Gospodarske stvari. Obrezovanje trsa. Obrezovaaje trsa je jako imeuitao delo v viaoreji; kajti po ajem se ravaa celi razvitek viaske trte, tako da obrezovanje aplob pospešuje rast ia plodovitoat traa, lahko mu pa tudi škoduje. Zlasti takrat je pravilao obrezovaaje velike važaosti, kedar trs pozebe, ali aamo deloma, ali pa celo do koreaa. kedar mora viaorejec paziti, da si ae pogubi ia ae pokoača cele trte. Pozebljeaje traa prihaja aekaj od zemlje, v katero je trs vsajea, ia pa čem aižje viaograd leži, čem bolj je viaograd obrajea proti severu ia čem ravaejša je vaa okolica, tem lažje pozebe trs. Ali tudi zemlja sama upliva zelo aa pozebijeaje trte, ia aevaraost je tem večja, čem težja ia mokrejaa je zemlja. Želo škodujejo tudi razai vetrovi, poaebao severai ia zapadai, ako trajajo dolgo časa. Zaaao je tudi, da aekatere trte prej pozebejo, kakor druge; tako a. pr. zeleaika lažje preaaša zimo, kakor kraljeviaa v istib okoliačiaah. Da se izpozna, ali je pozebel trs ali ae, mora se aa vse te okolaoati jemati ozir, ia pri obrezovauji trte se ne sme tako labkomišljeao ravaati, kakor se to daadaaes aavadao godi, temveč premisliti se mora vse, kar bi lahko bilo krivo, da je pozebla trta. Trs lahko različao pozebe ia aicer: 1. ali pozebejo mladike, 2. a i rcsge, ki 80 že dozorele za prihodaje obrezovaaje, 3. ali pozebe celi trs do koreaa, ali pa 4. pozebejo očesa (popki.) Kolikor se da po letošaji zimi soditi, pozeblo bo letoa aajveč mladik, zlasti po tiatib krajib, kjer se je laai pokazala peroaoapora viticola (strupeaa rosa). Zaradi peroaospore je aamreč odpalo aa večib krajib liatje prej. kakor ao dorasle mladike ua trsu. Ker je pa zaaao, da je listje oai del rastliue, ki preaareja sok v pripravao brauo, da se tra sploh labko razvija, ki srka iz zraka potrebaega ogljeaca.tako je razumljivo. da se brez listja ae more razvijati aobeaa rastliaa; ostaae tedaj v oaem staau svojega razvitka, v katerem je bila ta- krat, ko ji je odpadlo liatje. Ia tako je tudi pri viaski trti; 6em prej je odpadlo listje, tem manj so doraale mladike ; čem maaj so pa dorastle mladike, tem težje preaašajo zimo ia raraz. Zato opozarjaaio aaše viaorejce, da letoa dobro pogledajo, ali so pozeble rozge ali pa očeaa (popki). Da, je rozga pozebla. pozaa se po barvi, ako se trta zareže z aožem. Če je zaotraaji les rajave barve, tedaj je rozga cela pozebla; ako je pa v srediai les zelea, ter se vidi, da je samo zunaaji del pozebel, tedaj je mogoce, da ae začaejo pogaajati očeaa, a veadar ai dobro, da se taka rozga obrezuje, ker labko zaostaja v avojem razvitku ia pozaeje celo propada. (Koaec prih) Sejmovi. Dae 14. marcija aa Bregu v Ptuji ia v Tržišaa pri Slatini. Dae 15. marcija v Zdolaa ia dae 16. marcija v Poličaaah (za sviaje).