350	1.000	06815	5.000
21670	2.000	043225	10.000
235590	10.000	115985	50.000
530580	10.000	379675	400 000
259460	10.000		30
		86	
21	30	66	30
11	40	74196	1.000
064401	10.000	84856	5.000
132711	10.000	025286	10.000
367291	10.000	17	40
			
62	30	03947	1.000
02	30	74797	5.000
82	40	032917	10.000
12	70	598087	10.000
97242	1.000	313687	10.000
3	20	88	50
;«>443	1.000	98	50
32553	1.000	918	80
33423	1.000 •	418	100
55343	2.000	69258	1.000
79243	2.000	55538	1.000
473963	10.000	26238	2.000
521903	10.000	045758	10.000
84	50	555548	10.000
834	80		20
7294	500	9	
66264	l.(KK)	96539	1.000
359194	10.000	120239	10.000
niarta odgovarja
Alenka — Rada bi imela plašč, ki bi mi pristajal. Stara sem 21 let, visoka 167 cm, tehtam pa 55 kg. Košček blaga v pismu prilagam.
Marta — Plašč je pirami-dasto krojen in ima manjši ovratnik. Rokava so reglan, žepi so vrezani. Vstavki na ramenih, ki so zadaj podaljšani v sedlo, so poudarjeni z okrasno stepo. Na rokavih je trak, ki se lahko zapne ali zaveže.
Kozmetični nasveti
— Ce vam poroženela koža na podplatih greni življenje, jo je pač treba odpravljati, sicer težave postanejo še večje. Predvsem je treba nogam vsak večer privoščiti toplo kopel, nato pa noge krepko zdrgnemo z grobo brisačo. Enkrat na teden pa trdo kožo na nogah previdno ostrgamo s str-galcem. Ne ostrgamo pa je pregloboko, saj roževinasta plast na podplatih kožo varuje. Če se je torej lotimo preveč temeljito, bo koža reagirala s še večjim tvorje-njem roževinaste plasti. Po vsakem takšnem strganju koži privoščimo kremo ali vazelin.
— Predelu okoli oči posvečamo navadno premalo pozornosti, ko pa so prve gubice tu, počenjamo vse mogoče, da bi izginile. Pa ne bodo. Koža okoli oči je navadno suha, zato jo vsak večer in tudi čez dan namažimo s posebno kremo za okoli oči. Pri tem pazimo, da so gibi rok rahli in da kožo ne raztegujemo. Pazimo tudi na ostale kretnje: ne men-cajmo z rokami oči, ne jočimo prepogosto. Trik, s katerim si bolje prekrvavimo predel okoli oči in okrepimo obrazne mišice, je takle: dlani položimo na senca in močno pritisnimo, nato popustimo in to večkrat ponovimo.
— Če noht na nožnem palcu odstopa in postaja rumen, je morda vzrok v glivičnem obolenju ali pa je to posledica ozkih čevljev ali čevljev z zelo visokimi petami.
— Če imate mastne lase in jih morate pogosto umivati, ni treba za umivanje uporabljati močnih šamponov namenjenih za mastne lase. Pri takšnem pogostem umivanju raje izberimo šampon za normalne lase, ki lasem ne pobere preveč maščobe in ne draži lasi-Šča. Ob pogostem umivanju las je treba redno na oprane lase nanesti še sredstvo za regeneracijo (balzam, subrino itd).
CVETAČNA JUHA
Potrebujemo: 1 manjšo cvetačo, 1 liter čiste mesne juhe iz koncentrata, 4 dkg surovega masla, 4 dkg moke, sol, malo naribanega muškatnega oreščka, 1 rumenjak, 1 žlico smetane, zelen peteršilj, malo naribanega sira.
Cvetačo razdelimo na cvetke in dobro operemo. Strcelj narežemo na zelo tanke rezine. Juho zavremo in skuhamo v njej cvetačo. Iz surovega masla in moke naredimo svetlo prežganje in ga zalijemo z juho. Dosolimo in začinimo z naribanim muškatnim oreščkom. V jušniku razžvrkljamo rumenjak in smetano ter med neprestanim mešanjem prilijemo juho. Nazadnje jo potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Juhi še izboljšamo okus, če jo potresemo še z naribanim sirom.
Letošnje bluze so lahko izrazito ženske s pentljami ali pa izrazito klasične, skoraj moško krojene, široke in udobne, včasih tudi brez ovratnika.
Oblačila iz usnja so lepa in navadno dokaj trajna, seveda pa je njihova življenjska doba odvisna od nege. Semiš usnje navadno negujemo tako, da ga redno krtačimo z gumijasto ščetko, zlasti ovratnik in manšete. Mastnih madežev nikoli ne poskušajmo odstranjevati s čistilno tekočino ali pršilom. Maščobo raje poskušajmo vsrkati s čistimi kosmiči vate in to v toplem prostoru. Nato pa madež večkrat zaporedoma posujemo s talkom, ki naj nekaj časa učinkuje, potem pa mesto skrtačimo v raznih smereh. Včasih nastane madež na semiš usnju tudi zaradi mleka ali vode, ker se zlepijo prah in dlačice. Pomagamo si z vato ali belim pivnikom in to čim prej, tem bolje.
Madežev od kemičnih svinčnikov se ne lotevamo z raznimi sredstvi za čiščenje madežev, saj bi se vse skupaj razlezlo še na večjo površino. Poskusite raje z zelo mehko radirko, s katero previdno drgnete v vseh
Proč s pomladno medlostjo
Morda sodite med tiste srečne vitalne ljudi, ki nenehno čutijo potrebo po gibanju. Zato pozimi ne počivajo, ne posedajo v toplih zaprtih prostorih, pač pa se tako kot to čutijo otroci, ob vsakem vremenu napotijo ven in se razgibajo. Zato tudi verjetno zdaj na pomlad ne občutijo, da so se prekomerno zadebelili čez   zimo,   ne   občutijo okorelosti
Usnje
smereh. Madeže od krvi ali črnila takoj popivnamo z vato, nato pa previdno tamponiramo še z vato namočeno z mrzlo vodo.
Madeže iz gladkega usnja lažje odstranjujemo. Mokra usnjena oblačila skrbno otaremo s suho krpo in jih posušino, vendar nikoli preblizu peči. Večino madežev na gladkem usnju odstranimo z mehko krpico. Usnje zaščitimo tudi s posebnimi pršili. Glado usnje lahko tudi namažemo z brezbarvno pasto.
Pralne rokavice iz usnja čistimo tako, da jih nataknemo na roke ter jih operemo v mlačni milnici ter izplaknemo v vodi z enako temperaturo. Izstisnemo vodo iz rokavic, pri tem jih ne ovijamo, in položimo na servieto, ki bo vpila večino vode. Pred sušenjem naravnamo vsak prst na rokavici posebej. Šele nato jih obesimo v senco, daleč od vročega vira toplote. Med sušenjem od časa do časa rokavico napihnemo, da se tja do prstov zravna.
zaradi pretiranega sedenja in sploh so vse leto v formi, kot pravimo.
Če pa sodimo med tiste, ki so zimo telesno »prespali«, je seveda skrajni čas, da nekaj naredimo za lastno zdravje in boljše počutje. Kaj če bi začeli s plavanjem? Če ni v vašem kraju možnosti za plavanje, bi morda poskusili s pešačenjem. Ne sprehod po mestu, po tlaku, v zraku polnem izpušnih plinov, pač pa se napotite v naravo: hitro hodite eno uro in to vsak dan. Že po nekaj dneh bo počutje povsem drugačno, koža bolj prekrvavljena, videz pa lepši. Zrak se je sedaj tudi že dokaj segrel, tako da že lahko sedemo tudi na kolo in vsak dan, če le vreme dopušča, prekolesarimo nekaj kilometrov.
Ne pozabimo na C vitamin, ki povečuje odpornost telesa proti prehladom, ki na pomlad niso tako redki. Toplo sonce nas včasih premami, da prehitro odložimo toplo obleko, pozabimo pa se obleči, ko se ponovno ohladi. Pravilna prehrana in zdrav način življenja sta osnova naše utrjenosti, s katero pa ne smemo delati tako kot — zdaj jo imamo in to za dolgo. Utrjenost namreč lahko le vzdržujemo, le tako nam je koristna. Če smo torej pozimi jedli hrano, ki ji je manjkalo vitaminov, si privoščimo zdaj vitaminsko kuro predvsem z vitaminom C. Nikar pa ne posegajmo po poživilih bolj kot navadno, to je po kavi in po cigaretah, saj si z njimi pomladanske utrujenosti ne bomo pregnali. Če je srce zdravo, si omislite tudi znojenje v savni.
Poljanska vstaja (2)
Vstaja se je širila. Za silo oboroženi ljudje so se zbirali in odhajali v hribe. Odpor proti okupatorju so izražali na različne načine. Kmetje so dajali partizanom živila, aktivisti so zbirali orožje in vse je zajel val ogorčenja in odpora proti okupatorju. Vodstvo Cankarjevega bataljona je organiziralo patrulje, ki so jih vodili domačini. Tem je uspelo povsod po dolini dvigniti veliko množično vstajo.
Cankarjev bataljon je naglo naraščal. Borci so izvedli številne sabotaže od Gabrka do Žirov in Nemci so razglasili obsedno stanje. Sledile so množične aretacije, izseljevanje, zapiranje in
Ce bi bila sadjar
Sadje bi imela posajeno v rahli prsti in bilo bi nameščeno v ravni dolgi
vrsti.
Spomladi bi vse lepo postorila, obrezala krošnje in pognojila.
Že ob zori bi me budilo ptic žgolenje in bližnjega potoka prijazno
žuborenje. Vse to bi me zvabilo v sadovnjak, od koder bi me spravil Šele mrak.
Maja bi jablane cvetele in od cveta na cvet skakljale bi
čebele.
Nabirale bi med sladak in ga nosile v čebelnjak.
Dobre bile bi moje hruške, kdor bi kradel jih, bi staknil buške; in jabolka sladka, rumena, boljša daleč naokoli bi ne bila
nobena.
Škodljivce vse bi pomorila
in lišaje na moč hitro odstranila.
Tudi nove sorte bi gojila,
prav temu bi veliko časa posvetila.
Pa mlade kmete bi o sadju
poučevala.
in vedno bi jim rade volje pomagala. Tako bi se vsi skupaj trudili, da kupci na trgu dobro sadje bi
kupili.
Barbara Razinger, 7. b r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled
streljanje talcev. Zaradi takšnih ukrepov je bilo prebivalstvo iz Poljanske doline hudo prizadeto, vendar to ni prestrašilo velike večine ljudi.
V tistem času so se Nemci zatekli še k nekaterim posebnim ukrepom, da bi zatrli osvobodilno gibanje. Razpisovali so denarne nagrade za voditelje partizanskega boja, okrepili so svoje postojanke in policijske meje in množično streljali talce. Pomagali so jim izdajalci. Partizani so odkrite izdajalce najstrože kaznovali.
Zaradi srditih bojev je štabu Cankarjevega bataljona postalo jasno, da v Poljanski dolini ne bo moč dolgo odbijati močnih nemških napadov. Treba se je bilo umakniti. Prebili so se v Selško dolino in naprej v Dražgoše. Zima, negotovost, nagli in krepki udarci Nemcev, naporen umik, grožnje in obljube, vse to je premotilo in zbegalo mnoge, da so se vrnili na svoje domove. Nazadnje so ostali iz Poljanske doline le mladi fantje in stari cankarjevci, ki so potem januarja 1942 v dražgoški bitki ponovno dokazali, da je partizanstvo na Gorenjskem neuničljivo, kakor so to dokazali tudi še v vseh naslednjih letih vojne vse do osvoboditve.
Brigita Galičič, osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka
Vsak dan na delo
Pri nas doma imamo kmetijo. Na polju je vse leto dovolj dela. Začne se spomladi, ko sadimo krompir, sejemo peso, repo, korenje in druge kulture. Ko pride poletje, okopavamo. Jeseni pridelke pospravljamo in jih dajemo v zasipnice, da se bolje ohranijo. Pred zimo sejemo ozimno žito, drugo zemljo pa pustimo, da se spočije do pomladi. Tako se ponavlja vsako leto.
Vsak človek mora delati. Nekateri delajo v tovarnah, bolnišnicah, šolah in drugje. Moje delo je, da se učim in pomagam na polju.
Janez Bizjak, 6. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj
Povabilo na čaj
Povabim vas na čaj
ob petih.
Le pridite
na klepet prijeten,
na požirek topel
in pogled vesel!
Le pridite
in takoj ne odidite,
pridite in ostanite!
Z menoj se malo
pogovorite
in mi nekaj dovolite;
da povabim vas
še kdaj na čaj.
Otvoritev prenovljene šole na Sovodnju
Podružnično šolo na Sovodnju so sklenili preurediti. V njej naj bi bil celodnevni pouk. Tačas, ko so šolo popravljali, so se učenci s Sovodnja vozili k pouku v Gorenjo vas.
V dobrih treh mesecih je bila zgradba preurejena. Odprli so jo v soboto, 12. februarja. Na slovesnosti se je zbralo veliko ljudi. Med njimi so bili tudi učitelji, ki so nekdaj poučevali na tej šoli. Učenci so pripravili kulturni program. Nastopil je otroški pevski zbor iz Gorenje vasi, ki je zapel nekaj pesmi. Tudi deklamirali so. Ob tej priliki so povedali nekaj besed predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka, predsednik krajevne skupnosti Sovodenj in vodja podružnične šole. Na koncu je učenka iz četrtega razreda pova-
Hišice za Gregorjevo
Star običaj je že, da 11. marca po Tržiški Bistrici spuščamo hišice. To nas spominja na čase, ko je bila v Tržiču močno razvita čevljarska obrt. Tega dne so čevljarji prvič v novem letu delali ves dan brez luči. Iz veselja so izdelali majhne hišice, vanje dali prižgane svečke ter jih proti večeru spustili po reki.
Vsako leto sedaj izdeluje hišice šolska mladina. V to delo se vključujejo učenci vseh treh tržiških šol. Na naši šoli jih izdelujemo učenci šestih razredov. Komisija je izbrala najboljše, ki so bile nato razstavljene v Kurnikovi hiši. 11. marca smo jih vzeli in v sprevodu odnesli do Tržiške Bistrice.
Lepo je bilo v temi gledati hišice s prižganimi lučkami, ki so plavale po
ISamota Najhujša in najbolj kruta je samota, ki tare me vse dni in noči, kar živim, me tare in me ne izpusti. Hodi zmeraj tam, kjer hodim jaz. Milena Šuštaršič, 7. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj .
vodi. Lepo je tudi, da smo ohranili ta običaj.
Nevenka Štalec, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
Zajček
Ga poznate? Pozimi se pritihotapi na vrt in gloda lubje mladih dreves. To bi ga za ušesa, ko bi ga dobili! Saj ima tudi dovolj dolga.
Ste uganili, kdo je to? Ja, to je zajček. Drugače je pa ljubek. Meni se zdi kar smešen, kadar se prekopi-cava po hribu navzdol.
Bilo je jesensko jutro, ko sem se napotila v gozd. Od daleč sem videla, da se na polju nekdo smuka. Počasi sem se pomikala naprej. Ko sem bila že precej blizu, sem se skrila za grm. In kaj sem videla? Ta porednež zajček se je spravil nad zelje! Že kar precej ga je pohrustal. Videla sem, kako je ostre zobe zasajal vanj. Uhlji so mu stali pokonci, repek pa je štrlel od njega. Dobil je že sivo zimsko barvo. Lepo mu je pristajala. Naenkrat pa — ustrašil se je in zbežal.
No, takle je zajček. Pa recite, da ni ljubek!
Marinka Kosirnik, 5. c r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
bila vse udeležence, naj si ogledajo nove prostore, kjer se bo odvijal celodnevni pouk. Občudovali smS lepo preurejeno šolo. Po tleh ie položen parket, novo je tudi pohištvo.
»To bodo uživali!« sem pomislila, ko sem odhajala iz šole. »Ne bo jim treba doma pisati nalog. Torbe bodo laho pustili kar v šoli.« Priznam, da sem jim v tistem trenutku zavidala.
Romana Eržen, 6. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Prijateljica
Moja prijateljica je Živa. Je visoka, ima lepe rjave oči in temno rjave kodraste lase, ki se od daleč vidijo črne.
Njena najljubša barva je rdeča. V razredu je priljubljena, saj vsakomur rada priskoči na pomoč.
Živa je uspešna športnica. Tudi uči se pridno, saj je zmeraj odlična. Njene roke nikoli ne mirujejo, vedno nekaj dela. Vsak dan nas pozdravi z nasmehom.
Želim, da bi Živa ostala takšna kot je.
Marjana Klemene, 6. c r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj
zmeraj
POMOČ MAMI - Andrej Kelbič, 5. b razred osnovne šole Simona Jenka v Kranju
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
		1	2	3	4	5		6	7	i	9	10		
	11							12					13	
14				■	15		16				17			18
19			■	20						21 B22				
23		■	24								25 «26			
27		28				29				30		31		
	32				33	■34								
35		■	36			37	38	39				■	r	4,
42		43	■	44							■	r		
46			47	■	48					■	49			
	bO			51				52		|53				
		54						55						
Rešitev nagradne križanke z dne 18. marca: 1. stroka, 7. okoliš, 13. pradoba, 15. tkanina, 16. Ob, 17. alegorija, 19. dr, 20. rin, 22. mladina, 23. mik, 24. ažija, 26. raka, 27. veja, 28. tona, 30. lov-nina, 32. Kranjci, 34. Aida, 35. kran, 36. disk, 38. Žarka, 41. lat, 42. poskoki, 44. tur, 45. UV, 46. Cavtačani, 48. mi, 49. maraska, 51. alkalij, 53. plinta, 54. Kanosa.
Izžrebani reševalci: prejeli smo 86 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Štefan Ošlaj, 64201 Zg. Besnica, Sp. Besnica 27; 2. nagrado (60 din) Andrej Glavač, 64000 Kranj, Jama 19; 3. nagrado (50 din) Irena Štiglic, 64000 Kranj, Staneta Rozmana 7. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 29. marca na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din.
Prve poteze
Cilj igre — matiranje
Glavni cilj šahovske igre je matiranje nasprotnikovega kralja. To pa pomeni, da moramo v igri stremeti k napadu na kralja in znati oceniti možnosti takega napada. Predvsem pa je pomembno vnaprej predvideti možni matni položaj kralja, t. j. matno sliko.
Kralj je stisnjen v kotu in se pred napadom skakača ne more braniti. To je t. i. ZADUSNIMAT.
Med začetniki, ki ne gledajo na vsebino potez, temveč figure v glavnem premikajo, so zelo pogosti hitri otvoritveni mati. Poglejmo norčevo otvoritev:
1. ft e6
2. g4??      Dh4 mat
Di«gram 18
Rešitev položaja na diagramu 18 je naslednja:
jDb3+ Kh8
2- Sf7+ Kg8
3- Sh6+ +
Dvojni šahi Kralj mora zopet v kot, saj *• na polju (8 doleti Df7 mat.
Vodoravno: 1 krilo, del zgradbe, 6. makedonsko moško ime, Ciril, 11. glavno mesto Hercegovine ob Neretvi, 12. nekdanji kozaški poveljnik, hetman, 14. jedilni list, fiksiran obrok jedil, 15. prsi, nedrja, 17. glavni števnik, en, 19. ljubkovalno žensko ime, Otilija, 20. priročniki, priročne knjige v manualni obliki, 22. ime hrvaške pevke zabavne glasbe Štefok, 23. znak za kemično prvino selen, 24. ime sovjetske astronavtke Terješkove, prve ženske, ki je obkrožila Zemljo, 26. znak za kemično prvino zlato, aurum, 27. visoko, hitro rastoče listnato drevo, 29. kraj in jezero v severozahodnem delu Kanade, druga črka je a, 30. gozdna ptica pevka z izredno močnim kratkim kljunom, 32. vrsta solate, 34. pristanišče Mutasališkega Omana ob jugovzhodu Perzijskega zaliva, 35. Jana Osojnik, 36. navidezno oživljanje lutk, predmetov ah risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh, 40. avtomobilska oznaka za Turčijo, 42. nizek ženski pevski glas, 44. vetrnica, kosmatinec, okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, 45. hrvaška industrija nafte, 46. dubrovniški pisatelj, zgodovinar in leksikograf, Luka, 48. skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo, 49. pismeni ali ustni preizkus znanja z vprašanji, največkrat za zabavo, quiz, 50. največje človeku podobne opice, ki žive v tropski Afriki, 52. dolinsko naselje med Velikimi Laščami in Ribnico z dobro ohranjenim grajskim poslopjem, 54. lirska pesniška oblika iz 14 enajstercev, povezanih v dve štiri in dve trivrstične kitice, 55. pripadnik nekdanjega mongolsko turškega ljudstva.
Navpično: 1. tisoč kilogramov, 2. Radivoj S. Uvalič, 3. arabski žrebec, 4. umetni vodni prekop, tudi frekvenčno območje za oddajanje signalov, 5. športni vaditelj, 6. vrsta športa, japonska samoobramba, 7. prvotni prebivalci Italije, Italci, 8. znak za kemično prvino radij, 9. naziv, 10. znamka osebnih vozil iz Sovjetske zveze, tudi slovanska boginja pomladi, mladosti in lepote, 11. vremenoslovec, kdor se ukvarja z meteorologijo, 13. nenasitnež, 14. prometni objekt čez globinske ovire, 16. mesto v severozahodnem delu države Butan v Himalaji, 18. znanost, veda, pouk, nasvet, 20. grmičasta gozdna rastlina in njene jagode, 21. velika država v Južni Aziji, 24. najbolj zdrava pijača, spojina vodika s kisikom, 25. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov, 28. avtomobilska oznaka za Pančevo, 31. Emil Adamič, 33. glasbilo, običajno v obliki dveh okroglih izbočenih kovinskih plošč, 34. razsežna podolgovata kraška planota na meji med Dalmacijo in Bosno, 35. osebni zaimek, 37. meketanje, 38. Cimosovo vozilo, 39. plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla, 41. greben, 43. klicno zrno tajnocvetk, 45. trščica, troha, 47. ljudski naziv za Hercegovca, 49. orientalski prašek za barvanje las, 51. veznik, 53. Tomaž Terček.
ŠAHOVSKI KROŽEK
a.
Kh8
*+! Tg8: mat
od vsepovsod
Diagram 19
To je tudi najkrajša možna partija!
Ta primer nam tudi pove, da je beli kralj v začetni poziciji zelo občutljiv za napad po diagonali h4 — el, oziroma črni po diagonali h5 — e8, zato v otvoritvi ni priporočljivo slabiti položaja kmetov na kraljevem krilu. Diagram 19 pa nam prikazuje nekaj pogostejših mutnih slik, ki se jih velja zapomniti.
Štirje primeri pogostejših matnih slik.
dr. S. Bavdek
Našli slike Picassa in Dalija
V hotelski sobi v San Remu so našli pet akvarelov Pabla Picassa in tri litografije Salvadora Dalija. Slike so izginile iz več umetnostnih zbirk na Ažurni obali. Osumljenega tatu, 20-letnega Christiana Manchezaje francoska policija prijela v Niči.
Odstranjevanje tolšče brez skalpela
Italijanska zdravnika Arpad Fischer in njegov sin Giorgio sta, kot M^vita, prva na svetu, ki jima je uspelo odstraniti mastno tkivo iz Reškega telesa brez skalpela. V stegno vsadita sesalko, ki deluje pod kožo J^bno kot sesalec za prah, pušča pa le neznatno brazgotino: piko na kraju <>h^a' ^a °P?racU° Je dovolj le lokalna anestezija. V Italiji sta opravila že *0g sto takih posegov.
izbrali smo za vas
OBUCA je nova prodajalna obutve v Kranju na Titovem trgu. Tu smo posneli te prijetne mehke mokasinke in salonarje v naravni barvi. Zanje je KOŠTANA dobila v februarju tudi »zlato košuto«. Cena: 483,20 in 503,40 din
Na Kokrinem oddelku domače obrti v GLOBUSU imajo spet prijetne slamnate   cekarje,    ki   jih rade vzamemo s sabo za nakupovanje. Cena: 65 in 68,40 din
Za »slatko« ste že gotovo slišale. To je nekakšen žele iz sadja, ki ga mojstrsko pripravljajo Srbi in z njim postrežejo vsakega gosta. Slatko iz visenj in lubenic se dobi v samopostrežni trgovini ŽIVILA v Kranju. Cena: 12,08 in 15,18 din
Lepa posoda je ponos vsake gospodinje. Pri Murkinem ELGU v Lescah so dobili izredno lepo jensko posodo firme Pyrex, v kateri lahko kuhate, pečete in potem v njej kar servirate. Uvoz iz Anglije. Cena: komplet 3 posod 383,45 din
posamezne od 127 do
295,35 din
(12. zapis)
Ne morem in ne morem se še odtrgati od bajanja o razvalinah gradu Kamna, morda najlepšem primeru srednjeveške utrdbene arhitekture na naših tleh.
ZLATA PŠENIČICA -SLADKA REBULJICA
ako   poje   ljudska   pesem o Pegamu in Lambergarju: da je Lambergarjev konj zobal le »zlato pšeničico« in pil »sladko re-buljico«.
No, vsi stari zapisi govore: da so v starih grajskih hlevih še ohranjene kamnite jasli, iz katerih je jedel Lambergarjev žlahtni konjič. Seveda, hlevov ni več, zdaj je prostor adaptiran za stanovanjske potrebe. Žilica mi ni dala miru in povprašal sem lastnico stanovanja gospo Urhovo, le kje so one slovite kamnite jasli. Brž mi jih je šla prijazno pokazat — a so sedaj prekrite z ometom, tako da služijo kot polica. Dobro je tako — jasli so le ohranjene! Če bo kdaj potreba tako nanesla, ometa in beleža bi ne bilo težko odstraniti. — Sicer pa slika vse to bolje pove in pokaže.
Zanimivost svoje vrste so tudi vrata, ki vodijo v nekdanji hlev: iz trdega, očrnelega lesa so — obite z zakovicami, ki jih je bilo 365 — kot je dni v letu. (Le v onem delu, ki služi kot mačji vhod nekaj zakovic manjka. Očitna je večstoletna starost vrat.)
RUDA V BEGUNJŠČICI
a nekdanji preprosti način pridobivanja železa je zadostovala'ruda, ki se je — največkrat kot bobovec — nahajala v apnenčastih gorskih plasteh. Teh rudnih nahajališč je bilo pri nas kar precej na Jelovici, v Karavankah in v Bohinju. Vsebinsko (glede na odstotek železa) precej revno rudo sc topili v razmeroma majhnih plavžih ali fužinah. (Ponekod so še ohranjeni.)
D
POT V DRAGO
anes vodi kar dobra gozdna cesta precej visoko v Begunj-ščico. Kdor ima vozilo, mu je treba le še malo pešačiti — tako se mu višine približajo.
Seveda povsod pa ne gre tako zložno. Posebno na Preval ne, kjer se steza spusti strmo na drugo (vzhodno) stran, proti Podljubelju. Tod je nekoč iz Drage vodila stranska pot za romarje in trgovce. Resda težavna, toda morda le ugodna bližnjica? Kaj pa prvotni grad Kamen (samo zgornji stolp — turn), mar ni zapiral in nadzoroval prometa po dolini Drage? Nekdanji zloglasni roparski vitezi so imeli navado tako prežati s svojih stolpov nad dolinami! Kdo ve, kako je bilo v resnici? Že prvotni jamski »grad« ali Hudičev gradič da misliti na take domneve, segajoče tja pred 13. stoletje — torej na čas pred zidavo ortenburškega Kamna.
S 365. zakovicami pod Kamnom.
okovana vrata
Kamnite jasli (zdaj prekrite z ometom), iz katerih je zobal Lamberger-jev konj »zlatopšeničico«.
Za sedanje potrebe železarn seveda domača ruda ne prihaja več v poštev — premalo jo je in še ta ima le skromen odstotek železa. Zato raje uvažamo bogato železovo rudo (pirit) iz Srbije. Tamkaj imajo mogočno pogorje Kopaonik, čigar najvišji vrh se imenuje Suvo Ru-dište (2017 m). Tu je sleherni kamen (sam sem jih pobiral) tako težak »kot železo«. Saj je tu ruda že na planem skoro 30-odstotna!
A vrnimo se na našo Begunjščico, kjer še zdaj kažejo jame, iz katerih so v letih 1872-1917 pridobivali manganovo rudo. Mangan sam je siva, trda in krhka kovina, podobna železu. Mangan je važna primes litinam za posebne vrste jekla.
Nekateri rudarji z Begunjščice še žive. Le-ti vedo povedati, kako so rudo spravljali v dolino, odtod pa jo s konjsko vprego vozili na Jesenice v železarno. Sicer pa so bili rudniki na Begunjščici last jeseniške Kranjske industrijske družbe. — Janez Mencinger je še povedal, da so po opustitvi rudnikov prihajali na Begunjščico lončarji iz Komende in si nabirali rudne ostanke. Najbrž so manganovo rudo potrebovali v svojih pečeh? (Glej Glas /. dnt? l\, septembra 1971)
VALVASOR O BEGUNJCIH
Stari vseznal je v svoji Slavi vojvodine Kranjske polšegavo in poločitajoČe popisal navade in razvade nekdanjih Begunjcev. Pravi, da vaški samski fantje na praznike prirede ples na prostem ali na kakem skednju. Da plešejo v krogu kar po šest ur. In sicer, da se vrti na majhnem prostoru, ki ni širji od šest korakov, po petdeset parov hkrati. Malo počijejo (za »dva očenaša«) in spet se zavrtijo v plesu.
»Kadar pa je proščenje, je treba za ples plačati pristojbino deželnemu sodnemu gospodu. In potem plešejo vsi člani prve domače soseske v krogu. Prav zraven se zvrsti druga bližnja soseska in pleše v lastnem krogu in potem zraven nje še kaka druga soseska. Tako, da pleše v svojih krogih tudi po šest do sedem sosesk. Pri tem pa ne sme nihče pritegniti kako dekle iz drugega kroga v svoj krog. Niti ne sme plesati z njo, če noče povzročiti prepira. Pri teh plesih seveda ne gre brez pretepa in krvi. Zgodi se, da eden ali dva pozabita vstati in postaneta smrtni žrtvi. Kajti fantje imajo velike debele kole, s katerimi drug drugega tako poščegetajo, kot mesar svojega vola, katerega udari s sekiro po glavi. Včasih sežejo tudi po kam-nju in napravijo z njim drug drugemu krvave gobce. Ne le sunki in grobe pesti, tudi koli pojo in kamenje leti. — Zato pravijo, da ni bilo lepo žegnanje, če nista ostala eden ali dva mrtva. Kakor v nasprotnem primeru, če pretepa ni bilo, pravijo, da ni bilo lepo žegnanje.«
Tako je pisal o Begunjcih stari Valvasor 1. 1680!
Valvasor (1641
1693)
RADIO
26
4.30 8.08 9.05 9.35 10.15
11.03 12.10 12.30
12.40
13.30 14.05
14.25
15.30 15.40 16.00 17.00 18.05 18.45
19.35 19.45
20.00
21.30
23.05
0.30 1.03 2.03
3.03 4.03
SOBOTA
Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina pote Kdaj, kam, kako in po čem
Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Potrebna je večja in rentabilnejša proizvodnja ftovejega mesa Veseli domači napevi
Priporočajo vam Kaj vam glasba pripoveduje S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Toneta Janša Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence
S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Vaš gost
Doživetja in pejsaži z mediterana Glasbena skrinja S popevkami v novi dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako
pa mi 14.20 Glasbeni drobiž
od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek:
Prenočišče
(kitajska novela) 16.05 Majhni zabavni
ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 SmsvkoMeto
Močnik 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke
glasbe 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 L. van. Beethoven: Fidelio — opera v dveh dejanjih
21.15 Vidiki sodobne umetnosti
21.25 Sobotni nočni koncert
23.55 Iz slovenske poezije
27
4.30 8.07 9.05 10.05
11.00 11.15
NEDELJA
13.20 13.45
14.05 17.50
19.35 19.45 20.00 22.20 23.06
23.15 0.05
0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03
Dobro jutro Veseli tobogan Še pomnite, tovariši Koncert iz naših krajev
Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Franck Pourcel Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — M. Marine: Skrivnost kote 117 Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno - O. Fallaci: Srečanje s Fellinijem Plesna glasba za vas Operne arije z medigrami Pop, ročk, beat Ce še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Glasba za godala Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in
glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste
izbrali, vmes ob 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz komornoglasbe-
nega opusa
Pavla Šivica in
Uroša Kreka 23.55 Iz slovenske poezije
28
4.30 8.08 9.05
9.20
PONEDELJEK
9.40 10.15
11.03 12.10 12.30
Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb
Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Revijski orkestri Kmetijski nasveti: Najpogostejši
škodljivci na
okrasnih rastlinah 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam i4.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci
čestitajo
in pozdravljajo 15 30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene
folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute s kvartetom
Do ob spremljavi
ansambla Jožeta
Kampiča in Miška
Hočevarja 20.00 Kulturni globus 20.10 Ko beseda in glasba
ustvarjata teater —
5. oddaja 22.20 Popevke iz
jugoslovanskih
studiev 23.05 Literarni nokturno
— A. Tkačeva:
Brez glave pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202
13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena med igra 14.00 Na izvirih ljudskega
glasbenega
ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših
studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni
polici
16.05 Jazz na II. programu
DuškoGojkovič 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Z zborovsko pesmijo
po svetu 19.40 Za ljubitelje stare
glasbe
20.15 Ekonomska politika 20.35 Orkestrski prizori 21.00 Lirika skozi čas:
Srednji vek 21.40 Večen pri
slovenskih
skladateljih:
Fran Gerbič 23.10 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Kostanjevica in njena okolica
9.30
10.15
11.03
12.10 12.30
12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45
20.00
20.30
21.30 22.20
23.05 23.15 0.05 0.30 1.03
2.03 3.03 3.30 4.03
v preteklosti
in danes
Iz glasbenih šol:
Ravne na Koroškem
Kdaj, kam, kako
in po čem
Promenadni
koncert
Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Uvajanje računalništva v gozdarstvu Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Družba in čas Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mladi levi Slovenska zemlja v pesmi in besedi Od premiere do premiere Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe
Literarni nokturno Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Z opernega in koncertnega odra Vaš gost
Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Nekega lepega dne — Jesenice 1904 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnoat 17.40 Z ansamblom Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na
našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 UmbertoGiordano: odlomki iz opere Andre Chenier
20.00 Znanost in družba
20.15 Jugoslovanska
zborovska glasba
20.35 Minute s
koncertantoma Ireno
Grafenauerjevo
in Stankom
Arnoldom 21.00 Deseta muza 21.20 Z berlinskih
koncertnih odrov 22.50 Simfonični plesi 23.55 Iz slovenske poezije
30
4.30 Doboro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Lahka glasba
za opoldne 12.30 Kmetijski nasveti:
Dejavnosti
izobraževalne
skupnosti
za gozdarstvo 12.40 Pihalne godbo 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma —
I. Enrenburg:
Henri Matisse 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Domače in tuje
zborovske izvedbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Jože Privšek 20.00 Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno
- H. Bašič: Mož
brez imena 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
glasbe
0.05 Serenada in pesnitev 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in
poslušajte 203 Note v ritmu 2.30 Vtisi in razpoloženja 3.03 Vaš gost 4.03 Lahke note velikih
orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in
ansambli JRT 14.00 Radijska šola za
srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije zabavne
glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iz repertoarja
slovenskih zborov
19.30 Henry Dutilleux: Simfonija št. 1
20.00 Zunanjepolitični feljton
TELEVIZIJA
26
SOBOTA
TV Ljubljano
8.00 Colargo)
8 15 O lisici in deklici
8.30 P. Zidar: Utonilo
je sonce 9.10 Zverinice iz Rezije:
Hitri polžek 9.30 Narava Japonske 9.55 Prva pomoč 10.00 Sicilija na severu
— dokum. oddaja 10.50 P. Heriat.
Boussardeiovi
— nadaljevanka 14.00 Paralelni slamom
za ženske — posnetek iz Sierra Nevade 15.40 Nogomet Vojvodina : Dinamo
— prenos (NS) 17.30 Spekter. Zaščita
življenja v divjini 17.45 Obzornik 18.00 Končno se
razumemo — češki
mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19,50 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20 00 TV žehtnik 20.35 Moda za vas 20.45 Igra z ognjem
— italijanski film 22.45 TV dnevnik 23.00 625
Oddajniki II TV mreže
17.25 Sedem dni 17.45 Narodna glasba 18.15 Zagrebška kronika 18.30 Jenny -
nadaljevanka 19.30 T V dnevnik 19.55 Antwerpen: nogomet
Nizozemska : Belgija
— prenos 21.45 24 ur 22.10 Feljton
TV Zagreb
10.00 T V v šoli
J5.(K) Paralelni slamom
za ženske —
posnetek 15.40 Nogomet Vojvodina
: Dinamo — prenos 17.20 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Dobrodošli 18.45 Zabavnoglasbena
oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Variacije — humor.
oddaja 20 30 Sladka Irma -
celovečerni film 23.00 TV dnevnik 23.15 Šahovski komentar
27
NEDELJA
TV Ljubljana
7.55 Poročila 8.00 Za nedeljsko dobro jutro: Festival
8.30 9.10
10.10 11.00
13.00
13.45 13.50
15.15 15.30
16.00
16.35 16.40
18.15 18.25
19.15 19.30 19.50
20.00 21.15
21.55 22.30
mladinskih pevskih
zborov
625
H. de Balzac. Blišč in beda kurtizan
— nadaljevanka Raziskovalci — serijski film , Štafeta mladosti
— prenos iz Niša (Bg)
Kmetijska oddaja (Sa)
Poročila Paralelni slalom za moške — posnetek jz Sierra Nevade Križem kražem Morda vas zanima: Gledališče in tenis TV žehtnik -ponovitev Poročila Košarka Beko: Bosna — prenos (Zg, Bg) Moda za vas Vzpon na Matterhorn
— angleški film Risanka
TV dnevnik
Tedenski
gospodarski
komentar
F. Žižek:
Ipavci —
nadaljevanka
Irska, svetišče
spominov — dokum.
oddaja
Športni pregled (Bg) TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
15.40 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Benny
Hill 20.50 24 ur 21.10 Osem in pol -
italijanski film
TV Zagreb
9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Štafeta mladosti
13.00 13.45
14.15 14.45
15.40 19.30 20.05
20.50 21.05
21.35 21.55
28
— prenos Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan
Kritična točka Veliki detektivi
— serijski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik Zasužnjenci — nadaljevanka
Dan mladosti 76 Dokumentarna oddaja TV dnevnik Šport hi pregled
PONEDELJEK
TV Ljubljana
8.10 TVvšoli: Pravljica, Fizika v športu, Spolna vzgoja, Slovenščina (Zg)
9.30 T V v Soli: Za najmlajše.
10.05
14.10
17.15
17.25 17.50 18.05
18.15
18.30 18.45 19.15 19.30 20.00
22.25
Metalurgija (Sa) TVvšoli: Srbohrvaščina, Negotinska pokrajina (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Glasbeni ciciban: Pomlad čarati Narava Japonske Obzornik Osebna nega: Obraz
Zobozdravstvo: šolarjeva abeceda ustne higiene Dogovorili smo se Mladi za mlade (Zg) Risanka TV dnevnik M. Bulgakov: Beg — predstava Drame SNG Ljubljana TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Lutke 18.00 Živel je car 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja:
Indirekt 20.30 Aktualnosti 21.00 Dnevna kronika 21.10 Anatomija neke
ljubezni - poljski
film
TV Zagreb
do 20.00 isto kot na odd.
II. T V mreže 20.00 M.Sabolovič: Strel
— TV drama 21.35 Življenje filma 22 20 Zgodovina nekega
portreta — dokum.
film
22.30 TV dnevnik
22.45 Šahovski komentur
TV Ljubljana
8.00 TV v šoli: Razvoj samoupravljanja. Kmetijski kombinat Osijek, Rastlinski in živalski svet. Nemščina, TV vrtec, Razvoj življenja (Zfc)
10.00 TV v šoli: Nafta, Risanka, Glasbeni pouk (Bg)
14.00 T V v šoli -
ponovitev (Zg)
16.05 Šolska TV: premikanje ledenikov
17.15 V znairfenju
dvojčkov — lutke
17.30 Pika Nogavička
17.55 Obzornik
18.10 Jugoslovanska narodna glasba
18.45 Po sledeh napredka
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Diagonale
20.35 A. J.Cronin:
Zvezde gledajo z neba —
20.15 Slovenske narodne
v priredbi Janka
Ravnika 20.35 Iz manj znane
operne literature 21.30 Sodobni literarni
portret: Daphne
du Maurier 21.50 Razgledi po sodobni
glasbi
23.55 Iz slovenske poezije
31
4.30 8.08 9.05
9.35
10.15
11.03
12.10 12.30
12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05
19.35 19.45
20.00
21.00 21.40 22.20
23.05
23.15
0.05 0.30 "1.03
2.03 3.03 3.30 4.03
ČETRTEK
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Nekega lepega dne
- Jesenice 1904 Slovenska zborovska glasba polpretekle dobe
Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Škode v gozdarstvu Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki
Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Ferlež
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Cesar Franck: Klavirski kvintet v f-molu
Literarni nokturno
- M. Kleč: Hudič se je oženil Paleta pepevk in
Elesnih ritmov ahka kri Pop, ročk, beat V svetu baletne glasbe Vaš gost Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma 14.20 Otroci med seboj
in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Panorama
slovenskih popevk
10000 značk LOKA KAVA,
ki so namenjene vam - kupcem
LOKA KAVE
Dobitnik kupona v 200g
zavojčku LOKA KAVE
je dobitnik značke LOKA KAVA
Dobite jo pri prodajalcu s predloženim kuponom.
okus in aroma vaših želja
nadaljevanka 21.25 400 let slovenske
glasbe: Matija
Bravničar 22.15 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Narava Japonske 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Dva rublja -
TV drama 21.30 24 ur 21.50 Tamara -
zabavnoglasbena
oddaja 22.20 Znanost 23.00 Kronika festivala
malih in
eksperimentalnih odrov v Sarajevu
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 20.50 Požari, naša skupna
nevarnost 21.00 Dekle Irasema
— brazilski film 22.30 TV dnevnik 22.45 Šahovski komentar
TV Ljubljana
8.10 TVvšoli:
Arheološki muzej
v Zadru, Igralec
v filmu (Zg) 9.00 TVvšoli: Kocka,
kocka, Pomoč iz
zraka (Bg) 14.10 TV v šoli -
ponovitev (Zg) 16.55 Lisjak na Boču 17.15 Ukročeno oko 17.40 Obzornik 17.55 Od zore do mraka 18.30 Glasba takšna in
drugačna 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film t.dna: Caddie
— avstralski film 21.55 Včeraj, danes, jutri:
Nazaj v zapor 22.25 TV dnevnik 22.40 Svetovno prvenstvo
v namiznem tenisu
— posnetek iz Birminghama
Oddajniki II. TV mreže
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Daljnogled
18.15 T V novice
18.30 Birmingham:
svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
— prenos 20.00 Izzivi
22.00 Dnevna kronika
TV Zagreb
17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Znanost in tehnika 18.45 Zapisi narodne
glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 22.05 TV dnevnik 22.20 Dokumentarna
oddaja 23.05 Šahovski komentar
31
ČETRTEK
TV Ljubljena
8.00 TV v šoli (Zg) 9.00 TVvšoli:
Francoščina (Sk) 9.30 TVvšoli:
Samoupravljanje
v šoli (Sa) 10.00 TV v šoli:
Carigrad, vrata
vzhoda. Risanka
(Bg)
14.00 TVvšoli -
ponovitev (Zg)
15.00 Šolska TV: Premikanje / ledenikov
17.05 Colargol
17.20 Obzornik
17.40 Prepovedana pot — film
18.40 A. Ingolič: Mladost na stopnicah
— nadaljevanka 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Variacije — humor.
oddaja TV Beograd 20.35 Mi med seboj
(Novoles) 21.35 Miniature:
Igralkin obraz
— Duša Počkaj 21.55 S festivala kratkega
in dokumentarnega filma 22.35 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
17.15 Rokomet Partizan
(Bjelovar):
Magdeburg —
prenos 18.30 T V novice 18.45 Izbrali smo 19.15 Sonce, oblaki, reka 20.50 Dokumentarna
oddaja 21.10 Svet neuvrščenih:
Zambija
TV zagreb
17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Babičin vnuk 18.15 Narodni parki 18.45 Ali morda veste?
— TV kviz 19.30 Dnevnik
20.00 Aktualna oddaja 20.50 A. Marodič:
Poti in stranpoti 21.40 Tito - dokum. film 22.10 TV dnevnik 22.25 Violinist Sretan
Krstič
23.00 Šahovski komentar 1
TV Ljubljana
8.10 TV v šoli: Matematika. Življenje v mlaki, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Umetnost vlivanja (Bg)
14.10 TVvšoli -
ponovitev (Zg) 17.15 Križem kražem 17.30 Pisani svet 18.00 Obzornik 18.15 Cez tri gore:
Napitnice 18.45 Prva pomoč 19.00 Japonski športi:
Kendo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski
notranjepolitični
komentar 20.05 P. Heriat:
Boussardeiovi
— nadaljevanka 21.00 Razgledi: Med
Pomurci 21.35 Ulice San
Francisca —
serijski film 22.25 TV dnevnik
19.45
20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05 1.03
1.30 2.03
2.30 3.03
3.30 4.03
Minute z ansamblom bratov Avsenik Stop popu 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Nočna serenada z godali Nočni znanci Mojstri jazza: Sidney Becket Revija popevk Glasbeni listi iz slovenske glasbene romantike Paleta akordov Majhni ansamt li
18.40 Z velikimi zabavnimi
orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne
kulture 20.00 Iz baročnih oper 20.35 Ruben Radica:
Skladba za komorni
orkester in
martenotove valove 20.45 Kultura danes 21.00 Koncertni atelje
DSS
22.15 O dveh velikanih rusi e zgodovine: Prokofjev, Šostakovič
23.25 Slavko Osterc: Quatre pieces symphoniques
23.55 Iz slovenske poezije
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ciciban in pšenični kruh
9.30 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov in
narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov
in solistov 12.30 Kmetijski nasveti:
Vrt v aprilu 12.40 Pihalne godbe vam
igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica:
Mali mišek Mokedaj 14.15 Naši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci
čestitajo
in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč. otroci
ta teden na TV
Sobota
Češki mladinski film KONČNO SE RAZUMEMO je lirična komedija o pubertetniški ljubezni. V ospredju je lik 16-letnega Pavleta. V šoli mu gre vse slabše, v glavnem zato, ker ga sošolka Suzana nima več tako rada. Postala je odraslo dekle. Starši so zaskrbljeni, saj ne vedo za vzrok Pavletovih težav. Na koncu pa se seveda vse srečno razplete.
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob mediteranu 14.00 Radijska šola za
nižjo stopnjo:
Ciciban in pšenični
kruh
14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po
Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra —
M. Soyes:
Spominčice 19.55 S Chopinom in
Paganinijem 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Majhen recital
oboista Heinza
Holligerja 23.15 Iz slovenske operne
literature 23.55 Iz slovenske poezije
Čeprav film IGRA Z OGNJEM lahko označimo kot »erotična komedija«, je zelo daleč od napol pornografskih izdelkov, ki pod tem nazivom preplavljajo tudi naše kinematografe. Salvatore Samperi se je namreč posrečeno lotil italijanske svetinje — družine in licemeria zlagane morale. Spremljali bomo družino Broca. Ze ostarelemu očetu treh sinov je pravkar umrla žena. Po žalostnem slovesu na pogrebu so se vrnili domov, kjer jih je pričakala nova služkinja, lepa Angela 14-letni Nino se takoj vname, nič manj pa tudi oče... — V glavnih vlogah so zaigrali: Laura Antonelli, Turri Ferro, Alessandro Momo in drugi.
Nedelja
Zvečer bo na vrsti prva zgodba iz nove slovenske nadaljevanke IPAVCI. Vsaka zgodba je namenjena enemu od naših znamenitih glasbenikov in zdravnikov Ipavcev, le Benjaminova šteje dva dela, vendar lepo zaokrožena in torej samostojna. Skozi njihove usode se hkrati zrcali dobrih sto let ne samo slovenske kulture, ampak tudi politične zgodovine. Vse te zgodbe so nabito z dramatičnimi elementi in ilustrirane z glasbenimi opusi posameznih skladateljev - Benjamina, Gustava, Josipa in Alojza. — V nadaljevanki nastopa vrsta znanih slovenskih igralcev, od Jožeta Zupana, Kristjana Mucka, Milene Zupančič in Zlatka Šugmana do najmlajših.
Ponedeljek
V ponedeljkovem dramskem sporedu bomo tokrat gledali uprizoritev dela sovjetskega pisatelja Mihaila Bulgakova BEG. Delo sodi med boljše igre porevolu-cijske sovjetske književnosti. Igra pripoveduje o usodi zaljubljenega para, ki pade v kolesje razpadajoče bele armade. Vzporedno teče usoda emigrantov v Carigradu in Parizu.
Sreda
S filmom tedna CADDIE se bomo prvič srečali z avstralsko filmsko ustvarjalnostjo. Predloga filmu je bila avtobiografska izpoved neznane avtorice, natakarice, ki je zapustila moža, ko je izvedela, da jo vara z najboljšo prijateljico. Zaplet torej obeta ceneno melodramo. Daleč od tega! Zena kot natakarica z dvema otrokoma preiživlja krize, a vendar vztraja. Spopada se z osamljenostjo, materialnimi problemi in z družbo, ki ji ni naklonjena. V svoji trmi vztraja in išče svoj prostor v življenju in družbi, dokler ji ne uspe. Sijajna igra Helen Morse je posebna privlačnost filma, kot je posebnost tudi za nas malo znana Avstralija, okolje in način življenja Avstralcev.
Četrtek
Igralčeva vloga v neki drami je minljiva, še posebej, če ni zabeležena na filmski trak. Uide nam iz spomina, čeprav tega nočemo. Čat; opravi svoje, igralski dosežek, zaradi katerega je neko dramsko delo postalo umetnina, pa se izgubi. Taka je usoda vseh gledaliških igralcev. Avtor oddaje IGRALKIN OBRAZ Tone Frclih je izbral Dušo Počkaj kot primer, ki naj nam pokaže to »pozab ljenje«.
Oddajniki II. TV mreže
17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Magnet — otroška
oddaja 18.15 Reportaža 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu
je kultura
21.00 Dnevna kronika 21.15 Glejte glasbo
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V čast mije, da vas
lahko povabim 21.00 Ulice San Francisca 21.50 Portreti 22.35 TV dnevnik
ODMEV/ IZ TAŠKENTA e
Koliko pomladi bo še »preživel« kranjski trim
Turistični vodiči so namenjeni turistom (tujim), ki naj bi z njihovo pomočjo občudovali zgodovinske spomenike (krajani tako ali tako večina ne vedo, da jih imajo). Tale vodič pa je namenjen prav tebi kranjski občan in tvoji trim stezi na Ovčanovem travniku pri Kranju. Saj veš, da tam stoji tabla z opisom poti, ki so jo uredili kranjski taborniki in TKS Kranj. Ne veš pa, kaj vse te tu čaka dve ali tri leta po otvoritvi in ob invaziji Kranjčanov, ki so poleg pečenja čevapčičev navdušeni tudi nad tekom, preskoki in počepi.
Torej na pot od smerokaza do pojasnil, kakšne vaje boš delal. In kaj naj bi bilo tako zanimivega?
Kar ozri se! Če si po naključju kriminalistični inšpektor, boš najbrž z lahkoto ugotovil, kakšnega kalibra je bila puška, s katero so streljali na ubogega tekača (na smerokazu). Kdor pa za to nima sposobnosti, naj se odpravi naprej. Toda, človek božji, pazi na otroke! Most na kranjskem trimu je namreč že od jeseni (ali pa še dlje) brez ograje in kdove, kako še delujejo nanj vremenske prilike in neprilike in morda se bo tudi kakšna od desk že vdrla in prav lahko se zgodi, da se nekega dne znajdeš v vodi. Zato je bolje, da se, preden se odločiš za trim, naučiš plavanja. Ko boš tekel mimo kmetije, ne pričakuj večjih presenečenj. Le pes te lahko oblaja.
Svojo gibčnost lahko preskusiš na drogu. Vendar ... Prepričaj se prej, če si plačal zavarovalnino za letošnje leto. Ogrodje droga je namreč že na enem koncu na tleh in prav lahko se zgodi, da se tam znajde tudi drugi del. Udarec z drogom pa bo težko ostal brez posledic.
Čeprav se veliko trimovcev vsak dan vzpenja tudi v deveta nadstropja (z dvigali), je koristno, da se po stopnicah povzpneš tudi na trimu. Praviš, da to sploh niso stopnice, ampak napol trhle deske, ki z vsakim dežjem zdrsnejo za nekaj korakov nižje in, da niso niti toliko vredne, da bi z njimi podkuril. Ampak, kaj pa tvoja zavest? Res ne znaš drugega kot uničevati? Lahko bi stopnice celo popravil, saj jih tisti, ki je za to zadolžen (če sploh je kdo?) najbrž še dolgo ne bo.
No pa si le prišel na vrh. Ker te je skakanje med razmetanimi deskami pošteno upehalo, za sprostitev še malo steci. In že si skoraj na koncu. Za lep spomin in za piko na i, še sprehod po deblu. Takšna hoja je baje za konec trima zelo koristna, deblo pa tudi. Navdušeni peki čevapčičev lahko kar z njega nasekajo treske za žerjavico!
In ko skočiš z debla, si zares pri kraju. Kar priznaj, da je kranjski trim izredna zanimivost, saj tako atraktivne razvaline le težko najdeš. Posebno še v času, ko drugod trim steze šele postavljajo.
I. Hribar
Splošno gradbeno podjetje Tržič,
Tržič, Blejska cesta 8,
odbor za splošne zadeve objavlja naslednja prosta delovna mesta:
ZA OBRTNI SEKTOR
3 PU kleparje
Pogoj: opravljen izpit iz za PU kleparja in dve leti del. izkušenj. ZA STRANSKE OBRATE
voznika motornih vozil
Pogoj: končana poklicna šola za voznike motornih vozil in opravljen izpit kategorije C in E in izpit za strojnika težke gradbene mehanizacije ter dve leti delovnih izkušenj Za vsa objavljena delovna mesta je določeno poskusno delo dveh mesecev. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev in sredstev za osebne dohodke SGP Tržič.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: SGP Tržič — -splošni sektor, kjer lahko dobijo vse potrebne informacije.
Nadalje objavljamo naslednja učna mesta za poklice: 8 zidarjev 8 tesarjev
2 kleparjev
4 ključavničarjev
2 vodovodnih instalaterjev
avtomehanika
Pogoj za sklenitev učnega razmerja:
1. uspešno zaključen 8. razred osnovne šole,
2. starost do 18 let
3. kandidat mora biti zdravstveno sposoben za opravljanje poklica Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: SGP Tržič, splošni sektor, kjer lahko dobijo podrobne informacije.
IK
SIMBOL ZA CENENI NAKUP
Hlačne nogavice
ležalniki
TIMEX — ure z enoletno garancijo od VITA margarina 250 gr BENCO kakao instant 400 gr prava kava 1000 gr
Prva služba
Kaj je povedal svojim rojakom, nisem razumel, doumel pa tole: Zmotili ste se! To vendar ni Rus, temveč avstrijski vojni ujetnik, njegova vojaška kapa to dokazuje.
»Aaaa . . .! Oooo!« sem še slišal od napadalcev, nato pa so drug za drugim odštorkljali iz kuhinje.
Ostala sva sama z rešiteljem. Zdaj ga pogledam pozorneje. Bil je mlad fant mojih let, prikupnega ovalnega obraza in vitke visoke postave. Oblečen je bil v sivo suknjo, prepasano z višnjevim pasom, pokrit pa z nekakšno baretko, podobno kamilavki, pokrivalu, kakršnega nosijo pravoslavni duhovniki, le da štule ni imela tako visoke. Ogovorim ga: »Kdo si, dragi mladenič? Rad bi to vedel, preden se ti zahvalim, kot se spodobi.«
»Ime mi je Katž Gulhdn, sem pa hafiz.«
»Kaj pa je to hafiz?«
»Hafiz je muslimanski bogoslo-vec,« je odgovoril mehko, a dostojanstveno.
»Plemenito- si ravnal,« sem ga pohvalil. »Ker pa si že reditelj, mi še to povej, kaj je to žuldiz. Če se ne motim, so te tvoji rojaki tako imenovali.«
»Moram te malo popraviti, tovariš inozemec,« je dejal smehljaje in nadaljeval: »Moji rojaki so Uzbeki, ti, ki so semkaj prihrumeli, so pa Kirgizi, nomadski narod, kar mi Uzbeki nismo. Kirgizi so mongolsko tatarskega porekla, Uzbeki pa indoiranskega izvora. Jezika pa sta si podobna. Žuldiz v obeh pomeni zvezdo. Zvezda na rediteljskem traku je personifikacija reditelja samega, v dneh sedanjih proslav namreč.«
»A taka je ta reč. Po kaj so pa prilomastili sem ti nomadi in me na smrt prestrašili?«
»Oprosti jim, zmotili so se. Iskali so nekega pijanega Rusa, ki se je na ulici norčeval iz njih, jih žalil in zmerjal s strahopetci, zajci, ki se vsakega poka ustrašijo. Ali so taki koštruni za avtonomijo, ha, ha, ha!« Tako se je norčeval iz njih in žalil njihova nacionalna čustva. Ko so zvedeli, kaj govori, so mu zažugali, da ga bodo, on pa se je zbal, se umaknil z ulice in se skril nekje na tem dvorišču. Pa poglej-va, Če so ga morda našli.«
Zaslutil sem nevarnost, če ga res dobe, zakaj muslimanski fanatizem ne pozna meje.
Ko sva stopila na dvorišče, tfva zaslišala nerazločne, sumljive glasove. Izza kuhinje je prihajalo nekakšno pokanje, kakor da bi kdo z lopato tolkel po napetem mehu. Spogledala sva se in nemudoma pohitela tja. Pred drvarnico je bil velik kup drv — saksaula. Tam je stala gruča Kirgizov. Ce so bili prav isti iz kuhinje, ne morem reči, ker so bili vsi enako oblečeni, kožu-
harji. Trije ali štirje so s krepelci saksaula udrihali po človeku, ležečem negibno pred njimi na tleh. Ko so naju zagledali, so odvrgli polena in vsi skupaj stekli z dvorišča na ulico. Pristopila sva in se prepričala, da je nesrečnež v vojaškem plašču ubit.
»Prepozno sva prišla,« je dejal hafiz neprizadeto. »To je tisti pijani Rus, o katerem sem ti govoril. Kaže, da so ga Kirgizi po odhodu iz kuhinje zalotili v drvarnici, ga privlekli ven in tu s poleni saksaula ubili.«
»Ubili kakor zver,« sem pripomnil, poln groze ob pogledu na razbito glavo. »Večnaja jemu pam-jat!« sem dodal sočutno.
Pričakoval sem, da mu bo tudi muslimanski bogoslovec rekel kaj podobnega za slovo, vsaj — amen. Pa sem se uštel. Niti trohice sočutja ni pokazal. Nasprotno, pokazal je dobršno mero cinizma. Drugače si nisem znal razložiti njegovih besed, ko je dejal: »Sicer je pa sam kriv. Vsaka akcija ima svojo reakcijo!« Malo je počakal, nekaj pomislil, potem pa izpovedal svojo misel do kraja takole: »To je prvi samoupravni akt v zgodovini avtonomije Turkestana. Pride čas, ko bo naša avtonomija zares naša, brez ruske nadoblasti, ki turke-stanske dežele izkorišča kot svoje kolonije, kakor Anglija Indijo. Od Urala do Pamira, od Balkaškega jezera do Kaspijskega morja je naša zemlja, ki se mora ruskega komandiranja otresti. Tale ubiti Rus, ki je nas domačine v slavnosti izzival in žalil naša nacionalna čustva, bodi predpodoba padca ruske oblasti v Turkestanu.«
Začudeno sem ga gledal in poslušal njegovo prerokovanje, ki se mi je zdelo utopično, vendar pravično in v soglasju z zahtevami revolucije, ki oznanja svobodo in samo-opredelitev narodov.
Pripomnil tega seveda nisem, ker sem posumil, da je hafiz naščuval Kirgize k temu dejanju. Morda si je moj molk in sum razlagal v tem smislu. Na kratko se je poslovil in rekel samo »Hajre!«
V kazarmi so me potem tovariši obstopili in obsuli z vprašanji. Videli so namreč skozi okna tisto drhal pred kuhinjo in zaslutili nevarnost, ven si pa niso upali. Ko pa sem jim povedal vse po vrsti od konca do kraja, so se zbegali in prestrašili. Strah pa ima velike oči. Ponoči divjaki pridrvijo sem, nas pobijejo in pokoljejo, vse izropajo, upravo pa zažgejo. Najbolj varno bo, da se čez noč umaknejo, tu ostati ni varno. Rečeno storjeno. Nemudoma so se začeli odpravljati. Prvi med njimi je bil Klimov z ženo, ki je bila noseča. Večina jima je sledila, ostali smo samo trije, med temi seveda jaz — dežurni, ki ni smel zapustiti službe,
druga dva pa nista bila bojazljiva. Ce je podnevi z eno samo salvo straža pri mostu ustavila ves sprevod za črnimi avtomobili, je malo verjetno, da bi ponoči morebitnih nasilnežev ne pregnala izpred naše uprave. Treba pa je bilo vseeno o dogodku obvestiti nadrejene oblasti, naj za vsak primer poskrbe za varnost uslužbencev uprave in njeno imovino. Tu je vendar veliko skladišče, polno konjske opreme, v staji poleg glavnih vrat pa hrzajo trije konji. Le-te rokomavhi najlaže odženo v gluho noč. Ker od načelstva ni bilo nobenega v upravi, je to nalogo opravil dežurni. Zavrtel sem torej telefon, poklical upravo mesta in začel poročati, precej podrobno.
Potolažili so nas onkraj žice, da se nam ni treba prav nič bati. Vsi dohodi v staro mesto da bodo zastraženi, poleg tega bo po mestu patruljirala milica na konjih, ki bo na Urdo še posebno pazila.
Zanesli smo se na obljubo, bedeli pa smo kljub temu dolgo v noč, jaz najdlje, malone do jutra, se pravi, dokler nisem pri telefonu zaspal.
Noč je minila povsem mirno. Zjutraj, ko so »begunci« prišli na delo, smo se jih mi, »junaki dneva«, najprej malce privoščili, razen Kli-mova, ki je bil zaradi noseče žene bolj utemeljeno v skrbeh. Svojci ubitega Rusa so prišli ponj, kakor hitro so zvedeli, kje leži, in ga odpeljali. Ugotovilo se je, da on ni bil vojak, čeprav je imel na sebi vojaški plašč, kar tedaj ni bilo nič posebnega. Potem pa smo se lotili dnevnega dela in življenje je začelo teči po svojih izvoženih kolesnicah. Na manifestacijo a la nomadski spektakel smo kmalu pozabili, avtonomijo Turkestancev pa smo položili ad acta. Domačini pa ne. Kako so bili z njo zadovoljni, sem sklepal po pripetljaju, ki se mi je prigodil nekaj dni pozneje.
Po novem letu je nenadoma začelo primanjkovati kruha v novem delu mesta. Tudi naša uprava je občutila to stisko. Kak dan komisa sploh nismo prejeli, jutranji čaj smo popili brez njega, če si nismo hoteli kupiti lepjoške, nekvašene kruhke domačinov, podobne našim omletam. Pekli so jih Sarti (Uzbeki) v starem delu mesta in jih nosili zjutraj še tople v novi del. Neko jutro počakam na stopnicah pri stranskem vhodu v upravo sartske-ga peka, ki jih je nesel poln jerbas mimo naše uprave. Ustavim ga, kupim in plačam, potem pa pobaram možakarja: »No, tovariš pek, kako kaj vaša avtonomija? Ste zadovoljni z njo?«
Pek je nakremžil obraz in zapihal kakor maček, če mu stopiš na rep, potem pa siknil: »Šajtan (hudič) pa takle atanobil!« In odšel je svojo pot naprej.
Franc Valjavec
Avto moto
društvo
Podnart
razpisuje javno licitacijo za prodajo:
1. osebnega avtomobila Z 750, letnik 1972
2. osebnega avtomobila Z 750, letnik 1974
Vozila so v voznem stanju.
Prodaja bo v nedeljo, 27. marca, ob 9. uri pred domom AMD v Podnartu
Uspešni cerkljanski krvodajalci
Krajevna organizacija Rdečega križa v Cerkljah je med najbolj delavnimi in uspešnimi v kranjski občini. To je razvidno med drugim tudi iz nedavne krvodojalske akcije, saj se je je prejšnji teden udeležilo kar 272 krvodajalcev. Med krvodajalci, ki so največkrat darovali kri, so Anton Gerkman iz Cerkelj — kar 85-krat, Pavla Ropret iz Dvorij 36-krat, po 32-krat pa Frančiška Novak in Frančiška Knific, itd.
Predsednik krajevne organizacije RK Cerklje je že deset let mag. dr. Franc Mezeg: »Vsako leto da kri preko 300 krvodajalcev, ne mine pa tudi mesec, da ne bi koga posebej klicali na odvzem. Visoka družbena zavest in dobro sodelovanje med štirimi krajevnimi skupnostmi tudi veliko pripomore k takšnim uspehom. Zelo dobro sodelujemo tudi z osnovno šolo Davorin Jenko in občinskim odborom Rdečega križa, ki nam pomaga tako s pobudami kot pri organizaciji. Ob tem naj omenim, da v naši organizaciji že vrsto   let  zelo   uspešno delajo
280,
6,90 sch 189,— sch
- sch dalje 6,50 sch 18,90 sch 99,80 sch
"Komettev-
FERIACH-NEBEN   D E R   KI R C H E
r
* \--^
^ CENENI^
TRGOVINA
ifTiomelten
BOROVLJE-PRI CERKVI
Martin Štern, Mara Tarman, Anton Gerkman, Andrej Zargaj, Cilka Rozman in še bi lahko našteval. Vsako,leto da prvič kri 10 do 12 odstotkov krvodajalcev, na celotnem cerkljanskem območju sedmih krajevnih skupnosti pa je vseh krvodajalcev blizu 500.«
Med krvodajalci v zadnji krvodajalski akciji tudi ni manjkal 56-letni Anton Gerkman iz Cerkelj, sicer zaposlen v Elektro Kranj, ki je v 34 letih do sedaj že 85-krat daroval kri. Sam pravi takole: »V teh 34 letih sem, kolikor se spominjam, 15-krat rešil človeško življenje. V nekaj primerih sem dal kar po 900 kubičnih centimetrov krvi, sicer bi ponesrečenec umrl. Pred deset in več leti sem včasih tudi ponoči, če je bila nesreča, sam na brzino sklical skupino osmih ljudi, da smo na Golniku ponesrečencem darovali kri. Prvo večjo krvodajalsko akcijo pa smo organizirali 16. avgusta 1953. leta, udeležilo pa se je je 152 krvodajalcev iz cele takratne cerkljanske občine. Kri pa bom dajal, dokler bom mogel in pomagal sočloveku, kadar mu bo ta pomoč najbolj potrebna.«
Anton Gerkman ima polno že tretjo krvodajalsko izkaznico. Sedaj je predsednik krvodajalske komisije, bil pa je tudi 12 let predsednik KO RK Cerklje. Velja pa omeniti, da je tudi odličen organizator, za kar je prejel že srebrno in zlato značko jugoslovanskega RK za organizacijo krvodajalstva. V svoji zbirki pa ima tudi že vse krvodajalske značke in diplomo, prejel pa je tudi zlato plaketo za krvodajalstvo, ki mu jo je podelil republiški odbor RK Slovenije- m _ Janez Kuhar_
r
NOV ANSAMBEL
V Medvodah je pričel z delom vokalno-instrumentalni ansambel »Omama«, katerega sestavljajo Marko Sušnik, Stane Vilar, Bojan Trampuž, Matjaž Bradeško in Zvonko Sedej. Vadbeni prostor so uredili sami v spodnjih prostorih doma Svobode in tudi inštrumente so kupili sami. Vadijo trikrat tedensko ter so že naštudirali 25 skladb. Prvi javni nastop je že za njimi in upajo, da se bodo že v mesecu aprilu predstavili s samostojnim nastopom ter nato igranje nadaljevali na mladinskih plesih.
-fr
NOVA PLANINSKA SEKCIJA
Mavčiče — V dvorani zadružnega doma v Mavčičah je bil sinoči ustanovni občni zbor planinske sekcije KUD Simon Jenko. V kraju je vse več ljubiteljev planin, ki so sklenili, da se povežejo v sekcijo, ki bo načrtno skrbela za vzgojo, izobraževanje in izlete svojih članov. Za to priložnost je Jože Špa-rovec pripravil predavanje o slovenski planinski transverzali.
-fr
GLASILO MLADIH ISKRASEV
BLEJSKA DOBRAVA - Člani OO ZSMS Iskra - TOZD Tel Blejska Dobrava so se odločili, da izboljšajo obveščanje med zaposlenimi mladimi delavci. Zato so februarja izdali interno glasilo. Pred dnevi so pripravili že drugo številko, ki je vsebinsko veliko bogatejša od prve. Osrednje teme zajemajo uveljavljanje zakona o združenem delu, dopolnilno izobraževanje in aktivnost družbenopolitičnih organizacij, poleg tega pa je prostor namenjen tudi kulturi in športu. Odbor, ki ureja glasilo, si prizadeva dobiti čimveč sodelavcev in s tem doseči, da bi glasilo resnično postala tribuna mladih, kjer naj bi vsak odkrito povedal, s čim ni zadovoljen, kakšne težave ima na delovnem mestu in podobno. Glasilo bo izhajalo enkrat na mesec. J. R.
SKUPINA JUTRO SPET OŽI VELA
JESENICE — Kulturna skupina Jutro, ki jo sestavljajo pretežno mladi delavci iz samskih domov, že nekaj let z manjšimi prekinitvami deluje na Jesenicah. Nekajkrat so se mladi kulturniki že uspešno predstavili občinstvu z recitali in zabavno-glas-benim programom. V zadnjem obdobju je imela skupina daljšo krizo. Vzroke za to je moč iskati med stalnimi kadrovskimi spremembami, pomanjkanju strokovno usposobljenih članov in nenazadnje tudi zaradi premajhne moralne in finančne podpore.
Sedaj kaže, da bo skupina začela spet aktivneje delati. Mladi iz samskih domov so se namreč priključili DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice kot registrirano društvo. Dvakrat tedensko se sestajajo v dvorani delavskega doma pri Jelenu in pripravljajo nov program. Najprej nameravajo nastopiti ob dnevu brigadirjev, zatem v priređivah meseca mladosti in v okviru prireditev tedna kulture mladih Jeseničanov. Člani Jutra nameravajo poleg tega pripraviti tekmovanje mladih pevcev in izvesti kulturni program med vojaki v kasarni na Bohinjski Beli.
J. R.
^^^^^^^^^^^^^
VELESOVSKI IGRALCI GOSTUJEJO V CERKLJAH
Igralci KUD Borec Velesovo bodo z narodno veseloigro Micki je treba moža v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri gostovali v Cerkljah. Igro so že uspešno predstavili dvakrat na domačem odru v Adergasu, gostovali pa so že pri Sv. Duhu in na Visokem. Na željo mnogih domačinov jo bodo v nedeljo, 3. aprila, ob zaključku letošnje sezone še enkrat ponovili doma. Igro režira Ladislav Krmec. F. Kr/.in
KULTURNA DEJAVNOST V PREDOSLJAH ŠEPA
PREDOSLJE - V kulturnem domu je bila 19. marca redna letna konferenca DPD Svoboda. Na njej so člani pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da na področju kulturne dejavnosti v Predosljah ni vse tako kot bi moralo biti. Dramska sekcija na primer je razpadla tik pred premiero igre Matiček se ženi. Še največ uspehov je imela folklorna skupina, ki je kar desetkrat nastopala na Bledu, večkrat pa v krajevni skupnosti. Zal pa je tudi ta skupina tik pred razpadom. Vzroki za tako stanje so predvsem nezainteresiranost mladih in neogrevani prostori.
Udeležba na konferenci je bila izredno skromna, zato se
bodo ponovno sestali 24. marca.
L. Rebolj
GASILSKO TEKMOVANJE NAJMLAJŠIH
LESCE — Občinska gasilska zveza Radovljica je organizirala v soboto, 19. marca, tekmovanje učencev in pionirjev-ga-silcev, na katerem so najmlajši gasilci iz devetih gasilskih društev in dveh osnovnih šol pokazali znanje o gasilskih veščinah. Komisijo so sestavljali izprašani gasilci iz radovljiške občine. Med tričlanskimi ekipami gasilskih društev so bili najuspešnejši pionirji iz Češnjice v Bohinju. Med osnovnošolskimi ekipami pa je bila najboljša osnovna šola iz Bohinjske Bistrice (na sliki). Tekmovanje je popestril kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji, šolski pevski zbor in folklorna skupina osnovne šole iz Lesc. Prireditev je sodila tudi k izobraževanju v okviru civilne zaščite, hkrati pa je prispevala k preventivni vzgoji najmlajših. Prav igra le-teh je bila lani najpogostejši vzrok požarov v radovljiški občini. — B. Blenkuš
ZELENI STRAŽARJI
KRANJ - Učenci Prešernove šole so že doslej vsako spomlad in jesen uredili okolico šole. Letos so urejanju zelenic, otroškega igrišča in parka dali še posebno pozornost, saj je v program pionirskih iger, ki nosijo naslov Tito - revolucija -mir zajeto tudi varstvo okolja. Pod vodstvom biologinje Brede Sumi so posadili okrasno grmičevje, na novo posejali pohojene zelenice in nasadili grede s cvetjem. Da pa bi okolica šole ostala lepa vse leto, so za varstvo zelenic imenovali »zelene stražarje«, ki imajo nalogo opozarjati sošolce, da ne hodijo po zelenicah. V vsakem oddelku so izvolili po tri »zelene stražarje«.       L. B.
POVEČAN OBISK
V diskoteki Kompasovega Motela Medno je v zadnjem času obisk gostov močno porasel. Razlog je v predvajanju najnovejše soul glasbe, za katero skrbi poznani disco jockev Igor Štem-berger. Ob sobotah so uvedli tudi matineje, kjer se mladi lahko zavrtijo ob prijetnih zvokih. -fr
NOVAOO ZSMS
Pred kratkim so mladinci krajevne skupnosti Grad-Dvorje, ki so se doslej vključevali v osnovno organizacijo mladine Cerklje, ustanovili svojo osnovno organizacijo. To so storili zato, da bi lahko k delu pritegnili vse mlade, ki živijo v KS Grad-Dvorje. Na konferenci so sprejeli program dela za prvo mandatno obdobje, v katerem so dali poseben poudarek pridobivanju mladih za politično delo, povezovanju ZSMS s krajevno skupnostjo, z drugimi OO ZSMS, posebno pa sodelovanje z nekdanjo matično organizacijo v Cerkljah, ki bo pomagala novi organizaciji ZSMS postaviti se na lastne noge.
D. Zlebir
sili«w
. mKmmt mm
V Radovljici ob zdravstvenem domu gradijo novo lekarno. Dela potekajo po načrtih. Nova lekarna bo odprta predvidoma v drugi polovici tega leta.
Večja skrb tehnični kulturi
Radovljica — Izvršni odbor predsedstva občinske konference socialistične zveze je 11. marca preučil težave, ki tarejo občinsko zvezo organizacij za tehnično kulturo. Posebej so opozorili na nedosledno izvajanje družbenega dogovora. Kljub pomanjkanju denarja pa se je dejavnost društev v zadnjem času precej razmahnila. V prihodnje bodo posebno skrb posvetili vzgojno izobraževalni dejavnosti, predvsem predšolski in šolski mladini. Bolj množično pa naj bi bilo tudi vključevanje mladih delavcev, kmetov, dijakov in študentov v deiavnost
društev, sekcij in krožkov. Prav zato se namerava zveza povezati tudi z izobraževalno in raziskovalno skupnostjo.
V prihodnje se nameravajo tudi dogovoriti o deležu sredstev, ki naj bi jih podpisniki prispevali na podlagi družbenega dogovora. Razen tega pa bosta občinska zveza za tehnično kulturo in telesnokulturna skupnost pripravili izhodišča za nadaljnjo dejavnost Alpskega letalskega centra Lesce. Pri tem gre tudi za še vedno neurejeno oziroma nerešeno financiranje dejavnosti ALC.
JR
Pretesni počitniški domovi
Tržič — Počitniška domova Bombažne predilnice in tkalnice, Tovarne kos in srpov in nekaj počitniških prikolic ob morju ne omogočajo zadovoljivega letovanja in rekreacije Tržičanov. V omenjenih počitniških objektih je med dopusti naval, ki ga je težko obvladati. Letovanje v domovih in prikolicah je namreč še vedno najbolj ceneno.
2e nekaj let so stara prizadevanja za odstranitev teh težav, vendar rezultatov še ni. V Tržiču razmišljajo, da po sedanji poti več ne gre. Nujno bo treba načrtovati ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo. Pobudnik zanjo je predvsem občinski svet Zveze sindikatov. V Sloveniji imamo že primere, po katerih bi se kazalo zgledovati! Hkrati pa bo treba načrtovati, da bi delavci preživljali oddih tudi v planinskih postojankah. Nekateri se zanj že odločajo. To bi po eni strani razbremenilo počitniške domove na obali, po drugi strani pa bi letovanje prispevalo k boljšemu materialnemu položaju planinskih postojank, ki jih Planinsko društvo na račun pogosto skromnega obiska težko vzdržuje. To bi bil tudi prvi korak k uresničevanju zamisli planincev, da bi organizacije združenega dela prevzemale pokroviteljstvo nad planinskimi postojankami, -jk
Delovna organizacija
Samopostrežna restavracija
Kranj — Stritarjeva 5
ponovno razpisuje vodilno delovno mesto
direktorja
Pogoji: Poleg splošnih pogojev z zakonom določenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali gostinske smeri in 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih;
— ali srednja strokovna izobrazba gostinske smeri in 8 let prakse na odgovornih delovnih mestih;
— moralno politična neoporečnost;
Kandidat mora predložiti življenjepis, dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o zaposlitvi, potrdilo da ni bil kaznovan in da ni v kazenskem postopku, opis družbeno politične aktivnosti. Rok razpisa 15 dni.
Prijave na razpis naj kandidat pošlje na naslov Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5, z oznako »Razpisna komisija«.
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
objavlja na podlagi 6. in 7. člena Sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
prosto delovno mesto v TOZD Konfekcija
mehanika šivalnih strojev
Pogoji za zasedbo tega delovnega mesta so:
— dokončana poklicna šola kovinske smeri (finomehanik)
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
— komunikativne sposobnosti
Ppskusno delo je 2 meseca. Delo na tem delovnem mestu se opravlja v dveh izmena'h.
Pismene prijave zbira kadrovsko družbeni sektor do vključno 2.4.1977, kjer dobite tudi vse ostale informacije.
Odbor za medsebojna razmerja
Triglav konfekcije Kranj
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. 10 šivilj ženskih oblek
2. 15 učenk za izučitev poklica šivilje ženskih oblek
Pogoji za sprejem:
pod 1.: KV šivilja ali industrijska šivalka,
poskusno delo traja 3 mesece, pod 2.: dokončana osemletka
Prijave sprejema kadrovska služba Triglav konfekcije, Kranj, Savska c. 34,15 dni po objavi razglasa.
Svet za kadre
Industrija
bombažnih izdelkov Kranj
I. objavlja prosta delovna mesta v počitniškem domu Strunjan:
1. kuharice
2. kuharske pomočnice
Delo se združuje za določen čas. Pogoji:
pod 1.: kvalificirana kuharica izkušenj;
pod 2.: končana osnovna šola.
in   2   leti delovnih
II. razpisuje štipendije:
1 za študij na filozofski fakulteti — smer psihologija.
Prijave sprejema kadrovska služba organizacije 15 dni po objavi.
Delovna skupnost
Gorenjskega muzeja
razpisuje prosto delovno mesto:
konzervatorskega tehnika
za opravljanje preparatorskega in konservatorskega dela
Pogoji: poklicna preparatorska ali ustrezna srednja šola (šola za oblikovanje ali STŠ — kemik), moralno politične vrline, zaželena praksa
Prijave pošljite na delovno skupnost Gorenjskega muzeja, Kranj, Tavčarjeva 43 v 15 dneh od dneva objave.
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam MOTORNO DVIGALO. KoSmrelj Alojz, Zgornje Bitnje 110
Prodam otroški VOZIČEK šport-m< tudi za v avto. Jesih Ludvik, N«klo200 1994
Prodam rabljene BOBNE. Ader-#»8 27, Cerklje 1995
Prodam staro strešno cementno OPEKO (domače ročne izdelave) Ugled vsak dan od 17. ure dalje. M. Fretnar, Bled, Črtomirova 11 1996
KAVČ in 2 FOTELJA prodam. Ugled vsak dan v popoldanskem f&su ali na tel. 23-073. Rupar, Ska-»ca 5, Kranj 1997 ..Prodam KITARO znamke Melona in OJAČEVALEC Regent 30 H. uokl Jože, Zupančičeva 18, Kranj
1998
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Tatinec 6, Preddvor 1999
Prodam dve KRAVI in sicer prva 8tara 4 leta, dobra mlekarica, druga stara 3 leta in 4 mesece breja. Ogled vsak dan pri Erman Anton, Kamna gorica 65 2000
Ugodno prodam OMARO za dnevni prostor na ime Gros-Lotrič, Begunjska 8, Kranj 2001
Poceni prodam dobro ohranjen DIVAN in 50-litrski BOJLER. Češ-njica 10, Železniki 2002
Prodam KONJE od 400 do 550 kg težke. Kolman, Zgoša 42, Begunje
2003
Prodam težko KRAVO v devetem mesecu brejo, ki bo tretjič telila in OBRAČALNIK BCS. Golmajer, Ljubljanska 24, Radovljica 2004
Prodam OVČJI GNOJ, skoraj brez stelje. Količina po želji. Soklič, Cešnjica, Podnart 2005
Prodam kombinirano PEČ za kopalnico. Ferlan, Trojarjeva 18 a, za samopostrežbo v Stražišču 2006 . Prodam otroško POSTELJO z jogi vložkom, komplet ZIBELKO za fantka, globok otroški VOZIČEK. Jelenčeva 23, K rani 2007
Prodam PRAŠIČA za zakol, 110 kilogramov, po 25,00 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2008
HUMUS PRST za rože dobite pri Oman, Zminec 12, Škofja Loka 2009
Prodam 1500 kosov rabljene cementne STREŠNE OPEKE folc. Binkelj 5, Škofja Loka 2010
Prodam enoletne KOKOŠI nesni-ce Hisex. Tušek, Lenart 11, Selca nad Škof jo Loko 2011
Prodamo dva kompleta
matric —
simplicitas
za stavne stroje.
Licitacija bo v petek, 25. 3.1977, ob 9. uri v prostorih Gorenjskega tiska Kranj
Prodam motorno italijansko KOSILNICO, odlično ohranjeno. Pokom Albin, Cesta talcev 4, Škofja Loka 2012
Prodam traktorski OBRAČALNIK. Ladja 25, Medvode 2013
Prodam LATE in STREŠNE za kozolec. Stara Loka 146, Škofja Loka     i 2014
Prodam več dobro ohranjenih moških OBLEK za srednjo postavo. G rajska pot 2, Škofja Loka 2015
Prodam SEME angleške PASJE TRAVE. Ivan Bernik, Bukovščica 3, Selca nad Škofjo Loko 2016
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Sp. Brnik 26, Cerklje 2017
Prodam MAČEHE po nizki ceni. Podlipnik, Cerklje 47 2018
Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor in cvetnik. Zalog 3J, Cerklje 2019 . Prodam težko KRAVO s teletom m BIKCA 300 kg. Zalog 17, Cerklje
2020
Prodam KRAVO tik pred tretjo telitvijp. Ambrož 6, Cerklje 2021
Prodam OREHE za presaditev. °vorje 37, Cerklje 2022
Prodam elektromotor — 2 hitrosti, 7 KM 2800 in 6 KM 1400 obratov. Martinjak, Zg. Brnik 76, Cerklje
2023
Prodam delovnega KONJA, sta-rega osem let. Lahovče 33, Cerklje
2024
Udaja CP Obu, Krni, Ulic« Mole Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 3. - Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja L - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-001-13594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 31-835, novinarji 21-890, malo-oglasni in naročniški oddelek 33-341. - Naročnina: letna 200 din,
rdietna 100 din, cena sa 1 številko dinarje. - Oproščeno prometnega davka    po    pristojnem mnenju 421-1/71.
Prodam težko, 9 mesecev brejo TELICO. Poljšica 6, Podnart 2025
Prodam krmilno PESO. Pivka 2, Naklo 2026
Poceni prodam RADIO z gramofonom ter še nerabljeno termoaku-mulacijsko PEČ 4 KVV AEG. Ponudbe pri Gašparič Štefan, I lovka 3, po 15. uri. 2027
Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, zgodnji KROMPIR semenski in novo PIŠTOLO Iskra 300 za barve. Škofjeloška 33, K ran i 2028
Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Repnje 33 pri Vodicah 2029
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 7 2030
Prodam novo KOSILNICO BCS, žetveno napravo, mlin na kamna. Poljče 23, Begunje 2031
Prodam KOSILNICO za traktor URSUS in motorno žago ŠTILAR-CO 0,50. Žirovnica 54 2032
Prodam kombinirano RADIO TELEVIZIJO, lep del opreme za dnevno sobo. Sekne, Šorlijeva 9, stan. 9, Kranj 2033
Prodam dobro ohranjeno PEČ za centralno, 25.000 cal (Vrečkova), BOJLER 100-litrski IGNIS in GORILNIK skoraj nov z vsemi priključki. Britof 152 2034
Prodam 6 tednov stare nemške OVČARJE in nov BRZOPARIL-NIK.Čirče 10, Kranj 2035
Prodam semenski KROMPIR igor. Okroglo 12, Naklo 2036
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in oljno PEČ GIBO. Oblak, Mlakarjeva 2/1, Kranj 2037
Prodam KAVČ in 3 FOTELJE. Ogled popoldan. Popovič, 31. divizije 50, Kranj 2038
Prodam KONZOLNO DVIGALO ter gradbeno elektro OMARICO. Stare, Bavdkova 20, Stražišče 2039
Prodam TELEVIZOR RR NIŠ. Kranj, Zanova 32, priti. 2040
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Potoče 21, Preddvor 2041
Prodam PRAŠIČE za zakol. Luže 9, Šenčur 2042
Prodam rabljeno POHIŠTVO po izbiri. Tupaliče 59, Preddvor 2043
Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA igor po ugodni ceni. Tupaliče 59, Preddvor 2044
Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Vrba 31, Žirovnica 2045
Prodam PRAŠIČA za zakol, 130 kg težkega, traktorsko ŠKROPILNICO Jesering. Prabačevo 45, Kranj
2046
Prodam rabljeno SPALNICO. Koroška 16, Kranj 2047
Prodam dobro ohranjeno KREDENCO. Huje 11, Kranj 2048
Prodam mladiče VOLČJAKE, STROJ za izdelavo BETONSKIH PLOŠČ in REVIJE od BRUCE LEE. Pristov, Vrba 18, Žirovnica
Prodam komplet SLEME s STREŠNO OPEKO za zgradbo 6,20 X 4,65 metrov in dvojna balkonska OKNA z vrati. Otoče 23, Podnart 2050
Prodam pisalno MIZO in vzamem otroka v varstvo. VREČKOVA Vrečkova 7/II, stan. 10, Kranj 2051
Prodam otroško POSTELJICO in ŠTEDILNIK Gorenje na trdo gorivo. Hudobivnik, Dvorje 55, Cerklje
2052
Prodam JARČKE rjave Hisex, stare 2 do 3 mesece. Senično 19, Tržič 2053
Prodam TV EI NIŠ po ugodni ceni. Čeranič Zivko, Stritarjeva 5/II Kranj. Ogled vsak dan popoldan
2054
Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Mavčiče 25 2055 Prodam KRAVO ali TELICO bre-
J'o simentalko in 400 kg semenskega CROMPIRJA  saški.  Podbrezje 3, Duplje 2058 Prodam    semenski KROMPIR igor. Visoko 31 2057 Prodam  KRAVO  po  izbiri, tik pred telitvijb. Figove, Zgoša 47 a, Begunje 2058 Prodam   original   KABINO za traktor lindner, 35 KM, skoraj nova, gnojnično    motorno ČRPALKO Kremzar. Naslov v oglasnem oddelku. 2059 Poceni   prodam   globok otroški VOZIČEK Tribuna in KOŠEK. Vo-glar, Planina 1, Kranj 2060 Prodam KAVČ, divan, omaro, televizor in  rezervne dele za ZASTAVO 1300 in FORD TAUNUS. M ilenkov, Savska c. 52, K ran j 2061 Prodam    dvoredni PLETILNI STROJ na kartice in kupim leseno STAJICO. Savska loka 18, Kranj
2062
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK prodam. Tel. 22-987, Planina 17
2063
Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec, Strahinj 15, Naklo 2064
Prodam MAČEHE in RIGEL-ČKE. Šenčur, Kranjska 25 2065
Prodam zidan ŠTEDILNIK levi (nerjaveč). Hrastje 109 2066
Prodam malo KROŽNO ŽAGO, 30 metrov žične OGRAJE. Kobentar Anton, Posavec 20, Podnart 2067
Prodam BRIZGALKO za sadje, 50-litrsko na ročni pogon. Klepac Viljem, Mlakarjeva 73, Šenčur 2068
Ugodno prodam termoakumula-cijsko PEČ 4 KVV AEG in kiipers-buseh ŠTEDILNIK. Sušnikova 3, Šenčur 2069
Prodam TELICO, pet mesecev brejo. Tupaliče 25, Preddvor 2070
Prodam 16 mesecev starega BIKCA za rejo. Trboje 5 2071
Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor. Sr. Bitnje 7
2072
Prodam SENO. Mlaka 25 (Vočne), Kranj 2073
Ugodno prodam GARNITURO (zofa, miza, stoli) potrebno popravila. Ogled od 9. do 11. ure dopoldne. Kern, Vodopivčeva 11, Kranj 2074
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Predoslje 109 2075
Prodam SENO. Visoko 50. 2076
Prodam LIGUSTER. Oprešniko-va 43, Kranj 2077
Ugodno prodam dobro ohranjen madžarski ŠOTOR za 4-5 oseb. Telefon 22-233 2078
Ugodno prodam manjši AKVARIJ z ribami. Sr. vas 8, Golnik 2079
Prodam KROŽNO ŽAGO. Čadež, Bistrica, blok 41 pri Tržiču 2080
Prodam ŠTEDILNIK znamke OVER ALL, 3 plin - 2 elektrika. Nemec, Podljubelj 69, Tržič 2081
Po ugodni ceni prodam novo komplet opremo za KOPALNICO, akli-mat radiatorje in 23 kv. m hrastovega PARKETA. Grenc 29, Škofja Loka 2159
Prodam ŠTEDILNIK kombinirani in kuppersbusch. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Ul. Gorenjskega odreda 16, Kranj, Horvat, stanovanje 24 2160
kupim
Kupim obžagan smrekov LES potreben za zgraditev primerne lesene lope — shrambe za orodje v dolžini 5 in širini 4 m. Ponudbo z navedbo mere, število komadov ter ceno za kub. m pošljite na oglasni oddelek pod šifro »Les« 2124
Kupim starejšega KONJA. Ponudbe pod »Konj« 2125
Kupim delovnega VOLA od 400 do 500 kg. Podbrezje 103, Duplje 2126
Kupim suhe hrastove PLOHE 5 cm. Krevs Anton, mizar, Čirče, Kranj, Grmičeva 10 2127
vozila
Prodam nekaramboliran AMI 8 po delih. Žeje 16, Duplje 2082
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 po delih. Fojkar .Janez, Sv. Ožbolt 6, Škofja Loka 2083
Prodam MOPED TOMOS APN 4, letnik 1976. Vsak dan popoldan. Čeranič Zivko, Stritarjeva 5/II, Kranj 2084
Ugodno prodam TOVORNO AVTO PRIKOLICO. Hafnerjeva 5, Kranj 2085
Prodam SIMCO 1301, menjalnik, avto radio, gume za avto michelin Z X, obroče za VVartburg in Simko — Ferlan, Trojarjeva 18 a za samopostrežbo v Stražišču 2086
Prodam FIAT 750, letnik 1970, po generalni. Tel. 45-017 2087
Prodam 850. Kutinova 10, Orehek, Taskovič 2088
Prodam TOMOS TRICIKELJ, kason zadaj. Hraše 26, Smlednik
Prodam RENAULT 10, letnik 70, dobro ohranjen. Mavčiče 67, Kranj
2090
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Vopovlje 7, Cerklje
2091
Kdor mi proda VRSTNI RED za 125 P ali LADO LS, plačam takoj v gotovini, rok dobave 60 dni. V račun lahko dam 125 PZ, november 1972, 63000 km. Kličite tel. 064-26-466, soboto in nedeljo. 2092
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. K leindienst, B rez je 27 2093
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, v voznem stanju ali po delih. Voglje 127 2094
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967 in registrirano ZASTAVO 750 Luxe, letnik 1971. Vinko Peternelj, Brode 7, Škofja Loka 2095
Prodam avto ŠKODA, letnik 1971, vozen, zapadla registracija, plačilo po dogovoru. Ogled popoldan Koroška Bela, Poljska pot 8, Krastar.
Prodam FIAT 750, letnik 1973. Plestenjak Marko, Šutna 51, Žabni-ca 2097
Prodam AMI 8, letnik 1972, prevoženih 60.000 km. Tomazin, Bukovščica 27, Selca nad Škofjo Loko
Prodam FIAT 124, letnik 1969 za 30.000 din. Informacije dopoldne telefon 064-60-881, popoldne Mestni trg 30, Četrtič Miloš 2099
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Ladja 25, Medvode 2100
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, gumijast ČOLN Maestral s prikolico in izvenkrmni MOTOR Johnson 9,5 KM ter SEKU-LAR ŽAGO. Hafnerjeva 13, Kranj
Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1974 s prevoženimi 24.000 km. Kranj, Smledniška 23 2102
Prodam ZASTAVO 750 s 45.000 km. Mavčiče 59 2103
Prodam nove in RABLJENE DELE za FORD CORTINA, letnik 1964. Zg. Duplje 20
Prodam zadnje dele ŠKODE in MENJALNIK. Fojkar Vilma, Ul. Gorenjskega odreda 8, stan. 32, Planina, Kranj 2104
Prodam KATRCO, letnik 1970 in otroško ZIBELKO. Kranj, Gubčeva 6, tel. 26-537 2105
Prodam osebni avto PRINC 1100 in PRIKOLICO za vleko vozil. Kalan, Klanec 45, Komenda 21()6
Prodam MOPED V 14 v odličnem stanju. Tenetiše 35 • 2107
Prodam FIAT 850, letnik 1967. Gregoričeva 19, Čirče, Kranj 2108
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano 8. 3. 1977. Ogled v petek popoldan ob 15. uri za samopostrežbo na Planini v Kranju 2109
Prodam MOTOR KS 601 ZUN-DAPP. Gajser Janez, Savska c. 3, Kranj 2110
Prodam FIAT 1300, letnik 1967, komplet ali po delih in PRIKOLICO za osebni avto nosilnost 700 kg. Ogled sobota popoldne, nedelja dopoldne. Telefon 23-128, Radosavlje-vič, St. Rozmana 7 2111
Prodam PONY EKSPRES, priključek za R 16 ter sprednja desna vrata za AMI 8. Gorenjesavska 56, Kranj 2112
Ugodno prodam SIMCO 1100 ka-rambolirano. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Pokopališča 17, Kokrica, Kranj 2113
Prodam moped TOMOS SPRINT. Ljubljanska 15, Kranj (Labore)
Prodam SIMCO 1000. Cena 30.000. Šubic, Naklo 67 2115
Prodam MOPED na 5 prestav in PRIKOLICO za moped in vojaško PRIKOLICO za traktor. Pevec Alojz, Kokrica, Dolžanova pot 1, Kranj 2116
Prodam AMI 8, letnik 1970 po ugodni, geni. Osojnik, Velesovska 33, Šenčur. Ogled v popoldanskem času.
Dobro ohranjen sprednji del FIATA 850 STANDARD ali SPE-CIAL kupim. Ponudbe na naslov: Vidic Zdravko, Bled, Koritenska 9
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku
TOVORNI AVTO TAM 4500 kiper prodam. Golnik 38 2120
Prodam ZASTAVO 750, leto izdelave 1970. Ogled vsak dan po 16. uri. Kunstelj Anton, Oprešnikova 53, Kranj 2121
Prodam PEUGEOT 204 KARAVAN, letnik 1971. Kranj, Oprešnikova 62, telefon 21-096 2122
TRAKTOR FERGUSON 35 ali ZETOR 25 kupim. Ponudbe pod »Ohranjen« 2123
stanovanja
Takoj oddam opremljeno SOBO trem dekletom. Jezerska 95, Kranj
SOBO lepo opremljeno oddam takoj starejši ženski pri Begunjah. Pokorn Franja, Zgoša 50, Begunje
Mlad par išče GARSONJERO v Škofji Loki. Ponudbe pod »Predplačilo« 2130
Iščem SOBO in KUHINJO po možnosti v Škofji Loki. Možnost polletnega predplačila. Ponudbe pod »Dve osebi« 2131
SOBO s souprabo kopalnice oddam dvema dekletoma. Jezerska 6, Kranj 2132
Samski Slovenec išče neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Nekadilec — nealkoholik. Ponudbe pod »Reden plačnik« 2133
Opremljeno SOBO in GARAŽO oddam na Bledu. Ponudbe pod »Ugodna lega« 2136
Iščem SOBO s souporabo kopalnice v bližini centra v Kranju, v Možno predplačilo. »Mirna uslužbenka« 2135
Gimnazija Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
SNAŽILKE
Nastop dela 1. maja 1977. Predvidena    je dvomesečna poskusna doba.
Prijave pošljite do 9. aprila 1977 na naslov: Gimnazija Kranj 64001 KRANJ Koroška 13
LASTNIKI PSOV!
Klub za vzrejo športnih in službenih psov Škofja Loka, vabi vse lastnike psov, ki jih želijo šolati v letošnjem letu, na sestanek, ki bo v ČETRTEK, 31. 3. 1977, ob 17. uri v restavraciji Prajerca v Škofji Loki na Spodnjem trgu. Izvršni odbor kluba
Prodam takoj vseljivo dvosobno konfortno STANOVANJE v Kranju, stolpnica — 51 kv. m, samo proti gotovini. Midlil Kari, C. 14. divizije 5, Maribor 2139
zaposlitve
Zaposlim KV ali PK polagalca parketa in plastičnih mas. PARKE-TARSTVO Florjančič Mirko, Zasavska 24, Kranj 2140
ŠIVILJA, ki tudi popravlja nove in stare obleke, naj se oglasi pismeno ali ustmeno od 9. do 11. ure dopoldan. Kern, Vodopivčeva 11, Kranj 2141 ^ Zaposlim K V ali VK ZIDARJA. Sprejmem tudi vajenca v uk. ZIDARSTVO, Strahinj 15, Naklo 2142
Začasno zaposlimo honorarno PISARNIŠKO MOČ za pisanje faktur. Knjigarna  »Simon Jenko« Kranj.
Z avgustom iščeva v Škofji Loki dobro, pošteno žensko za VARSTVO takrat devetmesečne deklice. Dobro plačilo po dogovoru. Sporočite: Maček Darinka, Tavčarjeva 9, Škofja Loka       • 2144
Iščem VARSTVO za enoletnega sina na Bledu v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 2145
Sprejmem KV MIZARJA in VAJENCA. Debeljak, izdelovanje smuči, Kranj, C. St. Žagarja 45 2146
prireditve
OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 2147
OO ZSMS TRBOJE prireja vsako nedeljo PLES ob 18. uri. Igrajo TURISTI. 2148
KUD HOTAVLJE prireja v nedeljo, 27. 3. 1977, ob 18. uri PLES. Igra in poje skupina AMARO. 2149
PARTIZAN GORENJA VAS priredi v nedeljo PLES ob 18. uri. Igra ansambel JEVŠEK. 2150
obvestila
Kdor naroči Tro-set TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za struženje po povzetju za 100 din, dobi TRIMER značko, ki se sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov TRIMER, p.p. 692, 41001 Zagreb.
Sedaj je pravi čas za sajenje okrasnih rastlin. Bogato izbiro lepotic -nega drevja, grmičevja in iglavcev za vrtove, parke in grobove vam nudi DREVESNICA TUŠEK, PODBREZJE na Gorenjskem. Odprto neprekinjeno — nedelja zaprto. 2152
EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan        • 2153
TV-RADIO SERVIS - popravilo televizorjev izvršujem hitro in po zmernih cenah. Sprejemanje aparatov vsak dan od 15. ure dalje, v soboto tudi dopoldne. Priporočam se! Novinec Vinko, Kranj, Cesta na Klanec 53 A, Primskovo, tel. 26-366
Cenjene stranke obveščam, da vam nudim za velikonočne praznike izbiro izdelkov; šunke, rol šunke, vratove, želodce s kašo in brez ter druge vrste suhomesnatih izdelkov; domače salame, klobase, sala-mine, ter vseh vrst svežega mesa.
Se priporoča mesarija KALAN FRANC, Gasilska8, tel. 23-993.
posesti
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Preddvora in že obžagan LES za »grušt«. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
GARSONJERO 45 kv. m prodam takoj vseljivo v Škofji Loki. Pokorn Franja, Zgoša 50, Begunje 2136
Zaradi težje invalidnosti zamenjam POSESTVO 10 ha za HIŠO v občini Kranj. Prodam DESKE, PUNTE, TELEVIZOR in OSTREŠJE. Naslov v oglasnem oddelku. 2137
Kupim GARAŽO v Šorlijevi ulici. Vprašati na tel. 25-313 2138
Priporočam vam KOVANE IZDELKE v kroparskem stilu: mreže za okna in vrata, lestence, svečnike in drugo. Umetno kovaštvo, Kržiš-nik Miha, Predoslje 6, Kranj
V CERKLJAH prireja BAGAT nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja. Novost tečaja so novi moderni BAGAT kroji; moške, ženske in otroške hlače. Vpisovanje do 28. marca na Bagat tečaju, Zadružni dom, Cerklje ali trafika Cerklje. 2156
KLEPARSKA DELA ter pokrivanje streh z vsemi vrstami izdelkov. Izdelujemo strelovodne instalacije v izvedbi Faradejeve kletke. Cena žlebu 78,00 din meter. Prelog, Medvode 139, tel. 71-332. KLEPAR-STVO KODBA, Ljutomer 2157
žen i t ve
KMEČKI FANT, star 26 let, s službo in lastnim domom želi zaradi poroke spoznati sebi primerno in pošteno dekle. Samo resne ponudbe pod šifro »GORENJC« 2158
Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj
Komisija za delovna razmerja , razpisuje prosto delovno mesto
administratorja
za tajniška in računovodska dela
Poleg splošnih pogojev se za navedeno delovno mesto zahteva dokončana srednja šola s 5 let prakse in poudarkom na računovodstvu. Vloge se sprejemajo v tajništvu Združenja samostojnih obrtnikov občine Kranj, Kranj, Tomšičeva 7.
Rok za prijave je 15 dni po objavi. Poskusna doba je 3 mesece.
Vinjen mahal z nožem
Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 32-letnega Ivana Krajnca z Zg. Brnika, skladiščnika, na leto in pol zapora, ker je napadel miličnika z nožem v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Dogodek se je pripetil 8. avgusta lani na veselici pred gasilskim domom na Zg. Brniku. Po nočni službi je Krajne doma popival, udeležil pa se je tudi veselice, ki je bila na vrtu hiše, kjer stanuje. Ko bi moral zvečer v službo, je bil tako vinjen, da je namesto avta vzel  kolo.  Na poti
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Jožeta Markuna
Petrovčevega ata iz Bašlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Iskre in Petrola za izraženo sožalje, darovano cvetje in vence, vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žgajnarju za zdravljenje in lajšanje bolečin, gospodu kaplanu za opravljeni obred in pevskemu zboru z Bele za zapete
žalostinke.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Vsi njegovi
Bašelj, 23. marca 1977
V 91. letu starosti je umrl naš dragi oče
Franc Godnov st,
bivši mesarski in brivski mojster
Na zadnjo pot ga bomo spremili v soboto, 26. 3. 1977, ob 16. uri iz mrliške vežice v Tržiču. Žalujoči: hčerka Mici, sin Franc in hčerka Pepca z družinama. Tržič, 24. marca 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in strica
Jožeta Tavčarja
železniški upokojenec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kakor tudi vsem vaščanom, kolektivoma Iskra, tozd Orodjarna, KOGP TOZD Komunala, ŽTP TOZD Kranj, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje, počastili z venci in cvetjem ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju intenzivnega oddelka bolnice Golnik, kak or tudi dr. Maverjuin še posebej dr. Farkašu za zdravljenje in lajšanje bolečin. Duhovščini za lep pogrebni obred in pevcem društva upokojencev za odpete žalostinke.
Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Doroteja, sinova Jože in Milan z družinama in ostalo sorodstvo
Drulovka, 17. marca 1977
proti letališču sta ga ustavila s službenim avtomobilom miličnika Rudolf Šuligoj in Branko Zabret. Ker je Krajne vijugal po cesti, sta ga opozorila, naj se ne pelje naprej, ampak gre raje peš. Vendar ju Krajne ni poslušal. Miličnika, ki sta se ustavila še enkrat pred letališčem, sta opazila, da se je Krajne spet pripeljal na kolesu in da njunega opozorila, da se tako vinjenemu na kolesu lahko pripeti nesreča, ni upošteval; zato mu je miličnik Šuligoj izpustil zrak iz zadnje zračnice, še poprej pa sta ga preskusila z alkotestom. Krajne je jezen obrnil nazaj proti domu, še poprej pa je miličnikoma zagrozil, da bosta že še videla, vendar teh groženj miličnika nista jemala resno.
Kasneje sta se miličnika pripeljala tudi na veseliščni prostor na Zg. Brnik, da bi nadzorovala javni red in mir na veselici. Ko se je miličnik Šuligoj pogovarjal sedeč v avtomobilu pri odprtem oknu s poveljnikom gasilcev, je z nožem v roki pritekel Krajne, odrinil poveljnika gasilcev in z nožem zamahnil proti miličniku. Ta se je vrgel nazaj proti drugemu sedežu, tako da ga nož ni zadel, niti kasneje, ko je Krajne še suval z njim. Miličnik Zabret je izstopil in od razburjenega Krajnca zahteval nož, moral pa je odskočiti, ker je ta zamahoval tudi proti njemu. Milic-
nesreče
Otrok pred avto
V torek, 22. marca, nekaj po 15. uri se je na lokalni cesti v Bistrici pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Lukanc (roj. 1949) je peljal od deteljice proti osnovni šoli, po njegovi desni strani pa sta mu nasproti prihajala dva otroka, ki sta se med potjo lovila. Ko je pripeljal do njiju je 7-letna Gabrijela Bergant iz Bistrice nenadoma skočila pred njegov avtomobil. Ker pa je voznik vozil zelo počasi, se je deklica v nesreči le lažje ranila.
Prekratka varnostna razdalja
V sredo, 23. marca, ob 21.45 se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jernej Polajnar (roj. 1953) s Kokre je peljal proti Laboram. Na Gaštejskem klancu je ob desnem robu ustavil, da bi vstopil v avto njegov prijatelj. Za njim je ustavil tudi avtomobil, ki ga je vozil Alojz Mrak iz Zg. Bitenj, voznik motornega kolesa Franc Kalan(roj. 1930) iz Kranja pa zaradi prekratke razdalje ni mogel ustaviti in je trčil v Mrakov avtomobil; pri tem je padel in se lažje ranil. Po zdravniški pomoči so ga napotili v domačo oskrbo. L. M.
nik Šuligoj, ki je tudi izstopil iz avtomobila, je s pištolo zahteval od Krajnca, naj izroči nož in ta ga je na prigovarjanje drugih prisotnih tudi izročil. Ko pa sta ga miličnika pozvala, naj gre z njima v službeni avtomobil, je stekel proti hiši, vendar ga je miličnik Zabret ujel in po ruvanju tudi obvladal, pri tem pa si je zlomil dlančnico na desni roki in izpahnil prst.
Sodišče je sprejelo mnenje sodnega izvedenca, da je bil Krajne v času storjenega dejanja, napada na uradno osebo ter ob poskusu preprečiti uradno dejanje uradni osebi, bistveno zmanjšano prišteven. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je Krajne dejanji obžaloval, da ima dva majhna otroka ter da je vesten in priden delavec. Ni pa moglo sodišče mimo tega, da je napadel miličnika brez razloga, torej le zato, ker mu je vinjenemu, imel je več kot 2 promile alkohola v krvi, preprečil nadaljnjo vožnjo s kolesom. Upoštevalo pa je tudi to, da je bil Krajne tudi že kaznovan. L. M.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu osnovne šole
Stane Žagar Kranj
objavlja prosto delovno mesto
KVkuharja-ice
za nedoločen čas
Pogoj: Gostinska šola in poskusni rok 90 dni. Stanovanja ni!
Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite na naslov v 15 dneh po objavi.
VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ
SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA
Prednosti:
• hitra dobava
• zadostne količine
• brezskrbna jesen
Merkur vas pričakuje, da vas reši jesenskih skrbi nabave premoga
poslovalnice:
Kurivo Kranj Železnina Radovljica Železnina Bled
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega nenadomestljivega moža, atka in brata
Franca Ivačiča-Johnvja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, mu poklonili toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala njegovim sodelavcem, najbližjim sosedom za vsestransko pomoč, g. župniku za poslovilni obred, pevcem, razrednikom, sošolcem in vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Rozka z Matjažem in Alenko ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža
Alojzija Negra
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, sodelavcem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna izreči zdravstvenemu osebju bolnice Golnik - zlasti dr. Štanglu, dr. Potokarjevi in sestram pnevmološkega oddelka, dalje osebju Onkološkega inštituta ter primarij dr. Mačkovškovi. Lepa hvala tudi osebju bolnice Begunje in njegovim bivšim sodelavcem ter vsem, ki ste ga obiskovali doma in v bolnici. Zahvala velja tudi terenski organizaciji ZB Vodovodni stolp, tov. Medju za pomoč, tov. Toplaku in Zrimšku za poslovilne besede ter godbi in pevcem.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Ivica v imenu sorodstva.
Kranj, 24. marca 1977
ZAHVALA
Zapustil nas je za vedno v 84. letu starosti naš dragi oče, stari oče
in stric
Valentin Šuštar
iz Ostrega vrha pri Železnikih
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji" poti in mu darovali cvetje, posebno pa zahvala njegovim sosedom in vsem vaščanom za pomoč ob
pogrebu.
Žalujoči: sin Francelj z družino, sin Jože, hčerka Tilka ter hčerke Francka, Justina in Tončka z družinami.
Ostri vrh, Studeno, Munchen, Ljubljana in Škofja Loka 23. marca 1977
■
Portret tedna
Janez Bukovnik: Potreba po poklicnem trenerju
KRANJ — Počasi se od smučarskih skakalcev Slovenije in Jugoslavije poslavlja sezona 1976/77. Pred njimi je le še nekaj domačih in mednarodnih tekmovanj. Zato že sedaj lahko potegnemo črto o uspehih enega med boljšimi v Jugoslaviji, SK Triglav Kranj. V tej sezoni so ti mladi Kranjčani z Bogdanom Norčičem uspešno sklenili tudi to koledarsko smučarsko sezono. Lahko trdimo, da je bila tudi ta uspešna, kot vse doslej.
Da so jo uspešno končali, gre prav gotovo zasluga tudi njihovim trenerjem Dejanu Sinku, Janezu Grosu, Janezu Gorjancu, Miru Liparju ter seveda tudi Janezu Bukovniku. Ta bivli skakalec in kombinatorec, 29-letni član kolektiva Iskre-Elektromehanike Kranj, se je trenerskemu delu posvetil pred tremi leti, ko je kot začetnik prevzel delo s pionirji in cicibani pri cerkljanski sekciji za skoke. Janez si je vneto prizadeval, da so bili kmalu vidni že tudi prvi uspehi.
»Ko sem pričel z delom, sem imel pri tem kaj malo izkušenj. Toda počasi mi je to pričelo prihajati v kri. Že lani je bil Bojan Globočnik prvak SR Slovenije med pionirji, na državnem prvenstvu pa je bil drugi. Bil pa je tudi najboljši pionir na troboju Koroška : Furlanija Julijska krajina : Slovenija. Letos pa je v kategoriji mlajftih mladincev osvojil drugo mesto, za Mirom Bizjakom na prvenstvu SFRJ v Kranjski gori. Lani pa smo osvojili mostveni skakalni naslov, saj so prav najmlajši cicibani, pionirji in mlajši mladinci — klubu prinesli največ točk.«
»To pa nista edina, ki osvajata prvenstva in kolajne. Na skrbi imam namreč se deseterico mladih - Andrej Ropret, Roman Beton, Krištof Gašpirc, Zvone Bernard, Martin Skrjanc, Peter Slatnar, Jože Jagodic, Stane Martinjak, Marko Rogelj, Robi Cimžar in drugi — ki bodo čez leta ali dve med vodilnimi v državi. To je obetajoči rod, saj že sedaj prekašajo druge.«
»Pri tem imamo še dobro sodelovanje z zamejskimi Slovenci, saj je tam naš trener Vido Peternel. V klubu res dobro sodelujemo in imamo vso podporo pri članih našega upravnega odbora. Torej, če bomo tako nadaljevali, se res ni treba bati, da bi naše delo »zaspalo« in šlo po zlu. Res je tudi, da imamo pri vzgoji dovolj
' w*a^ nam n* *a' n°bene proste ure. Pogoji za delo so, toda kot se vidi, potrebujemo le dobrega poklicnega trenerja. Za nas je le preveč dela, ki je izključno amatersko.«
Torej mladih je dovolj. In to nadarjenih in obetajočih. Le pomanjkanje trenerskega kadra jih pesti. Zato bi bil že skrajni čas, da vodilni smučarski skakalni kolektiv v državi dobi poklicno trenersko mesto. In to kmalu!
D. Humor
Elanovec Stenmark že drugič
vendar je na koncu še vedno zasedel izvrstno štirinajsto mesto.
Rezulati: 1. Stenmark (Švedska) 2:46,00, 2. Heidegger (Avstrija) 2:48,20, 3. Sochor (ČSSR) 2:48,32, 4. Noekler 2:48,51, 5. Thoeni (Oba Italija) 2:49,05, 14. Križaj (Jugoslavija) 2:50,56.
Svetovni pokal: 1. Stenmark 314, 2. Heidegger 248, 3. Klammer 203, 4. Gross 164, 5. Russi 148, 6. Thoeni 145, naš Križaj pa ima 15 točk.
AARE - Švedska in Elanov alpski tekmovalec Ingemar Stenmark so že osvojili »Kristalni globus«, največja lovorika svetovnega alpskega smučanja, že drugič zapored v njihovih rokah. Najpopolnejši slalomist in veleslalomist na svetu Stenmark si je z zadnjo zmago na Švedskem v veleslalomu že zagotovil tako točkovno Predn<»t, da ga nihče več ne more dohiteti. 1 udi če v zadnjem nastopu za konec tedna v Sierra Nevadi v Španiji v zadnjem veleslalomu in dvojnem slalomu ne osvoji nobene točke več, ga ni moč prehiteti. Torej slavje za Švede in za Jugoslovane in Sten-marka.
V predzadnjem veleslalomskem nastopu na Švedskem si je Stenmark že v prvi vožnji zagotovil tako prednost, da ga tudi druga vožnja, ko je bil le tretji, ni mogla presenetiti. Tudi Bojan Križaj je dobro začel odlično postavljen prvi veleslalom. V vmesnem merjenju časov je le za nekaj stotink zaostajal za Stenmarkom. Po bučnem navijanju kakih 15 tisoč Švedov je pospešil tempo. Toda napravil je napako in še padel je. Kljub temu ni odstopil, temveč nadaljeval vožnjo in dosegel dvanajsti najboljši čas. V drugi pa je vozil nekoliko slabše,
Delavni šahisti v Šenčurju
Šahovski klub Šenčur Šteje okoli 60 članov,
<m\ \ tegh iK vei kot P°lovico 8tarih manj kot let Klub deluje že sedmo leto v okviru športnega društva Šenčur. Kljub izredni dejavnosti h 'l"^0 vellke težave s prostorom tako za vad-°o kakor tudi za tekmovanja. Minulo nedeljo so zaključili prvenstvo Šenčurja, na katerem je sodelovalo 26 šahistov. Med člani je bil naslednji mtni red: 1. Vreček, 2. Vrhovnik, 3. Remic; P'onirji: 1. Ajdnik, 2. Kolenc, 3. Gašperlin. Ob zaključku prvenstva pa so odigrali Se hitropo-lezni turnir, kjer je zmagal Kordiž pred Mar-Kuto m Remicem. B. Markuta
Vsi naslovi za OŠ Cvetko Golar *
T tfelovadnici osnovne Sole Cvetko Golar
* 1 rati je bilo občinsko prvenstvo Škofje Loke osnovne Sole v namiznem tenisu. Vse naslove
,'Pni in posamični konkurenci so osvojili tekmovalci SŠD Cvetko Golar.
zmagovalci so bili: ekipno - pionirji: SŠD _Oolar Trata, pionirke: SŠD C. Golar; posajeno - pionirji: Jože Hafner, pionirke: Mija
Wner- J. Starman
Elan in Vezenine
, Na Zatrniku je bilo v soboto občinsko sindi-J|*lno prvenstvo Radovljice v veleslalomu. Na-l0Pilo je okoli 350 članov iz 82 osnovnih orga-"*«cij sindikata in 51 mladih iz 12 OO ZSMS.
* Posameznih kategorijah so bili najboljši: 'enske do 27 let: 1. Jelka Bern (ŠD Radovljica), j" A'enka Bajželj (Vezenine), od 27 - 35 let: a Romana Lakota (ZD Radovljica), 2. Ivanka prčič (LIP Bled), od 35-45 let: 1. Francka ,£j?at (SDK Radovljica), 2. Amalija Podlipec
■ lan), mladinke:  1. Lidija Markovič (Pod-°8rt). 2. Jelka Bern (SC Radovljica); A.'noftki do 27 let: 1. Vito Smit (Veriga), 2. JJ.,0Jz Kern perle (Alpetour), od 27-35 let: 1.
Zupan (Sukno), 2. Fric Detiček (Obrt-2 •'{,), od 35-40 let: 1. Peter Lakota (GG Bled), Hcl Vnovič (Veriga), od 40-45 let: 1. Janez i .°h'nc (Elan), 2. Franc Perkovič (OŠ Radov-2J%8.). od 45 - 55 let: 1. Franc Cvenkelj (Elan),
1 Slavko Vodnjov (Igralnica Bled), nad 55 let: (Qr°ne J^opM (Veriga), 2. Boro Milenkovič
2 ^. Bled), mladinci: 1. Janko Šemerle (Lesce), VltoSmit (Veriga);
3 eklPno - ženske: 1. Vezenine 37, 2. Elan 34, (.•zdravstveni dom Radovljica in Sukno 28, IjJ-IP Bled 27; moški: 1. Elan 124, 2. Veriga
3. GG Bled 79, 3. Sukno 43, 5. Iskra Otoče • skupaj: 1. Elan 158, 2. Veriga 106, 3. GG
83, 4. Sukno Zapuže 71, 5. Vezenine ^60. V. Matjašič
i   t   f   i   i. i.
*   i   4   *        A   i ^
STREL SE NE DA
SAN DIGILIO - Na dokaj močnem mednarodnem tekmovanju v veleslalomu se je ponovno dobro uvrstil Ločan Boris Strel, ki je v obeh vožnjah zasedel odlično tretje mesto. Torej Strel ne počiva na lovorikah in osvojenem evropskem mladinskem naslovu v tej disciplini. Tako je tudi prav, saj si mora dodatno nabirati FIS točke za dobro startno osnovo v prihodnjem tekmovanju za točke svetovnega pokala.
Od Jugoslovanov so še nastopili Jože Kuralt, ki je bil devetnajsti, medtem ko sta Tone in Andrej Koželj izpadla že v prvem nastopu.
Rezultati: 1. Jager (Avstrija) 2:28,77, 2. Giorgi (Italija) 2:28,82, 3. Strel 2:30,03, 19. Kuralt (oba Jugoslavija) 2:32,59. -dh
Dve zmagi
za AMD Škofja Loka
Z rallvjem »Tara 77« se je začelo letošnje državno prvenstvo v rallvju. Proga je bila razdeljena na devet etap s šestimi gorsko-hitro-stnimi preizkušnjami, dolžina celotne proge pa je bila 682 km. Na rallvju je sodelovalo 87 posadk iz 27 društev. Tekmovanje je dobro organiziralo AMD Titove Užice.
Na rallvju »Tara 77« so imeli največ uspeha slovenski dirkači, ki so zmagali v vseh tekmo valnih razredih. Zelo dobro so se odrezali tudi predstavniki AMD Škofja Loka, ki so osvojili dvoje prvih mest. V razredu do 1150 tem (skupina I.) je zmagal Janez Milavec, ki je bil lansko leto vicešampion v tem razredu takoj za Vidicem, ki pa je na tem rallvju zaradi okvare na motorju moral odstopiti. V razredu nad 1300 cem je zmagal večkratni državni prvak v rallvju Aleš Pušnik, tokrat prvič za volanom novega renaulta 5. Ta renault bo Pušnik sicer uporabljal samo za treniranje, vendar je moral vseeno nastopiti z njim, ker pravega tekmovalnega vozila še ni dobil. Najverjetneje bo Pušnik obljubljeno vozilo že dobil do »YlJ rallv ja«, ki bo veljal tudi za evropsko prvenstvo. V ekipni konkurenci je AMD Škofja Loka zasedla dobro tretje mesto.
Rezultati: do 785 cem: 1. Simončič (Slovenija avto), 2. Stamenič (T. Užice), 4. Kastelic (Šolt), 5. Božič (SI. avto); do 1150 cem (skupina 1.): 1. Milavec (AMD Sk. Loka), 2. Vesnič (T. Užice), 4. Suster, 5. Jordan (oba SI. avto); do 1150 cem (skupina 11.): 1. Zonta (SI. avto), 2. Arsič (Zastava); do 1300 cem: 1. Poberaj (SI. avto), 2. Savič (T. Užice); nad 1300 cem: 1. Pušnik (AMD Sk. Loka), 2. Ho-lenthaner (Maribor), 3. Kuzmič, 4. Horvat (oba SI. avto); skupna uvrstitev: 1. Zonta, 2. Poberaj (oba SL avto}, 3. Pušnik (AMD Sk. Loka); ekipno: 1. Slovenija avto, 2. ŠOLT-Zvezda, 3. Škofja Loka, 4. Crvena zvezda, 5. Akademac; vrstni red po republikah: 1. AMZ Slovenije, 2. AMS Srbija, 3. A MS Hrvatske.
Do konca državnega prvenstva v rallvju bo na programu še Sest rallv jev. »Jugoslovanski rally« bo veljal tudi za evropsko prvenstvo, medtem ko bo AMD Škofja Loka 24. in 25. septembra po dolgem času spet organiziralo rallv za državno prvenstvo.
Sicer pa se bodo rallvji za državno prvenstvo odvijali po naslednjem vrstnem redu: 12.-15. maj: YU rally (Beograd) 21. —22. maj: Rallv mladosti (Beograd)
11. —12. junij: Nagrada Makedonije (Skopje) 3.-4. september Zastava avto 77 (Kragujevac) 24.-25. september:  Rallv Loka 77 (Škofja Loka)
12. -12. november: IV. delta TLX rallv, (Zagreb) -fp
.i   ji   d  A*. .•*' .<d jJL <•? nJ" ml ■*
Novo iz regijskega centra v košarki
Zbor trenerjev pri centru bo v soboto organiziral zanimivo predavanje, ki je obvezno za vse trenerje občinskih košarkarskih selekcij. Trenerji bodo prejeli licenco, s katero bodo lahko vodili svoje ekipe v prvenstvu. Predavanje bosta vodila priznana strokovna delavca na področju košarke prof. Janez Drvarič ter prof. Brane Dežman.
.10 košarkarskega centra na Gorenjskem je na svoji redni seji sprejel sklep, da se v letu 1977 organizirajo turnirji za članska moštva, na katerih se bo določil drugi predstavnik, ki bo zastopal regijo v republiškem tekmovanju. Prav tako so člani pregledali predlog tekmovalnih sistemov, katere je pripravila KZŠ ter dali svoje pripombe.
Odbor za tekmovanja pri centru bo letos organizator regijskega prvenstva ŠŠD za starejše pionirke in pionirje. Dogovorjeno je, da bo prvenstvo občinskih reprezentanc starejših pionirk v občini Škofja Loka — Ziri, prvenstvo reprezentanc starejših pionirjev pa v občini Kranj. V tekmovanju lahko sodeluje le po ena občinska reprezentanca v posamezni kategoriji.
črn
Trim letna liga v košarki
Odbor za rekreacijo ter komisija za košarko pri Telesnokulturni skupnosti Kranj bosta organizirala TRIM lćtno ligo v košarki. Prijavijo se lahko vsi košarkarski klubi, krajevne skupnosti, delovne organizacije, JLA ter SSD v občini Kranj. Tekmovanje se bo pričelo aprila, oganizirano pa bo v treh skupinah; odvisno od prijavljenih ekip. Prijavo s točnim naslovom organizacije ter seznamom igralcev je treba poslati najkasneje do 10.4.1977 na naslov — KOMISIJA ZA KOŠARKO PRI TKS KRANJ C. Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj. črn
Člansko zimsko prvenstvo SFRJ v plavanju
Borut pod minuto na 100 m delfin
RIJEKA — Končano je tudi člansko mo-štveno in posamezno zimsko prvenstvo za državne naslove. Za te se je dva dni v 25-metr-skem bazenu potegovalo 138 tekmovalcev in tekmovalk iz dvajsetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Moštveni naslov so osvojili plavalci in plavalke beograjske Crvene zvezde, Kranjčani pa so na solidnem petem mestu.
Junak prvenstva je bil vsekakor trigla-van Borut Petrič, ki je osvojil kar štiri prva mesta. Odlično pa je plaval na 100 metrov delfin. Tu je z 59,9 postavil nov državni absolutni rekord in je prvi jugoslovanskih plavalec, ki je v tej disciplini plaval pod minuto. Dobro so se odrezali še Štembergarjeva, Bradaška in Darjan Petrič.
Ekipni vrstni red: 1. Crvena zvezda 158, 2. Mladost-OKI 79, 3. Partizan 70, 4. Fužinar 68, 5. Triglav 66, 6. Rudar 43, 9. Ilirija 19,5, 10. Ljubljana 18.
Rezultati - moški: 100 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 59,9 (absolutni rekord SFRJ), 400 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 4:04,8, 4x 100 m mešano: 1. Crvena zvezda 4:15,7, 5. Triglav 4:22,8, 1500 m kravi: 1. Milečki (Mladost) 17:01,0, 5. D. Petrič (Triglav) 18:04,5, 200 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 2:08,9, 400 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 4:56,0, 4 X 100 m kravi: 1. Crvena zvezda 3:42,5, 2. Triglav 3:50,8;
ženske: 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:18,4, 2. Štembergar 1:19,5, 4. Bradaška (obe Triglav) 1:20,9, 400 m kravi: 1. Krstić (Dinamo — Pančevo) 4:38,2, 4. Štembergar (Triglav) 4:49 <1, 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:46,4, 2. Štembergar 2:48,9. 5. Bradaška (obe Triglav) 2:56,7, 400 m mešano: 1. Efendič (Partizan) 5:18,0, 3. Štembergar (Triglav) 5:22,5.
PETRIČ V RUSIJI
KRANJ — Na povabilo ruske plavalne zveze bosta na močnem mednarodnem plavalnem mitingu v Leningradu nastopila tudi dva jugoslovanska plavalca. To sta član kranjskega Triglava Borut Petrič in članica beograjskega Partizana Jasna Efendič. Trener je poklicni plavalni strokovnjak Triglava Stjepan Jelačič, vodja potovanja pa je predsednik PZ Slovenije in Borutov oče dr. Drago Petrič.
Kot smo omenili, bo miting močno zaseden z odlično mednarodno konkurenco, zato od obeh naših predstavnikov iz Leningrada pričakujemo ugodnih vesti. Prepričani smo, da tudi nove jugoslovanske znamke ne bodo izostale. -dh
Bogata bera
zimskih tekmovanj v Gorjah
Partizan Gorje je prav gotovo ena izmed najboljših in množičnih organizacij; takoj za planinskim društvom. Ne samo da imajo izvrstne tekače v vseh kategorijah in da so že v vseh povojnih letih v vrstah državne reprezentance, društvena soba v domu Partizana v Gorjah je polna diplom in pokalov, ki jih je dobilo to druStvo za prizadevno in uspešno delo. Samo na letošnjem državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah, ki je bilo v Gorjah v organizaciji druStva, so osvojili kar osem naslovov državnih prvtkov in štiri republiške naslove.
V organizaciji druStva so bila izvedena to zimsko sezono naslednja tekmovanja v smučarskih tekih: za mrtvi bataljon Prešernove brigade na Pokljuki (Goreljku), memorial Marjana Jakopiča v Gorjah, državno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Gorjah (v Krnici), društveno pionirsko prvenstvo, sindikalno prvenstvo za občino Radovljica in splošno občinsko prvenstvo te občine. Vsa ta tri tekmovanja so bila izvedena na Pokljuki, na planini Kranjske doline, kjer ima Partizan Gorje svoj dom, v katerem je moč prenočevati; v njem je Se jedilnica in kuhinja. Dom ima tudi zajetje vode, električno napeljavo, sanitarije in kopalnico. In ker so zadnja leta zime bolj »revne« s snegom v dolini, nudi dom na Pokljuki, kjer je Se.sedaj dovolj snega, možnost za organizacijo dobrih ti'kmoyanj.  ,       _   /   J. Ambjojič
SPREJEM ZA BOGDANA NORČIČA - Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in predsednik izvršnega sveta Drago Stefe sta v sredo, 23. marca, sprejela našega najboljšega smučarskega skakalca in novega jugoslovanskega rekorderja v smuških poletih Bogdana Norčiča, člana smučarskega kluba Triglav iz Kranja. Na sprejemu so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, smučarskega kluba Triglav in telesnokul-turne skupnosti občine Kranj. Predsednik Tone Volčič je v nagovoru rekorderju Bogdanu, nesojenemu svetovnemu rekorderju v poletih, dejal, da smo Kranjčani ponosni nanj, saj je dvignil sloves kranjskega in slovenskega ter jugoslovanskega športa na še višjo raven in potdil, da je usmeritev kranjske telesne kulture pravilna. Z voljo in borbenostjo tekmovalca se da veliko doseči, čeprav pogoji niso vedno najboljši. Bogdan je v letošnji sezoni to potrdil! Vrhunski tekmovalci prispevajo k masovnosti športa in leta je pri kranjskem skakalnem športu dosežena. Na sprejemu so opozorili na nujnost boljšega strokovnega dela po klubih in po posameznih panogah, saj honorarni trenerji pogosto niso kos nalogam. Neurejeno je tudi financiranje vrhunskih tekmovalcev. Bogdan Norčič, ki mu je predsednik Volčič izročil spominsko darilo, je obljubil, da še ne misli odnehati in da lahko pričakujemo še večje njegove uspehe in uspehe mladih, ki ga bodo nasledili in so vrednost potrdili tudi na zadnji Planici, (jk) - Foto: F. Perdan
Prepričljivo SŠD OŠ Davorin Jenko
Po drugem odigranem kolu ŠŠD osnovnih šol v košarki pri mlajših pionirkah prepričljivo vodijo učenke osnovne Šole Davorin Jenko iz Cerkelj.
Izidi: Davorin Jenko : Simon Jenko 56:6 (25:2, 15:2, 16:2), Lucijan Seljak : Davorin Jenko 25:31 (10:10, 14:7, 7:11), Davorin Jenko : Simon Jenko 22:4 (6:4, 6:0, 10:0), Simon Jenko : Lucijan Seljak 10:9 (4:3, 0:1, 6:5).
Lestvica *
D.Jenko 3 3 0 109:35 6
S.Jenko 2 11    14:87 3
L. Seljak 2 0 2   34:41 2
II. kolo občinskega košarkarskega prvenstva pa so odigrali tudi mlajši pionirji in po štirih odigranih tekmah sta na vrhu lestvice kar dve ekipi, ki še nista bili poraženi.
Izidi: Josip Broz Tito : Lucijan Seljak 25:37 (1:9, 8:7, 16:21), Stanko Mlakar : France Prešeren 30:7 (14:3, 11:0, 15:4), Lucijan Seljak : Stanko Mlakar 22:29 (6:8, 6:11, 10:10), Josip Broz Tito : France Prešeren 42:6 (17:3, 9:1, 16:2). - Posebna osnovna šola : Davorin Jenko 14:40 (6:21, 4:11, 4:8), Simon Jenko : Stane Žagar 28:32 (4:7, 12:9, 12:16), Posebna osnovna šola : Stane Žagar 26:34 (4:8, 14:20, 8:6), Simon Jenko : Davorin Jenko 29:28 (8:6, 10:6,11:16). Lestvica:
S.Mlakar 4 4 0 131: 53 8
S.Žagar 4 4 0 136:103 8
S.Jenko 4 3 1 127:102 7
D.Jenko 4 2 2 105: 90 6
J.B.Tito 4 1 3 120:123 5
L. Seljak 4 13 101:114 5
F. Prešeren 4 1 4 43: 99 5 Pos. os. šola 4 0 4 62:129 4 ŠŠD osnovne šole Simon Jenko pa je bil organizator tekmovanja za najmlajše pionirje. Potrebno je orne-
Sestavljena reprezentanca
s*
SRS
V dvorani Tivoli je bil v soboto izbirni turnir petih mladinskih selekcij, Gorenjske, Štajerske, Dolenjske, Primorske in Ljubljane, na katerem so izbrali 14 mladink za sestavo rokometne reprezentance Slovenije, ki bo meseca junija nastopila na turnirju »Bratstva in enotnosti« v Crni gori.
Selektor republiške reprezentance Mitja Vidic je izbral naslednje igralke: Pobregar, Pocajt, Peterlin, Saksida, J. Lušina, Dežman, Kacin, Cuderman, Jensterle, Bolha, Jan, T. Ba-šič, Benedičič in Orel.
Izida: Ljubljana : Gorenjska 18:14 (6.6), Gorenjska : Dolenjska 24:14 (12:8).       J. K.
Tržiške novice
Na Zelenici je bilo letošnje mladinsko in sindikalno občinsko prvenstvo Tržiča v veleslalomu. Tekmovalo je 134 smučarjev in smučark iz 14 delovnih organizacij in treh šol. V ekipnem delu je med sindikalnimi ekipami zmagala ekipa Tria, msd mladinskimi ekipami pa je bila najboljša vrsta iz tovarne Peko. V posameznih kategorijah so zmagali: ženske do 20 let: Anka Košir (OS heroja Grajzerja), do 25 let: Irena Lavrič (Peko), od 25 - 35 let: Jana Roblek (OS heroja Bračiča), od 35 — 45 let: Mila Kralj (Peko); moški nad 45 let: Janez Perko (Trio), od 40-45 let: Vinko Svab (Peko), od 35-40 let: Anton Košir (Lepenka), od 30- 35 let: Franc Aljančič (BPT), od 25 - 30 let: Janez Meglic (BPT), od 20-25 let: Franc Komac (Trio), do 20 let: Franc Ribnikar (OS heroja Grajzerja).
Alpinistični odsek in planinsko društvo Tržič bosta v nedeljo, 27. marca, ob 10. uri na plazu pod Storžičem organizirala tekmovanje za planince v veleslalomu. Prijave sprejema organizator do sobote do 20. ure v domu pod Stor-žičeni. i   f   i   f   ,   ,   i   i   * ,J.,Kik-el,
niti, da na srečanja ni bilo sodnikov, vendar je kljub temu tekmovanje bilo. t
Izidi: Simon Jenko : OŠ Stane Žagar 18:14 (4:0, 4:6, 10:8), France Prešeren : Stanko Mlakar 0:20 bb., Simon Jenko : Lucijan Seljak 24:6 (6:2, 6:0, 12:4), Stane Žagar : Lucijan Seljak 16:8 (8:0, 2:6, 6:2), Simon Jenko : France Prešeren 20:0 bb. Lestvica:
S.Jenko 3 3 0 62:20 6
S.Mlakar 3 3 0 42:22 6
S.Žagar 4 2 2 64:58 6
L. Seljak 4 1 3 36:68 5
F. Prešeren 4 0 4   0:80 0
-čm
/-*
Naš komentar
»Za las skozi šivankino uho«
KRANJ — Končno je za jugoslovansko reprezentanco dvanajst težkih in morečih dni. Toliko časa je namreč trajalo svetovno prvenstvo skupine B v glavnem mestu vzhajajočega sonca Tekiju. V tej skupini so se za uvrstitev od prvega do devetega mesta potegovali tudi Jugoslovani. Le-1 i pa v vseh teh dneh niso najbolj blesteli. Še več »le za las« so ostali v tej druščini in naslednje leto jih bomo v Beogradu ponovno gledali.
Naši izbranci tokrat na Japonskem niso pokazali, kar smo od njih pričakovali. Reprezentanca je zaigrala v spremenljivi formi, kar je tudi odraz njihove fizične pripravljenosti. Skozi vse prvenstvo so se morali krepko boriti za obstanek. 2e na startu so se morali krepko boriti za obstanke. 2e na startu so doživeli šok. Premagani so bili od Norvežanov in prvi točki sta odšli! Nato je prišel pričakovani poraz z najboljšo vrsto prvenstva reprezentanco NDR. Tu so Jugoslovani dali vse od sebe, Nemce presenetili in ti so na koncu slavili minimalno zmago. Končno so v tretjem srečanju komaj premagali Avstrijo. Ko je že vse kazalo, da so le preboleli najhuje, je prišel nepričakovani remi z Nizozemci. In že je bil tu preplah, saj so se v našem taboru zavedali, da je le ena točka proti »tulipanom« premalo. Ko je prišel nato Se
§oraz z domačini prvenstva in nato ie s vico, je bilo na dlani, da jim že krepko gori pod nogami. Japonski led je vse bolj postajal »žerjavica«. In ko so nato izgubili še z Madžari, je bilo jasno, da so izgubljeni, in da jih ob obstanku reli le še čudež. In ta čudež je prišel? Zadnji dan prvenstva so Švicarji težko osvojili točki z Nizozemci, »modri« pa lahko s Poljaki.
Čeprav je zmaga čista, se je ob njej treba zamisliti. Poljaki niso več imeli možnosti, da se uvrstijo višje kot na drugo mesto — prvo je bilo že tako rezervirano za NDR — vedeli so tudi, daje prihodnje svetovno prvenstvo leta 1978 v Beogradu. Računica je torej preprosta. Ker je bilo o prvaku že vse odločeno,  naj Jugoslovani  le »zma-
8ajo«, saj se bo tako drugo leto v eo gradu le lažje uvrstiti v višjo skupino, v skupino najboljših repre-zentantov na svetu. Račun se je iztekel v obojestransko korist. Jugoslovani, kot domačin prvenstva skupine B, so ostali v tej družbi, Poljaki pa bodo v Beogradu le imeli lažje delo na startu k prvemu mestu.
Zdaj torej vemo, kje je naše mesto. Na pot so naši odšli v prepričanju, da zmorejo več kot so, in da jim je mesto med prvo peterico. Zdaj vemo, koliko v svetu veljamo. Smo pač »samo« sedmi v tej vedno močnejši skupini BI
D. Humer
Jugoslovanski načrt pomladne setve je visok, vendar je po sodbi zveznega izvršnega sveta nujen, če hočemo zboljšati preskrbo ljudi z domačo hrano. Kmetovalci družbenega in zasebnega sektorja imajo letos na voljo več semena, gnojil in kmetijske mehanizacije. Po podatkih sekretariata za kmetijstvo bomo spomladi v Jugoslaviji zasejali 4,555.000 hektarjev površin. Koruza bo zasejana na skoraj 2,5 milijona hektarjih, sledijo pa jara žita, sončnice, sladkorna pesa, krompir, krme rastline, zelenjava, soja, tobak in druge industrijske rastline. Tudi gorenjski kmetje začenjajo s pomladno setvijo. S tremi smo se pogovarjali v torek in jih razen o setvi povprašali tudi o cenah umetnih gnojil in krmil ter njihovi usklajenosti s cenami kmetijskih proizvodov.
Viktor Rozman kmet iz K rižev:
»Zima nas je priklenila k domačim delom in nas napotila v gozd, kjer so bili zaradi nizkega snega ugodni pogoji za delo. Na spomlad pa se vsako leto loteva tno setve zelenjave, ki je razen živine in mleka glavni tržni višek naše kmetije. Lani sem zadrugi prodal okrog 18 ton zelenjave, v prihodnje pa utegne biti sodelovanje z zadrugo še boljše in razširjeno na druge organizacije, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo zelenjave. Sajenje krompirja bo prišlo na vrsto konec meseca. Ker imam precej hlevskega gnoja, sem kupil okrog 4 tone umetnih gnojil, vendar to za štiri hektarje obdelovalne zemlje ni preveč. Več ji daš, bolje obrodi. To velja še posebno za zelenjavo in travo. Zato ocenjujem, da se gnojenje z umetnimi gnojili, čeprav so draga, in krmljenje z močnimi krmili splača in da vpliva na višji pridelek. Če se temu cilju ne podrediš in kmetije ne preusmeriš, capljaš na mestu in ne dohitevaš več napredka.«
Janko Skrjanc, kmet iz Senič-nega:
»Zima   nam   ni  dovolila kaj
prida počitka. Stroje in orodje smo pripravili za spomlad, razen tega pa se ukvarjamo z živinorejo, ki terja svoje; pa naj bo poletje ali zima. Glavna spomladanska dela so za nami: posejali smo spomladanski ječmen in posadili deloma zgodnji krompir, čaka pa nas še sajenje poznega krompirja in silažne koruze, kar pride na vrsto konec aprila ali v začetku maja. Pričakujem, da bom potrosil okrog 15 ton umetnih gnojil. Deloma sem jih plačal z gotovino, deloma pa sem jih kupil s pomočjo posojila Kmetijske zadruge Križe. Poprečno dva dinarja sem odštel za kilogram, vendar se utegne cena umetnih gnojil kmalu zvišati ali pa se bo pojavilo celo pomanjkanje. Ce primerjam cene gnojil in krmil s cenami kmetijskih proizvodov ugotovim, da pri živinoreji kmet precej zgublja, pri poljščinah pa še vlada določeno sorazmerje, vendar že delamo na meji rentabilnosti. Prodajo tržnih viškov imam zagotovljeno, vendar cene še niso zanesljive. Za živino in mleko približno vem, koliko bom dobil za kilogram ali za liter, za krompir pa cena še ni oblikovana! Stroje, predvsem osnovne kot traktor in naprave za spravilo sena, imam svoje. Druge pa je kupila strojna skupnost Seničnega, K rižev, Sebenj in Retenj. V redu sodelujemo in spoznavamo, kako dobrodošle  so   takšne skupnosti.«
Franc Pušavec, kmet s Hudega pri
Kovorju:
»Na vse mogoče načine smo že zboljševali našo kmetijo, ki združuje okrog 11 hektarov zemlje, od katere je polovica obdelovalne. Sejali smo rž in sadili zelenjavo, pa nam je vse uničila divjad. Ne vemo, kako jo zaustaviti! Ni nam kazalo drugega, da smo se preusmerili na živinorejo in vzrejo krav mlekaric, kar je danes še najbolj donosno. Vendar kaže pri proizvodnji mleka razčistiti odnose in doseči, da bosta tveganje pri mlekarstvu nosila tako proizvajalec kot mlekarna. Hlev na odplakovanje sem uredil in tako imam za gnojenje precej gnojevke. Kljub temu sem kupil okrog 3 tone umetnega. Vendar kmet pri nakupu in potrošnji gnojil in krmil nima računice. Zakaj? Kilogram gnojil stane poprečno več od dveh dinarjev, kilogram krmil pa 3,70 dinarjev kar je enako ceni litra mleka. Pa je vendarle treba za proizvodnjo litra mleka potrositi več kot kilogram gnojil in pokrmiti najmanj dva kilograma krmil! Cena litra mleka torej še zdaleč ni vzpodbudna. Sicer pa sem s prodajo živine zadovoljen. Odkup je zagotovljen. Od spomladanskih del nas čaka le še sejanje silažne koruze, kar pride na vrsto konec maja.«
J. Košnjek
te dni po svetu
BASKI OSTANEJO V ZAPORIH Na podlagi dekreta o razširitvi amnestije, ki ga je prejšnji teden izdala španska vlada, so iz španskih zaporov izpustili prve politične zapornike. Do konca tedna nameravajo izpustiti še ostalo večino. Predvidevajo pa, da jih bo od 170, kolikor jih je zaprtih, ostalo za rešetkami še najmanj 20. Le-ti so večinoma Baski, pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA.
RUDE V VULKANSKI LAVI
Sovjetski znanstveniki so ugotovili, da prihaja med bruhanjem vulkanov na zemeljsko površje na tone prvin, potrebnih v industrijski proizvodnji: žveplo, svinec, baker, volfram in druge. Del teh snovi odnaša voda v morje, večina pa se kopiči v plasteh na zemeljskem površju. Zato sodijo raziskovalci, da je treba iskati ležišča rudnih bogastev na krajih nekdanjih, zdaj ugaslih ognjenikov.
TRDOVRATNA GOBAVOST Predstojnik londonskega inštituta za preučevanje gobavosti dr. Stanlev Brownc je izrazil zaskrbljenost glede učinkovitosti doslej znanih zdravil proti tej bolezni. Bacili lepre postajajo čedalje odpornejši in po prenehanju zdravljenja spet oživijo. Dr. Browne meni, da je rešitev v kombiniranem zdravljenju z več vrstami zdravil hkrati. Tako zdravljenje pa je seveda znatno dražje in si ga bodo revne dežele težko privoščile. Prav v teh deželah pa je večina gobavcev, ki jih je danes po vsem svetu okoli 15 milijonov.
DRAŽJA NAFTA
Od 1. junija naprej bo kuvajtska nafta dražja še za 5 odstotkov. Kuvajt je ena izmed enajstih članic združenja OPEC, ki so z novim letom podražile nafto za 10 odstotkov.Sklep o ponovni podražitvi je bil sprejet v trenutku, ko sta Katar in Venezuela skušala na izrednem zasedanju OPEC preprečiti dvojne cene.
FRANCIJA IZGUBILA ZADNJO KOLONIJO Zadnja francoska kolonialna posest v Afriki Džibuti naj bi praznovala neodvisnost 27. junija letos. Sporazum je bil dosežen po tritedenskih pogjanjih v Parizu. Z dogovorom pa niso zadovoljne vse pogajalske strani Džibutija. Francija si je namreč »zagotovila« sodelovanje na vseh področjih, tudi na vojaškem.
BOJKOT MALIH ČLANIC EGS
Danes se bo v Rimu začel dvodnevni vrhovni sestanek, ki ga bo deveterica izkoristila tudi za počastitev 20-letnice ustanovitve EGS. Zaradi spora o udeležbi EGS na londonskem sestanku 7. in 8. maja pa se v malih državah (Beneluks, Irska, Danska) pojavljajo zahteve po bojkotu rimskega sestanka, če velike članice ne bodo pristale na zastopstvo celotne EGS na »gospodarskem vrhu« zahoda.'
UBIT KONGOŠKI PREDSEDNIK
Vojaški komite v Kongu namerava najstrožje kaznovati atentatorje, ki so ubili predsednika Mariena Nguabija. V torek zvečer pa je bil ubit tudi kongoški nadškof kardinal Emile Biajenda. Tri osumljence so že prijeli.
Grška in japonska
delegacija v Iskri
Kranj, 24. marca — Na povabilo zveznega izvršnega sveta je v sredo dopotoval na obisk v našo državo grški minister za koordinacijo vlade Panajotis Papaliguras. Ob prihodu v našo državo je dejal, da so odnosi med Grčijo in Jugoslavijo »tradicionalno dobri«, še posebej zato, ker sta voditelja obeh držav z osebnimi stiki odprla pot nadaljnjemu sodelovanju.
Glavni namen obiska japonske vladne delegacije, ki se tudi mudi v Sloveniji je povečanje menjave med našo državo in Japonsko. Japonsko delegacijo vodi Yugor Komatsu, ki je predlagal, da bi razširili spisek blaga, ki bi ga Slovenija rada izvozila na Japonsko. Obstaja tudi možnost, da bi državi sodelovali pri izvozu v tretji svet.
Grška in japonska delegacija sta včeraj obiskali tudi tovarno Iskra-Telekomunikacije Labore, kjer so si ogledali proizvodnjo telefonskih central. L. B.
Kranj — Delovna organizacija Alpetour se je pred nedavnim odločila za novo dejavnost. Pri Alpetouru si je namreč že nekaj časa mogoče izposojati avtomobile. Najprej so v združenem podjetju nakupili pri nas izredno popularne avtomobile »zastave 101«, nato še nekatere druge, zdaj pa so se odločili za »golfe«. V sredo jih je bilo pred hotelom Creina v Kranju kar devet. Le-te bodo v prihodnjih dneh »razdelili« po poslovalnicah širom Jugoslavije. V Alpetouru zatrjujejo, da je bila odločitev za novo dejavnost, »rent a car«, za izposojanje avtomobilov po dosedanjih izkušnjah pravilna, (-jg) — Foto: F. Perdan
Štipendiranje na Gorenjskem
Odslej brez zastojev
Znani sklepi 6. seje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju so razredčili vrste štipendistov solidarnostnega sklada do take mere (pravzaprav do števila), ko po sedanjih merilih zbrana sredstva zadostujejo za normalno izplačevanje štipendij. Tako kot drugod po Sloveniji, so se tudi na Gorenjskem morali odpovedati štipendiji iz solidarnostnih sredstev tisti učenci in študenti, katerih dohodek na družinskega člana ali učni uspeh ni več po novih oziroma spremenjenih kriterijih ali pa je njihova smer študija uvrščena med nepred-nostne poklice, torej takšne, da jih gospodarstvo ali negospodarstvo v regiji ne potrebujeta.
Zaradi omenjenih sklepov, ki so bili seveda nujni, če se je hotelo urediti zastajajoče izplačevanje štipendij, je na Gorenjskem od 3075 Štipendistov (všteti so sem tudi prosilci za štipendijo iz solidarnostnega sklada za leto 1976/77) izgubilo pravico do štipendije 878 štipendistov: največ — 541 jih je izgubilo štipendijo zaradi znižanega cenzusa, 172 jih je imelo le zadosten uspeh, ostali pa letnika niso izdelali. Trenutno je na Gorenjskem 2281 štipendistov iz solidarnostnega sklada, od teh je 754 »kadrovskih«, ki razliko dobe iz solidarnostnih sredstev.
Prav gotovo je izguba štipendije študente prizadela, posebno tiste, ki so ob koncu študija, njihova smer pa je bila označena kot suficitarna za gorenjsko regijo. »Vendar nam ni znano,« je povedala vodja resorja za štipendije pri skupnosti za zaposlovanje Kranj Marija Štularjeva, »da bi kdo moral zaradi tega študij opustiti. Vsi študenti, ki žive v slabših pogojih, in so zdaj izgubili štipendijo, so imeli možnost z vlogo na izvršne odbore zaprositi za nadaljnje izplačevanje štipendije. Tako se je 84 študentom odobrilo izplačevanje štipendij, čeprav ne izpolnjujejo več pogojev.«
Z marcem se bo, kot kaže, tudi uredilo redno izplačevanje štipendij, saj se je v gorenjski regiji v januarju pa tudi v februarju nateklo dovolj sredstev. Januarske štipendije so študenti že dobili, februarske pa bodo v kratkem, v teh dneh, brž ko bo popravljena računalniška napaka. Medtem ko so v ostalih gorenjskih občinah že lahko izplačali še zaostale štipendije za december, se je   za   kranjsko   in   loško občino
Slab dotok denarja
KRANJ — Koordinacijski odbor za izvedbo programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih občine Kranj je predložil občinski skupščini poročilo o izvajanju programa gradnje teh objektov. Iz poročila je razvidno, da so ob koncu lanskega leta organizacije združenega dela in druge organizacije imele 1,173,093 dinarjev naporavnanih obveznosti. Neredno dotekanje denarja v sklad za gradnjo pa ovira normalno izvajanje programa.
Ker se obveznosti poravnavajo ob tromesečjih, pozivata občinska skupščina in koordinacijski odbor vse, ki niso poravnali svojih obveznosti, da to naredijo ob koncu tega tromesečja.
L. B.
natekla potrebna vsota denarja za izplačilo teh štipendij šele sedaj.
»Za naprej vse kaže, da ob takšnem številu štipendistov in ob takem rednem dotoku denarja ne bo več prihajalo do zastojev in bomo lahko štipendije tekoče izplačevali. Zaškripalo bi seveda, če bi se pritisk na solidarnostno združena sredstva za štipendije spet povečal, vendar za zdaj ne kaže, da bi se do konca letošnjega šolskega leta kaj povečevalo število štipendistov. Polemika okoli suficitarnih poklicev sicer še teče in razumljivo se ob njej krešejo mnenja, vendar bo do novih sprememb družbenega dogovora o štipendiranju prišlo verjetno šele z novim šolskim letom.«
Takrat bo tudi priložnost za študente, ki so pri solidarnostno združenih sredstvih izgubili možnost dobiti štipendijo, da zaprosijo zanjo pri organizacijah združenega dela. Gorenjske OZD so v svojih letnih potrebah že napovedale, da bodo letos razpisale 373 kadrovskih štipendij, kar je sicer nekaj manj kot lani, ko jih je bilo okoli 400. Prav gotovo je manjše število na novo razpisanih kadrovskih štipendij po svoje tudi odraz sedanjih zmanjšanih potreb gospodarstva po novih kadrih. Gorenjske delovne organiza-
cije in izobraževalne skupnosti sedaj štipendirajo 1817 učencev in študentov, če pa upoštevamo še solidarnostne štipendije, študira ob pomoči štipendije 3344 gorenjskih učencev in študentov.
»Res je tudi, da bi bilo potrebno listo prednostnih in neprednostnih poklicev še dodelati,« meni Marija Štular, »saj so realne potrebe po delavcih v združenem delu še slabo preučene, pavšalne, tako da smo pri ugotavljanju prednostnih in neprednostnih poklicev morali upoštevati ne trenutne pač pa dolgoletne pokazatelje.«
L. M.
Predsednik slovenske skupščini v Tržiču
Tržič — V ponedeljek, 28. marca, bo prišla na celodnevni obisk v tržiško občino delegacija skupščine SRS, ki jo bo vodil njen predsednik dr. Marijan Brecelj. Gostje se bodo na občinski skupščini najprej seznanili z značilnostmi tržiške občine in razpravljali o delovanju delegatskega sistema in sodelovanju med občinskimi skupščinami in republiško skupščino. Nato pa bodo obiskali krajevno skupnost Pristava.
-jk
Škodljivo odlašanje s Krožno cesto |
Krajevna skupnost Stražišče bo izvršni svet občinske skupščine Kranj vprašala, zakaj odlašanje z urejevanjem Krožne ceste v Stražišču in zakaj se ne spoštujejo določila o urejenosti prometa na križišču na>Laborah — Asfaltiranje cest, ulic in potov v krajevni skupnosti končano do 21. junija, ko slavi stražiška skupnost svoj krajevni praznik
Stražišče - V torek, 22. marca, so se v Stražišču sestali predstavniki krajevne skupnosti, delegacije za občinsko skupščino in člani odbora za asfaltiranje cest, ulic in potov v stražiški krajevni skupnosti. Na sestanku so ocenili dosedanje asfaltiranje cest, ulic in potov v krajevni skupnosti in izrekli priznanje krajanom, ki so se na referendumu izrekli za samoprispevek, in kranjski občinski skupščini, ki Strašanom pri akciji ni odrekla pomoči. Lani je bil na skoraj 8500 dolžinskih metrih že vgrajen grobi asfalt. Nanj čaka le še okrog 2000 metrov cest, ulic in potov. Le-to naj bi prišlo na vrsto letos, hkrati pa naj bi Cestno podjetje vgradilo tudi fini asfalt. StraŠani želijo, da bi bilo asfaltiranje končano do 21. junija, ko slavi stražiška skupnost krajevni praznik. Zal Strašani pogrešajo pomoč organizacij združenega dela, ki so v krajevni skupnosti in v katerih so krajani zaposleni! Ponovno jih bodo pozvali k pomoči, saj bo pri asfaltiranju vsak dinar dobrodošel.
Precej negodovanja povzroča neizpolnjena obljuba kranjske občinske skupščine, ki se je z lansko resolucijo zavezala, da bo že lani dokončala prv del urejevanja Krožne ceste, letos pa naj bi začela
z drugim. Tako je bilo Strašanom tudi obljubljeno ob referendumu. Žal je leto že minilo in je za nam' že lep del leta 1977, pa še lanske obljube niso izpolnjene. Zato bodo predstavniki krajevne skupnosti Stražišče vprašali kranjsko skupščino in njen izvršni svet, kako je 1> uresničevanjem lanske resolucije, V kateri je stražiška Krožna cesta zapisana. Enako vprašanje pa bo veljalo tudi komunalni interesn' skupnosti.
Vročo kri že nekaj časa povzroča neurejeno križišče na Laborah. Krajevna skupnost terja, da se nevarna prometna pentlja »odvozlja« v prid varnosti prometa in naj se prometni znaki, ki so postavljeni, spoštujejo-Žal ostajajo obljube neizpolnjen«; Križišče je zatrpano s parkiranim1 vozili. Pešci nimajo kje hoditi. Se posebno nevarno je za otroke, k' hodijo z Lsbor v osnovno šolo Lucijan Celjak v Stražišču. IH potrebna težka nesreča, da bo križišče urejeno, se sprašujejo na stražiški krajevni skupnosti? Načrt z* ureditev križišča je narejen. Menda se zatika le pri soglasju, ki ga mor* dati PTT. Takšen odgovor so dobu' Strašani, ko so spraševali, kdaj bo na Laborah zavladal prometni red-J. Košnjek