13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI S DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST m »- GC V— UJ >Q DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST a DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST OBMOČJE ŠENTVIDA IN MALENC BODO ZAŠČITILI BREŽICE — Predel od Šentvida nad Čatežem do Velikih Malenc bodo zaradi posebne kulturne, zgodovinske, znanstveno raziskovalne in izjemne krajinske vrednosti razglasili za kulturni spomenik. Osnutek odloka bo obravnavala občinska skupščina na seji 30. avgusta. Varovano območje obsega prazgodovinsko gradišče na Šentviški gori, in na Velikih Malencah ter ostanke rimske kulture pri cerkvi Sv. Martina na Vel. Malencah. ŠE TRETJA ŽRTEV TRČENJA ČRNOMELJ — Iz novomeške bolnišnice so sporočili, da je hudim poškodbam, ki jih je zadobila v prometni nesreči pred dvanajstimi dnevi, podlegla 71-letna Zofija Agnič iz Tribuč. Agničeva je tako tretja žrtev hudega trčenja, o katerem smo že pisali in do katerega je prišlo v križišču ceste Črnomelj—Adlešiči 7. lokalno cesto proti Gribljam. Peter Rožman iz Čardaka v Črnomlju je takrat med vožnjo zapeljal v levo, ko mu je nasproti pravilno z avtobusom pripeljal Črnomaljec Jože Gerkšič. V silovitem trčenju sta bila takoj mrtva voznik Rožman in sopotnica Barbara Šegi na, sedaj pa je ranam podlegla še druga sopotnica Zofija Agnič. SREČANJE BORCEV BELOKRANJSKE METLIKA — V soboto, 3. septembra, ob 10. uri bo v Domu Edvarda Kardelja v Metliki (na Pungartu) srečanje borcev 15. SNOUB Belokranjske v počastitev 45-letnice ustanovitve te enote. Organizacijski odbor ne bo pošiljal posebnih vabil; borce naproša, da o srečanju obvestijo soborce. Pri tem odbor 15. SNOUB Belokranjske poudarja, da je Metlika vedno toplo in prisrčno sprejela borce Belokranjske partizanske brigade. YU ISSN 0416-2242 S ponedeljkom za 60 do 80 odst. dražji kruh Dražjega jemo manj NOVO MESTO — S 15. avgustom so v ljubljanskem Žitu, v okviru katerega posluje tudi tozd Pekarna Dolenjska Novo mesto, podražili pekarske izdelke. Cene belega kruha so višje do 60 odstotkov, črn kruh so podražili za 80 odstotkov, za razne vrste pakiranega kruha pa bo potrebno poslej plačevati 70 odstotkov višjo ceno. Pecivo bo dražje za nekaj prek 80 odstotkov. Po ponedeljkovem dvigu cen stane beli kruh iz moke tip 500 2.200 din, črni kruh je po novem 1.850 din, za koruzni kruh odštejejo kupci 2.120 din in za ajdovi kruh 2.710. Žemlje so zdaj 220 din. Poleg tega, da peki dvigajo cene, imajo z nekaterimi izdelki izgubo zaradi visokih cen moke. To velja, kot zatrjujejo v tozdu Pekama Dolenjska, pšenični kruh tip 850, to je t. im. navadni črni kruh. Ker s prodajno ceno tega kruha ne pokrivajo stroškov zanj, ga v novomeški pekami trenutno ne pečejo. Kot napovedujejo, ga bodo v kratkem spet. Verjetno bodo pred tem temeljito pretehtali, koliko v vsej množini pripravljenega kruha bo tega osnovnega, saj so izračunali, da ga v primeri z drugimi pekarnami ponudijo tržišču veliko. V tozdu Pekarna Dolenjska ugotavljajo, da upada povpraševanje po kruhu. Takim nihanjem v povpraševanju po kruhu se v Pekarni lahko prilagajajo, medtem ko trgovcem ne morejo ugoditi, če le-ti naročajo v posameznih primerih čisto majhne količine peciva. Zato v novomeškem pekarskem tozdu predlagajo, naj se trgovci povežejo in hkrati naročijo vsak po malo določenega izdelka, kar bi bilo v skupni količini dovolj, da bi se pekom splačalo pognati stroje. Glede količine in kakovosti izdelkov so se v novomeški pekarni pripravljeni več pogovarjati tudi s potrošniškimi sveti, vendar le-ti še ne kažejo občutnejše-ga zanimanja za navezavo sti kov. L. M. Trebnje sprejema izziv Unida V trebanjski občini bodo izvajali program OZN za razvoj drobnega gospodarstva — Država bo naiveč opmagaia s tem, da se ne bo vtikala Dolenjski izvoz peša za slovenskim TREBNJE — Izvajanje gospodarske fetormč bo z vsrvecjo ostrino zastavljalo vprašanje, kam s tehnološkimi in ekonomskimi presežki delovne sile. Odgovor je znan, nova delovna mesta naj bi zanje ustvarili v majhnih podjetjih. Na teoretični ravni ni več zadržkov za razmah malega družbenega in zasebnega podjetništva, v praksi pa se vse prevečkrat zatika. Pri nas sicer vsi zelo radi navajajo Trebnje pa medobčinska gospodar- Domžale, kjer si je tako podjetništvo že nekako utrlo pot, a ene Domžale so za opešano gospodarstvo le premalo. Kot kažejo napori trebanjske občine, pa bi lahko tudi na Dolenjskem ustvarili take Domžale, morda celo izdelali vzorec za vso Jugoslavijo. Potem ko je projekt FAO (organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano) v trebanjski občini že pokazal nekaj rezultatov, seje uveljavil projekt Unida (organizacije za industrijski razvoj pri OZN) kot njegova nadgradnja. Njegov cilj je ustvarjanje družbene klime za razvoj malih gospodarskih enot, kjer naj bi se zaposlovali predvsem mladi, ženske in zdomci. Na rimskem simpoziju o regionalnem projektu Unida je Jugoslavija dobila nalogo, da ugotavlja vpliv politike in zakonodaje na razvoj drobnega gospodarstva v razvitih in manj razvitih območjih. Nosilec tega projekta je občina ska zbornica za Dolenjsko, izvajalec pa obratna zadruga Unitehna iz Trebnjega. Vsi skupaj naj bi obliko- 30-LETNICA AVTOMOBILSKE CESTE LJUBLJANA — 17. septembra ob 11. uri se bo na Otočcu pri Novem mestu pričelo veliko srečanje brigadirjev ob 30-letnici izgradnje avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Na srečanje so vabljeni vsi, ki so v času izgradnje avto ceste bratstva in enotnosti sodelovali na zveznih in lokalnih akcijah. Organizacijski odbor prosi vse, ki se bodo srečanja udeležili, da svojo udeležbo predhodno najavijo na telefon 068 21-291 ali pisno na naslov: OK SZDL, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 3. Vljudno vabljeni! vali eksperimentalni model za ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva. Gre predvsem za strokovno pomoč in ne toliko za denarno. Seveda so v trebanjski občini ta projekt sprejeli z odprtimi rokami, kar velja tako za občino kot celoto kot tudi za Unitehno. Predsednik trebanjskega izvršnega sveta Maks Kurent meni, da so že bili doseženi nekateri premiki. Podobnega mnenja pa je tudi direktor Unitehne Ciril Pevec. Ob nedavnem obisku podpredsednika slovenskega izvršnega sveta Janeza Bohoriča je dejal, da ima zadruga konkreten poslovni interes. Dejal je, da je treba najti predvsem take programe, ki bodo konkurenčni na zunanjih trgih. Pevec vidi veliko možnosti za razvoj drobnega gospodarstva tudi v tem, da je vse več mladih sposobnih ljudi, ki imajo le majhne možnosti za zaposlitev v družbenem sektorju. Tu je tudi veliko zdomcev, ki imajo denar in možnosti za odpiranje delavnic, nimajo pa proizvodnih programov itd. Unitehna, ki bo letos imela za 21 milijard dinarjev prometa in je sposobna opravljati za obrtnike vse funkcije, je pripravljena sprejeti izziv. Vendar pa bo potrebovala nove strokovnjake in predvsem pomoč države. Pomoč države pa bo največja tedaj, ko se bo najmanj vtikala v drobno gospodarstvo. V sedanjih razmerah precej ljudi, ki imajo denar in sposobnosti, pogreša predvsem poslovno gotovost. In kot je dejal Janez Bohorič, bodo v Sloveniji podprli vse take projekte, ki bodo zagotavljali zaposlovanje nove delovne sile in bodo konkurenčni tudi v mednarodnem merilu. J, S. Vendar je bil še vedno za 7,6 odst. večji kot lani NOVO MESTO — Kot sporoča Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, se je v prvem polletju skupni dolenjski izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvečal za 16,6 milijard dinarjev (preračunano po ameriškem dolarju v vrednosti 1,262 din) ali za 7,6 odst. V enakem času seje uvoz zvečal za 10,1 milijarde din, kar je 5,3 odst. več kot lani. Merjeno v odstotku seje letošnji izvoz najbolj povečal v trebanjski občini — kar za 44 odst., merjeno v znesku pa v občini Novo mesto, kjer se je povečal za 9,9 milijarde in to je le 5 odst. več kot lani. Ta primerjava tudi kaže, kako izjemno velik delež ima novomeška občina v dolenjskem izvozu. Tudi uvoz seje najbolj zvečal v trebanjski občini (kar za 82 odst.), medtem ko se je v črnomaljski in metliški celo zmanjšal. Polletni rezultati tudi kažejo, da Dolenjska zaostaja za letošnjimi slovenskimi izvoznimi uspehi, vendar ne toliko, da bi se dolenjski delež v skupnem izvozu in uvozu kaj bistveno zmanjšal. Še vedno se 'giblje med 12 in 13 odstotki. GOSPODIČNA DOBI JANEZA TRDINO NOVO MESTO — Dom pri Gospodični, znano turistično postojanko na Gorjancih, ki jo upravlja novomeški Pionir, bo krasil kip z likom Janeza Trdine. Skulpturo v lesu bo izdelal kipar samorastnik Franc Tavčar iz Čabrač v Poljanski dolini, večkratni udeleženec taborskih srečanj likovnih samorastnikov v Trebnjem. SLOVO OD BRIGADIRJEV — Prejšnji petek je končala delo tudi druga in hkrati zadnja izmena brigadiijev republiške mladinske delovne akcije »Sevnica 88«. Čeprav je namesto načrtovanih 240 sodelovalo le 116 brigadirjev, se uvršča sevniška mladinska delovna akcija med bolje obiskane v Sloveniji, pa tudi rezultati dela druge dolenjsko-zasavske izmene so nadpovprečni. Brigadirji so pomagali pri gradnji PTT omrežja v Mirenski dolini, na udarniški akciji v Krmelju in Zabukovju pa so jim pomagali vojaki garnizjje Cerklje in domačini. Brigadirjem in vojakom sta se za pomoč pri telefoniji zahvalila predsednik OK SZDL Sevnica Janko Rebernik in predsednik sveta KS Krmelj Milan Levstek. (Foto: P. Perc) Katastrofalno leto za kmete Suša, kakršne v Beli krajini ne pomnijo, močno prizadela kmetijske pridelke Brez strniščnih posevkov — Bojijo se posledic, ki ne bodo majhne BERITE DANES! na še na 2. strani: • Stane Rožman čelu JE Krško na 3. strani: • Rešiti, kar se rešiti da na 4. strani: • Zaradi nesporazuma potekel rok na 5. strani: • Izguba pokrita, negotovost ostala na 6. strani: Kakršna država, taka železnica METLIKA, ČRNOMELJ — Tako slabega leta, kot je letošnje, belokranjski kmetje po vojni gotovo niso doživeli. Spomladanska pozeba je najprej močno prizadela vinsko trto, zatem pa polega pšenico, grozi sedanja suša, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje, krompirju, koruzi, strniščnim posevkom in ajdi. Suša, ki je najprej prizadela polja na plitki, ilovnati zemlji in na hribovitem obrobju Bele krajine, je sedaj skoraj tako očitna tudi na ravninskem delu dežele ob Kolpi. Močno oveli koruzi niti obilno deževje ne bi več pomagalo, zato so jo začeli kmetje žeti. V črnomaljski kmetijski zadrugi menijo, da bo pridelek silažne koruze razpolov- ljen. Krompir, ki ni dosti debelejši od semenskega, je prisilno dozorel in ga morajo začeti že izkopavati. Kjer so zamudili z drugo košnjo, nimajo kaj kositi, ker se je trava po- tliški kmetijski zadrugi, izredno velika tudi v njihovi občini. Kot so povedali v obeh belokranjskih kmetijskih zadrugah, se boje predvsem posledic suše, ki bodo daljnoročne in se bodo poznale predvsem v živinoreji, saj bodo kmetje zaradi na 8. strani: pomanjkanja hrane za živino praz-. Če k vsemu temu dodamo Vest, ki šoki Iz Vevč je prišla bolj ali manj šokantna novica, kakršne lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi iz nam bolj znanih krajev, Novega mesta, Kočevja, Brežic... Stošes-tinpetdeset odbranih in na oglasni deski razglašenih delavcev, ki za vevško papirnico iz teh ali onih razlogov, predvsem pa zaradi nizke strokovne izorazbe niso več zanimivi, je čez noč izgubilo delo. Stošestinpetdeset delavcev (upajmo, da bodo sami ali z družbeno pomočjo našli drugo delo) jena lastni koži spoznalo, kaj je to tehnološki presežek, kaj je trg delovne sile in kaj odprava monopola na delovno mesto, kar vse bo pri nas uveljavila nova zakonodaja, ki se že pripravlja. Do včeraj so bile to zanje še prazne, abstraktne besede, kot so za nas neprizadete morda še danes. Toda jutri? V razvojni probrazbi združenega dela postaja vodilno načelo ekonomska racionalnost. Edino to vodilno načelo lahko tlakuje pot v bogatejšo družbo, v drugačen socializem, s tem so soglašali na zadnji seji centralnega komiteja slovenskih komunistov, ko so govoriti o nujni preobrazbi slovenskega gospodarstva. Vendar to ne pomeni, da zametujemo dovčerajšnje svetinje socializma, socialno varnost in solidarnost. Sete kriza nas je dokončno prepričala, da v revščini še tako bleščeče svetinje naglo bledijo, se spreminjajo v pobožne želje ali se celo prelevijo v goto demagogijo. Najprej je pač treba dobro gospodariti in razvojno napredovati, šele uspeh potem omogoči socialne pridobitve. Obrnjeno preprosto ne gre. V tej luči je treba gledati primer iz Vevč in vse, ki bodo še prišli za njim. M. LEGAN • Na območju KZ Krka Novo mesto je suša že zmanjšala pridelekkoružein drugih poljščin za okrog 30 do 40 odstotkov, neuradno ocenjujejo v novomeški kmetijski zadrugi. Pri tem ugotavljajo, da se bo pomanjkanje dežja posebno močno poznalo tudi na travnikih, saj se kmetom, ki so odlašali s spravilom otave, sploh ni izplačalo vdrugič kositi. nili hleve, še sramotno nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov, lahko rečemo, da belokranjski kmetje že desetletja niso imeli tako katastrofalnega leta, kot je letošnje. M. BEZEK-JAKŠE • Barka za posmrtno življenje na 10. strani: • Matija Gubec gostil 15 prvakov na ll. strani: • Zlata penina s poročno ceno na 16. strani: • Na Vinici zatajili Mariborčani VEČ ZANIMANJA ZA VOJAŠKE POKLICE NOVO MESTO — V Sloveniji vlada letos med mladimi veliko večje zanimanje za vpis v vojaške šole. Medtem ko se je lani za vpis prijavilo 110 kandidatov in jih je bilo sprejetih 92, se je letos prijavilo za vpis kar 187 kandidatov, sprejetih pa jih je bilo 110. Po podatkih, ki smo jih dobili od novomeškega občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, so bili lani iz novomeške občine vpisani v srednjo vojaško šolo Franca Rozmana-Staneta v Ljubljani trije učenci, letos pa sta se na to šolo vpisala dva, dva pa na vojaško akademijo. Torej se je tudi v novomeški občini število vpisov v vojaške šole povečalo. Povečano zanimanje za vojaške šole letos je pravzaprav presenetljivo in v nasprotju s splošnim prepričanjem v Jugoslaviji, da Slovenci vojske ne maramo. Res pa je, da se slovenski kandidati zanimajo predvsem za tehnične vojaške poklice, zlasti pa je veliko zanimanje za vpis na letalsko splošno srednjo vojaško šolo Maršal Titov Mostarju. sušila. Kmetje, ki so se odločili za setev ajde ali strniščnih posevkov, lahko nemočno opazujejo prazne njive. Če je semenu že uspelo vzkliti, pa je bilo premalo vlage za nadaljnjo rast. Tudi vinogradi dajejo žalostno podobo. Tam, kjer je ostalo kaj grozdja po spomladanski pozebi, so jagode drobne, marsikje pa so se trte začele sušiti. Kakšna bo škoda zaradi suše, še ne vedo. Te dni bo odšla na teren črnomaljska komisija za elementarne nesreče in poskušala oceniti škodo, ki pa bo, po mnenju Jožeta Maljeviča, vodje kooperacije v me- tetivi' Sprva bo še jasno, a manj vroče vreme, ob koncu tedna pa bo poslabšanje s padavinami in ohladitvami. PRAZNIK SPEEDWAYA V KRŠKEM — Nedeljska speedwayska predstava v spomin na Johnnieja Hoskinsa in ol 40-letnici delovanja AMD Krško, je na stadion Matije Gubca privabila več kot 15.000 ljubiteljev te razburljive športn. zvrsti. Z zmagoslavjem Pera Jonssona iz Švedske in Nemca Gerda Rissa se je na krški peščeni stezi končala že 97 speedwayska dirka. Slednja je bila po finalu svetovnega prvenstva pred osmimi leti doslej največja prireditev, saj se je ji udeležilo kar 15 državnih prvaaov iz prav toliko držav, posebej pa so pritegnile tudi vožnje šestih tekmovalcev hkrati k nagrado Krškega (na sliki). Več o tem velikem športnem dogodku na športni strani. (Foto: J. Pavlin) Naša anketa Sola je draginjska mora Staršem, ki imajo šoloobvezne otroke, v teh dneh res nihče ne ^ zavida. Plazupoletnihpodražitevseznaglicopribližujevalzobču- ^ tnimi izdatki za šolske potrebščine, kateremu bodo morali že sedaj s žrtvovati velik del osebnega dohodka, da niti ne omenimo vseh < stroškov, ki jih bodo sproti odštevali za svoje nadobudneže med !> šolskim letom. Sanje o brezplačni šoli so se že da vno razblinile, vse manj pa je tudi šol, kjer učencem lahko proti odškodnini ponudijo S vsaj rabljene šolske knjige. Če kje, ko gre za izobrazbo njihovih s otrok, starši ne morejo in tudi nočejo skopariti. Ponekod v Slove- ? niji gredo učencem vsaj toliko na roke, da lahko odplačujejo S šolske potrebščine na obroke. Takemurazmišljanjubisevsekakor s lahko pridružilo tudi razmišljanje o racionalizaciji pri izdajanju in \ predpisovanju najrazličnejših učbenikov. < TANJA "kREAČIČ, prodajalka’ v ^ ^ knjigarni DZS v Brežicah: »Zamud pri s tiskanju učbenikov je manj kot včasih. S Za nižjo stopnjo osnovne šole imamo na t' s zalogi vse knjige razen ene za četrti VJBa, \ s razred. Za višjo stopnjo manjka še VRf j' J S gospodinjstvo za sedmi in matematika- CŽSilB s tehnika delo za osmi razred. Manjkajoče <^rKH > učbenike nam obetajo do septembra. II s Cene so letos precej višje, najdražje ■ W : > knjige so za sedmi razred, brez drugih |W , s potrebščin, samo učbeniki za osmi 1% MARIJA WEISS, saldokontistka v . ^ <* metliški obrtni zadrugi: »Za šolske ^\ potrebščine za hčerko, ki bo šla v 8. z razred, sem odštela 80 tisočakov, vendar t /JPl ? ji manjka še 6 knjig. Mislim, da tiskajo ^ z M < vedno nove in nekoliko spremenjene k ~~ mk s knjigezato.kersivednokajnovegaizmi- 1 ^ šljajo, tako kot je v naši družbi nasploh. P ‘ > Vprašanje pa je, če imajo učenci razen jmSmRL , S večjih stroškov kaj od tega. Mislim, dabi / j* s bil že čas, da bi metliška šola priskrbela i knjige, mi pa bi plačevali le odškodni- M > OLGA FIR, skupnost za zaposlo- s iflKl vanje Novo mesto: »Imam dva šoloob- z vezna otroka, enega v četrtem, drugega v > šestem razredu osnovne šole. Izdatki za S šolske potrebščine pomenijo karzajeten < J|| del v družinskem proračunu, zlasti sedaj z t*'*- pred začetkom šolskega leta. Do sedaj > sem plačala za knjige že 120 tisočakov, S pa še nimamo vseh , ker jih ni dobiti. Kje s RASIMA PLJAKIČ, gospodinja v v Domu JLA, Ribnica: »Pri kolegicah » JBBgRta, S sem zvedela, da stanejo zvezki in torba s za 1. razred najmanj 100 tisočakov. Ena Al ' ' : ^ je plačala samo za zvezke za svoje tri \ otroke kar 150 tisoč dinarjev. V Ribnici JMP** Pjjfc šola posoja knjige. Imam le enega otro- apR lA s ka, ki k sreči še ne bo šel kmalu v šolo. B|M - - JEŠ ? Upam, da se bo do takrat življenjski 5 standard kaj izboljšal, čeprav se hkrati S bojim, da se ne bi celo poslabšal.« < »#•; ANICA ŠTERN, kuharica iz Sevnice: < »Knjige za sina, ki bo šel v osmi razred osnovne šole, nameravamo kupiti ta ,> teden. Pričakujem, da bo za vse šolske S potrebščine moja plača komaj zadosto- c vala. Bojim se, da bomo morali na ne-Sr katere knjige spet čakati. Lani jihje v Po- 5 savju povsod zmanjkalo, zato sem se > odpeljala naravnost v tiskarno v Lju- 5 bljano. Potnibilazaman.todavsakdose s i . ne spomni, da bi jih iskal kartam, kjer jih < -j‘j-jt'j- ' " tiskajo.« ? ANA KNEZ, gospodinja, Krško: »V .jr«*... , M \ naši družini računamo, da bomo za ^ Sl c hčerko in sina porabili blizu 400 tisoč di- < narjev, in to samo za zvezke in knjige. ^ VI £ Vsota za knjige bi bila celo višja, če se ne T|E'”~ ^fH|S 5 bi odločili za nakup starih knjig. Izbira * **ll S zvezkov je tu v Krškem zadostna, slabše , 11 s pa je s knjigami. Za sina, ki je v osnovni BS č šoli.smoknjigeženabavili.hčerkapabo il > morala še počakati, saj jih za srednje ■' j j 5 šole.zlastizastrokovnepredmete.šeniv / 'J MARIJA KEK, prodajalka vknjigar- 5 ! ni DZS Trebnje: »Sedaj lahko postreže- < mo kupcem domala z vsemi učbeniki in < zvezki. Nekaterih novih učbenikov pa še < ^SS« ni v prodaji. Računamo, da bodo prišli J fVHH| ^ konec tega ali v začetku drugega meseca, j Nekaj učbenikov je tudi že pošlo, za kar < ■L.. il^H Pa prodajalke nismo krive. Seveda je ‘ H šola pri nas vse dražja. Starši morajo, če J gppBL 7^| kupijo povsem nove potrebščine, že za J ’ . prvošolčka odšteti 120 tisoč dinarjev. To < • / f _ * je ob sedanji splošni draginji precej.« I BRIGADIRJI SO SE VRNILI ČRNOMELJ — Konec preteklega tedna so se z zvezne mladinske delovne akcije »Slovenske gorice 88« vrnili brigadirji črnomaljske mladinske delovne brigade MilkeŠobar-Nataše. Gradili so vodovod, telefonsko omrežje in čistili jarke za odvo-dnjavanje. Bili so sicer uspešni, ker pa b rigada ni bila popolna, saj seje za akcijo odločilo le 14 Črnomaljcev, niso prejeli nobenega priznanja. VEDNO VEČ ZASEBNIH TRGOVIN KOČEVJE — V kočevski občini posluje že osem zasebnih trgovin, od tega jih je 7 z mešanim blagom in ena komisijska trgovina. Večina jih je v mestu (3) in bližnji okolici (Sal-ka vas, Breg, Mlaka), preostali dve pa sta v Koprivniku in na Brezovici. Zadnja trgovina je bila odprta za dan vstaje na Bregu, vodi pa jo Olga Maršenič. Predvidena je še otvoritev zasebnih trgovin z mešanim blagom v Starem logu, kjer jo bo odprla Jožefa Zaletel, in v Bosljivi Loki (Anica Rugole). S. Rožman na čelu JE Krško Dosedanji direktor Janez Dular dela zdaj pri med narodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju — KRŠKO — Dosedanjega direktorja JE Krško Janeza Dularja, ki je sedaj zaposlen pri mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju, je za krmilom zamenjal dipl. inž. Stane Rožman. Vsi, ki ga poznajo, pravijo, da je prišel pravi človek na pravo mesto. Rožman, ki je v elektrarni zaposlen tako rekoč od začetka, temeljito pozna energetski objekt — ima licenco glavnega operaterja, na sedanje vodilno delovno mesto pa je prišel kot vodja službe proizvodnje — in zanj v njem tako rekoč ni skrivnosti. Seveda pa dobro pozna tudi ljudi, ki delajo v elektrarni in jim zaupa. Odločitev, ki jo je moral sprejeti Stane Rožman, preden je prišel na čelo JE Krško, prav gotovo ni bila lahka. Dejstvo je, da javnost ni naklonjena jedrski energiji, zato je odgovornost, ki si jo je naložil, tem večja. Če bi tega izziva ne sprejel, bi lahko prišlo v elektrarni do večjega kadrovskega osipa, kar bi pomenilo novo dodatno težavo za elektrarno. Sicer pa je prevladalo več pozitivnih motivov, med katerimi Rožman omenja predvsem zaupanje okolja v delavce JE Krško, ki so v petih letih komercialnega obratovanja elektrarne dosegli visoko stopnjo varnosti in učinkovitosti pri delu. »Prepričani smo, da je bila naša elektrarna dobro izbrana in da lahko daje še več,« meni Rožman. »Seveda pa je čas prinesel nova spoznanja in odkritja, ki jih bomo z vso odgovornostjo uveljavljali pri našem delu. Zato se bomo še bolj posluževali svoje ustave, to je priročnika o zagotavljanju kakovosti, katerega načela so tudi osnova za lastno zakonodajo ter pravilnike.«. Sedaj v JE Krško pripravljajo štiriletni program dela, v katerem bodo natančno določene vse naloge in opravila, ki se jih bodo lotili v JE. Prednostna naloga bo skrb za kadre, ki jim bodo omogočili dopolnilno izobraževanje doma in v tujini. Med drugim tudi na lastnem oddelku višje šole pri mariborski univerzi. V JE Krško se zavedajo, da se stara tudi njihova elektrarna in Ob letal nov hotel v Sevnici Graditi ga bodo začeli v jesenskih mesecih nasproti kolodvora SEVNICA — V sedanjem hotelu Ajdovec imajo le 56 prenočišč, to pa je za današnje potrebe veliko premalo. Povpraševanje po prostih sobah se močno povečuje z začetki izgradnje savskih elektrarn. Sevničani računajo s tem, zato so se v sodelovanju s sozdom ABC Pomurka odločili za postavitev novega hotelskega objekta, za katerega imajo pripravljene načrte in vso drugo dokumentacijo. Direktor Ajdovca Rado Umek je optimist in pričakuje, da bo gradnja steklajeseni.čeje ne bodo zavili spet kaki nerazumni predpisi. Novi hotel bo stal nasproti železniške postaje. Imel bo 106 postelj, slaščičarno, restavracijo in pizzerio. To bo sodoben objekt z zadostnimi zmogljivostmi za vse vrste turizma. Starega namreč polnijo samo s poslovnimi obiskovalci sevniškega gospodarstva. j j BANKOVEC ZA 50.000 DIN BEOGRAD — Sredi septembra bo prišel v jugoslovanski denarni obtok bankovec za 50.000 dinarjev, ki je bil napovedan že pred dvema letoma. Tedaj bi v primerjavi z tujimi valutami mnogo več pomenil, saj bi bil vreden 105 ameriških dolarjev, zdaj pa jih je le še 17,8. Ta primerjava tudi dovolj nazorno pokaže, v kako hudi inflaciji živimo. Zavoljo tega so vse večje težave v denarnem prometu, saj morajo biti gore vse manj vrednih bankovcev vse večje in večje. Stroški kovanja drobiža so že ne-kajkat večji od nominalne vrednosti kovancev in jih verjetno špekulanti (kot surovino) že jemljejo iz obtoka. • Novi vodilni mož JE Krško bo posvečal veliko pozornost tudi informiranju javnosti, pripravljen se je spoprijeti s kritičnimi mnenji, ki imajo, kadar so dobronamerna, pozitivne učinke. Strinja se z mnenjem, da je sedaj jedrska energija najmanj priljubljena, a hkrati kot široko razgledan energetski strokovnjak ugotavlja, da so pod udarom kritike tudi ostali viri energije. Prihodnost jedrske energije vidi v manjših JE, podobnih, kakršna je krška. Seveda pa bo čas prinesel nova spoznanja in nove rešitve, ki jih bodo v JE Krško sproti spremljali. Med drugim tudi tako, da bodo kmalu sprejeli okoli 100 novih inženirjev (ki naj bi prišli večinoma iz Posavja), s čimer je zagotovljena tudi kadrovska kontinuiteta. Dipl. inž. Stane Rožman, glavni direktor JE Krško Jugoslaviji. In še nekaj se je pokazalo v zadnjh mesecih. Slovenci nismo proti JLA. Zavedamo se, da nam JLA pripada v tolikšni meri kot kateremukoli drugemu jugoslovanskemu narodu in da zato ne more biti nacionalno ali celo teritorialno razdeljena. Če že govorimo o nesoglasjih z JLA, ne gre pri tem za vprašanje njene smotrnosti, temveč sistema, ki se tu, kot dokazujejo radikalni krogi v naši javnosti, že desetletja ne spreminja, in to je »ovira« dosledni demokraciji jugoslovanske družbe. Sporna stališča dela slovenske javnosti se v zvezi z JLA v glavnem pojavljajo v Mladini, ki ni naš tipičen medij. Mladina že s samim pristopom k problemom povzroča razburjenje in navadno presega mejo strpnosti. Vsak problem, ki ga je sprožila Mladina, je bil vse kaj drugega kot pa mirni akademski razgovor. Smisel teh zavestnih provokacijje.da se napadeni vznemiri v tolikšni meri.datudisam zače nja proučevati svoje delovanje. Vojska pa očitno želi bolj strokoven razgovor, zato se neusmiljena kampanja Mladine že razliva čez rob. V tej »igri živcev« je šla po moje Mladina predaleč in negativni razplefje bil neizogiben. Slovenska javnost pajeobnjem postala resnično vznemirjena, ker v akcijah vojaških oblasti sluti zunanji poseg v vseobsežno demokracijo slovenske družbe. Potrebno bo torej veliko dobre volje, da se povrne medsebojno zaupanje. V naši javnosti namreč prevladuje mnenje, daje občutek varnosti posameznika prvi pogoj za varnost celotne družbe. Pri tem pomeni civilna družba varnost vsakega posameznika, saj je ne morejo »suspendirati« nekateri tajni državni interesi. Ne smemo tudi pozabiti, da je prav socializem v svetovni zgodovini ustvaril najpopolnejši primer etatizma oz. »totalni« odnos med posameznikom in oblastjo, v katerem je nadzorovan vsak vidik človekove zasebnosti. Civilna družba pa je dejavni nasprotni pol takšni represiji. VINKO BLATNIK v njej bo treba zamenjati marsikateri del že pred okvaro, da bi s tem omogočili nemoteno in varno obratovanje Organizirali bodo posebno inženirinško ekipo, ki bo imela na skrbi to področje dela, delovati pa bo začela tudi posebna služba, ki bo skrbela za nakup opreme. V slovenskem in hrvaškem elektrogospodarstvu pričakujejo vso podporo, saj je energija iz JE Krško še vedno zelo poceni, elektrarna pa je vsak dan proizvede za 600.000 dolarjev. J. S. NOVI DEVIZNI TEČAJI za devize, efektivo, čeke, ____________in poštae neka srednji prodajni država 2236,10 2239,45 21128,31 21160,00 2280.82 2284,24 38781,85 38840,02 62699,36 62793,41 43782,52 43848,19 148603.34 148826,25 1853.83 1856,61 3986,07 3992.05 200,22 200,52 2092,97 2096,11 9823.82 9838,56 131751,78 131949,41 40562,65 40623,49 1827,65 1830,39 43187,92 43252,70 177348,48 177614,50 4783,29 4790,46 2774,25 2778,41 2232,75 21096,62 2277,40 38723,68 62605,31 43716,85 148380.43 1851.05 3980,09 199,92 2089,83 9809.08 131554,15 40501,81 1824,91 43123,14 177082,46 4776,12 2770.09 Avstralija Avstrija Kanada Danska Finska Francija ZR Nemčija Grčija Irska Italija Japonska Kuvajt Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica V. Britanija ZDA Birokrati močnejši od zdrave pameti Razumljiva je prizadetost krškega Agrokombinata KRŠKO — V krškem gospodarstvu je kmetijstvo soudeleženo z relativno majhnim odstotkom v celoti družbenega proizvoda, ker je to pač industrijsko močno razvita občina s TCP Djuro Salaj, JE Krško, SOP in drugimi. Absolutno gledano pa je krška občina močna pridelovalka tržnih presežkov jabolk, hrušk, vina in jagodičevja, celotne količine pa znatno presegajo pridelke v občinah, kjer je delež kmetijstva vdružbenem proizvodu precej večji. In tu je kamen spotike, do katerega je prišlo zaradi birokratskega odrejanja, kdo v Sloveniji bo dobil pomoč iz sklada za elementarne nesreče. Občine, kjer je delež kmetijstva v družbenem proizvodu majhen, te pomoči ne dobijo, pa naj je škoda še kako velika. Zato je razumljiva prizadetost krškega Agrokombinata in njegovih kooperantov, ki po sedanjih predpisih ne bodo dobili nobene pomoči. »Računamo, da bo skupna škoda, ki nam jo je povzročila spomladanska pozeba, znašala 12 milijard dinarjev,« je povedal Ivan Kozole,direktor Agrokom-binatove temeljne organizacije kooperantov. »Seveda je to hud udarec za našo temeljno organizacijo, saj si ne mi ne kmetje še nismo opomogli od naravnih ujm, ki so nas zajele že pred tremi leti. Zato smo s pomočjo krškega izvršnega sveta, ki je povsem na naši strani, že naslovili ustrezne proteste na republiški komite za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo ter na republiški izvršni svet. Prepričani smo, da z denarjem ne bo moč nikoli povsem nadomestiti škode, kajti pri nas bo zaradi nje pridelek sadja in grozdja manjši za okoli 1000 vagonov. To pa pomeni, da so vprašljivi naši izvozni načrti, občutili pa bomo še druge posledice. Denarja bo manj v naši hranilno-kreditni službi, nakupov v trgovinah bo tudi manj, to pa sta dve pomembni dejavnosti v našem toku.« Seveda se bodo v Krškem sed aj težje lotevali obnove nasadov, ker kmetje pač ne bodo imeli denarja. Slabo pa se piše tudi toku, ki je ostal oovsem brez akumula-ciJe. J. S. Ljubljansko pismo Tudi igra živcev še o našem vročem političnem poletju LJUBLJ ANA— Nedavna dogajanja v Sloveniji je treba vrednotiti predvsem v povezavi z najširšo jugoslovansko razpravo o spremembah v političnem in gospodarskem sistemu. Prvič v najnovejši zgodovini smo se odpovedali lažni monolitnosti stališč glede vprašanj, ki neposredno zadevajo našo prihodnost, in tu so se plastično izrazile različne slovenske posebnosti. To, da je prišlo v takšnih razpravah tudi do najrazličnejših pretiravanj, je samo dokaz resnične demokratičnosti, in pri tem se nimamo česa sramovati. Stvar naše politične modrosti je, da v izobilju predlogov izberemo najboljše, argumentirano pa zavrnemo vse tisto, kar nas vrača nazaj. »Vroče politično poletje« v Sloveniji je torej samo dokaz, kako močno smo Slovenci zainteresirani za dinamični razvoj Jugoslavije, za njeno hitrejšo priključitev k razvitemu svetu. Če govorimo o »slovenski pomladi« kot o napovedi ukinitve te možnosti za napredek k modernizaciji našega socializma, potem je treba poudariti, da ta izraz ni dober za tisto, kar se dogaja v Sloveniji. Namesto spodbujanja takšnih asociacij bi bilo bolje analitično ovrednotiti ideje, ki se pojavljajo. Med njimi so danes tudi v Sloveniji zelo velike razlike tako v izhodiščih kot v ponudenih rešitvah. Bistveno za vsako »pomlad« pa je,da nitiv zamisli niti v uresničitvi ne ostaja omejena na en narod oz. eno republiko, ker postane tako izoliran pojav. Zato mora »pomlad« čimprej prenehati biti samo »slovenska«, ker ima samo tako možnosti za uspeh v celotni kmetijstvo Rešiti, kar se še rešiti da HRIBČEK Kmetijski inštitut Slovenije svetuje po prvem dežju setev dosevkov Sončno in nadpovprečno toplo vreme traja z manjšimi prekinitvami že od začetka julija. Izdatnih padavin je bilo v tem času in še posebej na Primorskem malo. Pridelek poljščin in travinja je zlasti na plitvih in peščenih tleh ogrožen, zato grozi pomanjkanje krme za živino. A7 NAM TREBA ODKRIVA TI AMERIKE Ves povojni čas smo sredstva iz kmetijstva prelivali v industrijo in obljubljali, da bo prišel čas, ko jih bo industrija vrnila kmetijstvu. Zdaj pa imamo industrijo, ki te obljube ni sposobna izpolniti. V svetu izločijo za razvoj kmetijstva približno 150 milijard dolarjev na leto, sredstva, kijih za ta namen izločimo pri nas, pa so zanemarljiva. Govori se, da nimamo denarja, vendar se s tem ne morem strinjati. Gre za to, da je treba spremeniti odnos do kmetijstva, pri čemer ni nujno, da odkrivamo Ameriko. Ravnajmo samo tako, kot delajo drugi. Preveč in vse bolj skrbimo za osem agrarnih politik. (Branko Jovanovič, sekretar združenja za kmetijstvo v Gospodarski zbornici Jugoslavije, v intervjuju za Vjesnik) Z NOVOMEŠKE TRŽNltf NOVO MESTO — V ponedeljek je bilo treba za kilogram zelja odšteti 600 din, pese od 1.400 do 1.500 din, čebule 1.000 din, krompirja 1.000 din, korenja 1.400 din, solate 2.500 do 3.500 din, kumaric 2.500 din, paradižnika 1.500 do 2.000 idn, stročjega fižola 3.000 din, paprike 1.500 do 2.000 din in lubenice 1.000 din. Od sadja je bilo dobiti: jabolka po 2.400 do 3.000 din kilogram, limone po 3.000 do 3.950 din, hruške po 1.800 din do 2.500 din, breskve po 2.500 do 3.000 din in banane po 5.500 din kilogram. Kilogram skute je stal 6.000 din, za eno sveže jajce'pa je bilo treba odšteti 300 din. Oi • « v v Sejm/sca BREŽICE — V soboto je bilo na rednem tedenskem sejmu naprodaj 140 do 3 mesece starih prašičkov in 49 starejših. Prvih so prodali 74 po 3.200 din, drugih pa 18 po 2.500 din kilogram žive teže. Kako lahko vsaj delno omilimo posledice suše in pomanjkanje krme? Mnogo posevkov silažne koruze je suša že močno poškodovala. Koruzni posevki so večinoma dosegli komaj mlečno zrelost. V tej fazi koruzo sicer lahko siliramo, vendar Z mlekom spet vlečejo kmeta žejnega čez vodo? Ob odprtem pismu LJUBLJANA — Zakaj se morajo pri nas razmere tako zaostriti, da kmet razmišlja o tem, da bi šel na ulico, tako se sprašujeta vodstvi Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine v svojem odprtem pismu, naslovljenem odgovornim in slovenski javnosti. Povod zanj je izigravanje kmeta s ceno mleka, ki ni tolikšna, kot je bilo dogovorjeno, o čemer smo na tej strani poročali pred 14 dnevi in v dokaz navajali celo izvleček iz zapisnika dogovaijanja. Tedaj je bilo obljubljeno, da bo avgustovsko mleko po 604 din za liter (3,6 odst. tolšče) in da bodo razliko med zaščitno in odkupno ceno nadomestili z intervencijskim denarjem za kmetijstvo ter višjimi cenami mlečnih izdelkov. Zdaj mlekarne nočejo o tem nič slišati, češ da se mlečnih izdelkov ne upajo tako močno podražiti, saj se jim ježe brez tega močno zmanjšala prodaja. Za avgustovsko mleko naj bi kmetje potem dobili le 550 din za liter, to pa zadošča le za pokritje materialnih stroškov, ne pa kmetovega dela. Kmetijski inštitut Slovenije je izračunal, da je že v juliju na urejenih ima taka silaža zelo nizko hranilno vrdnost, je močno kisla iri živali je malo pojedo. Taka silaža je samo zasilna krma, ki mora biti dopolnjena z zadostno količino druge volu- • Koruzo naj bi predčasno silirali samo v skrajnem primeru, če so od suše poškodovani tudi zgornji listi in ni upanja, da bi si rastlina po izdatnem dežju lahko opomogla. Pri oceni poškodovanosti upoštevajmo, da je posevek lahko zelo različno prizadet. Pri siliranju v stolpnih silosih upoštevajmo, da se pri koruzi, prizadeti od suše, bolj kot običajno razvijejo škodljivi plini, zato je potrebno temeljito zračenje pri vstopanju v silos. minozne krme in z več močne krme kot pri običajni silaži. Ob pomanjkanju druge zelene krme ponekod pokladajo koruzo. S količino zelene koruze v obroku iz več razlogov ne kaže pretiravati. Potrebno je predvsem postopno privajanje na to krmo. Na travinju so možni prvi ukrepi po tem, ko bo dež izdatneje namočil zemljo. Šele takrat boste pokošene travnike takoj dognojili z dušikom, in sicer 150 do 200 kg KAN-a na . «\ *■ • , hektar. Priporočamo, da vso jesensko rast na naravnih in sejanih travnikih porabite za zeleno krmo, pašo ali za siliranje. Pomemben vir krme so dosevki. Zaradi pomanjkanja vlage v tleh je bil vznik strniščnih dosevkov zelo slab, mnogi posevki so povsem propadli. Takoj, ko bo prvi močnejši dež primerno namočil tla, svetujemo ponovljeno setev dosevkov. Prednost je treba dati hitro rastočim vrstam in sortam iz družine križnic in trav. Za setev priporočamo: • krmna ogrščica sorte Straška in krmna repica sorte perko, kiju lahko sejemo le do konca avgusta in krmimo za klajo do začetka zime, brez škode preneseta tudi hujši mraz; • mnogocvetna ljulka sorte draga in tetraflorum zahteva sicer ranejšo setev, vendar daje zadovoljive pridelke krme v jeseni tudi pri setvi do konca avgusta. Primerna je predvsem za siliranje in zeleno krmo. Spomladi dasta mnogocvetna ljulj-ka in krmna repica ob dognojevanju z dušikom še en izdaten odkos zelinja. • V septembru lahko sejemo ozimno krmno grašico v mešanici z ržjo, in-karnatko in rž. Cisti posevek inkar-natke, ki je pri nas precej razširjen prezimni dosevek, bi kazalo zaradi slabše zanesljivosti in pozne tehnološke zrelosti zamenjati z grašljinko, Kmetijski inštitut Slovenije BOM KUPIL. Ureja Tit Doberšek SUŠA POBIRA PRIDELEK — Pravijo, da se v enem stoletju zvrsti tudi 51 sušnih let in eno od takšnih je zagotovo letošnje. Vročina in dolgotrajna suša še najbolj ogrožata poljščine, tako, da so polja v tem času videti zelo klavrna. Mnoge rastline že dobivajo jesensko barvo, njihovi plodovi so drobni in izsušeni. Tik pred zaključkom redakcijesmo Tudi torkova ohladitev z veliko grmenja in malo dežja ne bo rešila velike škode v ieli obsežno informacijo Živino- kmetijstvu, to pa bo zagotovovplivalo na s,cer že slab položaj kmetijstva,n gospodarstva v državi. Na sliki: razpokana zemlja m izsušene poljščine na Jakšetovi njivi na Škrjančah. (Foto: J. Pavlin) • prejeli obsežno informacijo rejske poslovne skupnosti Slovenije o oblikovanju odkupne cene svežega mleka. V njej ta poslovna skupnost zavrača očitke kmetov, češ da so do mlekarske industrije, ki je tudi v velikih težavah, krivični in v skrajni posledici tudi za razvoj kmetijstva kratkovidni. V pisanju je zavrnjen tudi sum, da mlekarne zavestno znižujejo odstotek tolšče v mleku in s tem goljufajo rejce molznic. Izčrpneje prihodnjič^_______________________________ kmetijah, ki so osnova za kalkulacijo, znašala polna lastna cena mleka 677,55 din. Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine zahtevata, da kmetom priznajo vsaj 90 odst. izračunane lastne cene in da najkasneje v septembru odgovorni najdejo trajno rešitev za določanje odkupnih cen mleka. Kmetijski Sum, da gre za goljufijo V odprtem pismu, ki sta ga ob zapletu z odkupnimi cenami mleka Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine naslovili odgovornim in slovenski javnosti, je izražen tudi sum v pošten odnos mlekarn do kmetov. Ti se namreč svojima organizacijama pritožujejo, da jim mlekarne priznavajo neobičajno nizke odstotke tolšče v mleku, in namigujejo, da gre za goljufijo. Stanovski zvezi svetujeta kmetom, naj se bolj samozaščitno obnašajo, kar pomeni, da naj sproti zahtevajo rezultate analiz vzorcev mleka. Če zasumijo, da se je zgodila kaka nepravilnost, naj takoj pokličejo pristojnega inšpektorja, kije dolžan ukrepati. Seveda morajo tudi kmetje sami narediti vse, da bo mleko kakovostno in da bo ustrezalo pravilniku. Mleko je najpopolnejše živilo, ki pa ima to slabo lastnost, da je izjemno lahko pokvarljivo. Zlasti v poletnih mesecih lahko ob nestrokovnem in nehigienskem ravnanju v zelo kratkem času propade, saj je idelano gojišče bakterij. Novi pravilnik, kije začel veljati z lanskim letom, je poostril zahteve. V njem je med drugim določeno, da bo dogovorjeno odkupno ceno dobilo le tisto mleko, ki v treh urah ne bo razbarvalo metilenskega modrila (v starem pravilniku sta • VROČINA MUČI TUDI ŽIVALI — Visoka temperatura lahko pri prašičih povzroča srčno kap. Med prašiči sodobnih mesnatih pasem je zelo razširjena podedovana nagnjenost k živčni napetosti, kar povzroča nenadne motnje v krvnem obtoku. Nenadna vzburjenost ali večji fizični napor vrže žival iz običajne poletne lenobnosti. Računajo, da ob nakladanju in prevozu v klavnice pogine zaradi srčne kapi en odstotek vseh prašičev. Nevarnosti, ki grozijo prašičem v poletni vročini, opozarjajo, da je treba živali ustrezno zavarovati. Živali lahko poleti premeščamo iz hleva v hlev ali prevažamo na daljavo le v nočnem času ali zgodaj zjutraj. Prevoz naj poteka naglo in brez zastojev. (Iz oddaje RTV Ljubljana) zadoščali dve uri). Čim večje v mleku bakterij, tem prej se namreč ta reagent razbarva. Novi pravilnik določa, da se odkupna cena mleka takoj zmanjša za desetino, če se v kontroliranem mleku metilensko modrilo razbarva prej kot v treh urah. Pravilnik je zaostril tudi odnos do dolivanja vode v mleko, saj zalotenim »krstilcem« prepoveduje za daljši čas oddajanje mleka. Dodajanje vode prav gotovo ni način za »maščevanje« mlekarni ob nezadovoljstvu z odkupno ceno. Inž. M. LEGAN ! Kot na strehi Rozalija Petrič o kmetovanju na strmem kra-škem svetu TUŠEV DOL PRI ČRNOMLJU — Ko seje Rozalija Petrič pred 36 leti primožila v hišo nad Tuševim dolom, so vsa polja v glavnem obdelovali ročno. Po tolikih letih se način obdelave pri njih ni bistveno spremenil. Pa ne, da ne bi imeli strojev, le uporabljati jih ne morejo na močno strmem in kamnitem svetu. »7 hektarov zemlje imamo, obdelujemo pa le zaplate, kjer je dostop s traktorjem lažji in kjerje bolj ravno. Kosimo v glavnem ročno. V kmetovanje vložimo veliko več truda kot ljudje v dolini, tržnih presežkov za prodajo pa nimamo. Le koruze pridelamo nekoliko več, da jo zamenjamo za pšenico, katere ne sejemo. Letos pa bo najbrž tudi pridelek koruze slab, saj mi še bolj občutimo sušo. Sonce žge, kot bi bili na strehi,« pravi Rozalija. Ne le koruza, letos je pri njih slabo kazal tudi krompir. »Zelo slabo je prišel ven, toda ko sem izkopala zgodnji krompir vesna, sem bila nemalo presenečena. Bil je namreč zelo debel, rekorder pa je tehtal kar 1,1 kilograma. Čeprav sem že dolgo kmetica, česa takega še nisem videla,« še vedno ne more skriti presenečenja. Petričeva je kljub vsemu tudi kooperantka črnomaljske kmetijske zadruge in pred kratkimje dobila svojo prvo pokojnino. Imam tri krave in vsak dan znosi v vas po 20 do 30 litrov mleka. »Nekaj dinarjev pa le dobim za mleko. Vsaj zanajnujnejše potrebe v gospodinjstvu je,« je skromna in zadovoljna Rozalija. M. B.-J. NOV OBRAZEC IN VIŠJE TAKSE Izšel je nov obrazec zdravstvenih spričeval za živali, ki ga mora imeti lastnik pri vsaki odtujitvi (prodaji, zamenjavi, darilu itd.) živali. Novost je, da morajo biti zdaj v spričevalo vneseni tudi podatki o veterinarskih posegih na živali. V republiškem uradnem listu so tudi že objavljene nove takse za zdravstvena spričevala. Takse so precej višje od dosedanjih (za odraslo govedo ali konja znaša 6.000 din). Pokušnja vin na vinskih sejmih V drugi polovici avgusta in prve dni septembra bodo mnogi vinogradniki (organizirano po podružnicah društva vinogradnikov ali posamezniki) in gostinski delavci obiskali tradicionalne vinske sejme v Gornji Radgoni v okvirju kmetijskega sejma (otvoritev bo 20. avgusta) in poznani vinski sejem v Ljubljani (en teden za radgonskim). Že vrsto let opazujem, da vinogradniki in tudi gostinci pokušajo vina nestrokovno, nenačrtno, bollj iz radovednosti. Namesto da bi se z načrtno pokušnjo vin strokovno izpopolnjevali, odhajajo z vinskega sejma le z občutkom, da so pač pokušali nekatera vina, kar pa ne opravičuje izdatka za obisk vinskega sejma. Zato ne bo odveč nekaj nasvetov, ki naj pomagajo, da bodo pokuševalci vin na vinskem sejmu vsaj nekaj strokovno pridobili in pozneje to pridobitev uporabili. Nekaj nasvetov S praznim želodcem ne moremo pokušati vina. Zato si pred pokušnjo privoščimo primerno malico, vendar ne iz pikantnih jedi. Pikantna jedila bi delno onesposobila naša čutila za pokušnjo vina. Vina ne pokušajmo sami. Priporočam pokušnjo v manjši skupini (sorodniki, znanci) od 5 do 10 oseb, več pa ne. V tej skupini naj bi bil vsaj eden razmeroma dobro usposobljen vinogradnik, še bolje kak strokovnjak, enolog, ki pozna vina in jih zna izbirati, ter drugim kaj povedati o lastnostih. Skupina si naj v ta namen izbere ustreznega vodjo, se prepusti njegovemu vodstvu in upošteva njegove nasvete. Preizkušamo predvsem vina slovenskega trsnega izbora, s katerimi se srečujemo in jih gojimo v naših goricah. Ta vina lahko primerjamo z vini istih sort severnih vinorodnih dežel, kot so Avstrija, Švica, Nemčija, saj imajo te dežele približno enak sortni sestav kot Slovenija. Južne sorte pokušamo le izjemoma, če nas katero vino posebej zanima. Ker so namizna vina v manjši meri zastopana na vinskih sejmih (kraljevina, plaveč, ranfol, portugalka, žametovka), bomo na vinskem sejmu zlasti preizkušali vstekleničena kakovostna in vrhunska vina. Najprej preizkušamo bela vina in šele nato rdeča. Od kakovstnih sort za bela vina bomo preizkušali žlah-tnino, za njo rizvanec (Švica), radgonsko ranino, šipon (Ormož), zeleni silvanec, laški rizling in seveda nanovo uvrščeno sorto kerner, v kolikor bodo to sorto ponudili severnjaki (Avstrijci, Švicarji, Nemci). Pri sortnih vrhunskih vinih začnemo poizkušati najprej manj aromatična in šele nato bolj aromatična vina. Začnimo s pinoji (burginci) in to z belim, s šardonejem in sivim (ruland-cem). Tem sledijo renski rizling in traminec, morda še dišeči traminec (Švica), rumeni muškat in muškat otonel. Čeprav navedene sorte z juga nimajo tako izrazite arome kot s severa, so traminci s Fruške gore odlični in se lahko enačijo s traminci s severa, seveda ne z dišečim tramincem. Po pokušnji belih sort kaže nekaj malega prigrizniti in šele nato nadaljevati s pokušnjo rdečih sort. Poskusili bomo game (Francija), frankinjo (domačo in izčehoslovaške), modri pino (domač, švicarski, francoski) in morda še cvajgelt iz Avstrije (če je na voljo), saj domačega še nimamo. Največ poskusimo (v enem dnevu) 20 do 25 sort vin. Več pokušenj organizem ne prenese, čutila odpovedo in zato s pokušnjo raje prenehamo in jo, če imamo še interes, nadaljujemo drugi dan ali pozneje. Ker so vzorci vina za pokušnjo razmeroma dragi, zlasti pri vrhunskih severnih vinih, kaže vzorec razdeliti na 2 do 3 pokuševalce v skupini. To nam omogoča pokušnjo večjega števila vzorcev. Za zaključek pokušnje si po želji privoščimo, ob primernem prigrizku, polno kupico najbolj-šega. T D Z novo napravo nad varozo Damir Cvitovac iz Črnomlja je po francoskem zgledu izdelal napravo, za katero je dobil v Sarajevu diplomo Rozalija Petrič velikanom krompirjem ČRNOMELJ — Damir Cvitovac, ki ima v Črnomlju delavnico za finomehaniko in razrez folije, je kaj hitro spoznal, da le z uslužnostno dejavnostjo ne bo mogel preživeti. Ker pa seje že v semiški Iskri, kjerje bil predtem zaposlen, ukvarjal z inovativno dejavnostjo, seje odločil, da z inovacijami poskusi tudi v svoji delavnici. »V popravilo sem dobil francosko pripravo za dimljenje čebeljih panjev, čebelarji pa so mi predlagali, naj tudi sam poskusim narediti kaj podobnega, saj na našem trgu ni moč dobiti take naprave in tudi v tujini zelo težko, pa še, da je zelo draga. Lotil sem se dela in že v poldrugem mesecu izdelal pripravo za dimljenje, ki uničuje varozo pri čebelah,« pove Cvitovac. Njegov izdelek je preizkusilo več belokranjskih čebelarjev in so bili z njim zelo zadovoljni. Dodatno potrdilo, daje dobro opravil svoje delo, pa je Da- • • • SREČANJE VINOGRADNIKOV SEMIČ — Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine prireja v nedeljo, 21. avgusta, ob 16. uri pod 600 let staro lipo v Gorenjcih pri Semiču (pod železniško postajo) srečanje vinogradnikov Bele krajine in Dolenjske. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki Slovenske kmečke zveze. Pogovorili se bodoo svojih problemih , posebno pa o odkupni ceni grozdja. Pridelovalci najboljših vin letnika 8) uodo govorili o svojih izkušnjah pri kletarjenju. Po kulturnem programu bo zabava. • Sovražniki so najboljši izgovor za nesposobnost. (Boris Kuralt) • Sezam, zaprijih! (Ljubo Raiče- vič) mir dobil na letošnjem obrtnem sejmu v Sarajevu, kjer je prejel diplomo za inovacije. Z Damirjevo napravo je dimljenje v čebelarstvu preprosto in hitro, saj Damir Cvitovac s svojo napravo za dimljenje v čebelarstvu je v 40 do 50 panjih delo opravljeno v desetih minutah. »Če čebelarji upoštevajo navodila za uporabo, potem ne more biti nič narobe. Čebelarji so mi povedali, da bi, če bi vsi redno dimili v čebelnjakih zagotovo povsem uničili varozo. Skoda, ki jo je že doslej naredila ta sovražnica čebel, je bila ogromna, zato so stroški za nakup take priprave v primerjavi s škodo neznatni,« pripoveduje Čvitovac. Damir izdeluje svoj novi izdelek v glavnem ročno, pravi pa, da se bo, če bo med čebelarji dovolj zanimanja, lotil proizvodnje večjih serij. Takrat pa bo moral izdelavo prav gotovo posodobiti, saj samo roke ne bodo več zadostovale. M. B.-J. Virus, ki bo uničil sam sebe Revolucionarna zamisel izOxforda Britanski znanstveniki zahtevajo odobritev vlade za preizkušanje neke nove kulture gensko naravnanih virusov, ki bodo ubili insekte, nato pa se sami uničili. To bi bila revolucionarna novost, katere posledic pa ni mogoče povsem natančno predvideti, zato je potrebna izjemna previdnost. Prof. David Bishop z inštituta za virologijo v Oxfordu je pripravil načrt, po katerem naj bi samouničevalni virus preizkusili na gosenici borovega prelca, raziskave pa bi potekale na Škotskem. Izjavil je, da so laboratorijski poskusi na bacilovi-rusu uspeli in daje ta drobnoživ-ka uničila sama sebe, potem koje opravila svoje »delo«. Profesor verjame, da bo v petih letih gensko spremenjen virus sposoben v širši kmetijski praksi uresničevati opisano zamisel. To bi bila izjemno pomembna alternativa sedanjemu kemičnemu zatiranju škodljivcev, ki vse bolj ogroža naravno okolje. Profesor dodaja tudi, da bi lahko dosegli biološki nadzor in preprečili negativne posledice Po njegovem je najbolje, da se novi gensko ustvarjeni organizmi za biološki nadzor sčasoma samouničijo. (Sodobno kmetijstvo) IZ NNŠIH OBČIN IZ NNŠIH OBČIN Prošnje za štipendije že sprejemajo Septembra povišanje NOVO MESTO — Na občinski skupnosti za zaposlovanje v Novem mestu so povedali, da sprejemajo prošnje za štipendije iz združenih sredstev še vse do 5. septembra. Učenci in študentje naj vloge z dokumentacijo vred čimprej oddajo, letošnji cenzus znaša 60 odstotkov povprečnega lanskega dohodka, in sicer 162.638 dinarjev, medtem ko je rok za zaprošanje kadrovskih štipendij že potekel. Letos so delovne organizacije v občinah Trebnje, Novo mesto in Metlika razpisale nekaj štipendij manj kot lani, črnomaljske delovne organizacije pa so svojim učencem in študentom ponudile kar 49 štipendij več kot lani, skupaj so razpisali 306 kadrovskih štipendij. S prvim septembrom se bodo štipendije povišale za petino. To povišanje velja dobesedno le za kadrovske štipendije, ki se obračunavajo glede na učni uspeh in kraj bivanja v času šolanja, štipendije iz združenih sredstev pa se bodo sicer tudi povišale za toliko, vendar po novem obračunu višin štipendij za šolsko leto 1988/89. Te obračune naredijo na občinskih skupnostih za zaposlovanje znova vsako leto septembra. Najnižja kadrovska štipendija za učence srednjega usmerjenega izobraževanja bo po novem znašala 53.609 in za šttudente 79.943 dinarjev, najvišja pa za učence 210.672 in za študente 336.699 dinarjev. J. ŽAGAR Vselili se bodo Dolenjska turistična zve> za dobi prostor NOVO MESTO — Dolenjska turistična zveza naj bi po več letih pričakovanj končno preselila arhive in drugo imetje v nove prostore. Toda tudi ta rešitev utegne sčasoma postati zgolj začasna, saj se bo zveza vselila v stavbo na Bregu 1, katere lastnik je novomeška Srednja šola za gostinstvo in turizem. Kot zatrjujejo v zvezi, bodo prišli do strehe nad glavo s pomočjo občinskega komiteja za družbeni razvoj, ob dobri volji gostinske šole in ob podpori Novo-lesa, ki se mu bo morda pridružila še kaka organizacija. Sicer je bil zadnji čas za družbeno pomoč, saj je zveza doslej že večkrat zamenjala delovne prostore, ki so bili vrh vsega precej neustrezni. Ko bodo prostori nared, bo Dolenjska turistična zveza v gornjih prostorih stavbe soseda Turističnega društva Novo mesto. V pritličju zgradbe bo zasebnik odprl trgovino, za katero v zvezi upajo, da bo ponudila tudi turistične spominke in podobno blago. Takim pričakovanjem so blizu tudi želje bodočega prodajalca, vendar le-ta zatrjuje, da doslej še ni zbral vseh soglasij. NOVOST V PEKARNI NOVO MESTO — V novomeškem Žitovem tozdu Pekarna Dolenjske so dobili nov stroj za pecivo, ki ga bodo predvidoma začeli uporabljati v redni proizvodnji predvidoma konec tega meseca. Novost, ki je avstrijskega porekla, bo precej prispevala k povečanju ponudbe na novomeškem tržišču pekarskih izdelkov. Kot ocenjujejo v tozdu, podobnih strojev v slovenskih pekar-nih ni veliko. 17. septembra prireditev Darujmo zase Izkupiček bo šel v humanitarne namene NOVO MESTO — V soboto, 17. septembra, bo na novomeškem Glavnem trgu od 12. do 24. ure velika humanitarna prireditev Darujmo zase. Organizatorji občinski odbor RK Novo mesto, Studio D in Dolenjski list bodo tako zbirali srestva za medicinski aparat mamograf, ki omogoča zgodnje odkrivanje raka na dojki. Potreba po mamografu je očitna, saj skoraj petina žensk, ki zboli za rakom, zboli prav zaradi raka dojke. V Sloveniji prihaja približno 65 odstotkov žensk na zdravljenje, ko je bolezen že razširjena in je zdravljenje težje. V dolenjski regiji je ta odstotek še večji, saj smo edina regija v Sloveniji, ki nima ustreznih aparatov. Ker smo bili doslej s solidarnostnimi akcijami za zbiranje prostovoljnih prispevkov za drage medicinske instrumente dokaj uspešni, prireditelji računajo na velik odziv tudi pri sedanji. Trenutno poteka zbiranje dobitkov po delovnih organizacijah za veliki srečelov, ki bo 17. septembra na Glavnem trgu, pa tudi pokroviteljev za celotno prireditev in za posamezne programske sklope, nastope zabavnih ansamblov, kulturnoumet-niških skupin in modnih revij. Že konec avgusta bodo aktivisti pričeli prek šol in delovnih organizacij prodajati priponke z napisom Darujmo zase. Te priponke bodo hkrati veljale tudi kot vstopnice za prireditev. Kulturno zabavni program s srečelovom bo trajal pozno v noč, prenašala pa ga bo tudi lokalna radijska potaja Studio D. Izkupiček od celotne prireditve, prodanih priponk in od zaslužka, ki ga bodo odstopili nastopajoči in gostinci, ki bodo postavili stojnice na Glavnem trgu, bo šel v sklad za nakup mamografa. Če bo 17. septembra slabo vreme, bo prireditev 24. septembra. T. J. G Zaradi nesporazuma potekel rok Na zvezni ravni izpadel Krkin raziskovalni projekt — Sodelovanje v jugoslovanskem merilu — V pol leta prek 200 znanstvenoraziskovalnih nalog_ NOVO MESTO — Novomeška Tovarna zdravil Krka je poslala na naslov zveznega komiteja za znanost in tehnologijo obsežen znanstvenoraziskovalni projekt, vendar zanj za sedaj ne bo dobila pomoči iz zveznega sklada za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije. S tem projektom, imenovanim Jugoslovanski biofarmacevtski projekt, bi strokovnjaki ponudili tržišču nekaj novosti s področja sodobnih kemoterapevtikov višjih generacij. To z drugimi besedami pomeni, da bi bila jugoslovanska zdravilska industrija bogatejša za 4 nove končne izdelke, priznana zdravila, ki jih sicer svetovni proizvajalci že delajo. Vendar bi bilo od zavrnjenega projekta koristi še več, saj bi v Krki na njegovi podlagi lahko pravno zaščitili tudi nekaj lastnih proizvod- nih postopkov za izdelavo zdravil. Ker je projekt v strokovnem pogledu izjemno trd oreh, se ga je Krkin inštitut lotil v sodelovanju z uveljavnimi jugoslovanskimi ustanovami, kot so zagrebški »Rudjer Boškovič«, Inštitut za nuklearne znanosti Boris Kidrič iz Vinče, Zdravlje Leskovac, Bosnalijek Sara jevo, »Jožef Stefan« in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo iz Lju-bjane, in še nekatere. S tem je Krka zadostila predpisanemu pogoju, da morata projekt skupaj pripraviti vsaj dve republiki. Kljub temu, da so Krka in soudeleženke upoštevale to zahtevo in se hkrati držale predpisa tudi na ta način, da so jasno predstavile praktično uporabnost projekta, na zvezni ravni niso prodrle. Kot kaže, se je zataknilo, ker v zveznem komiteju iz obsežne predložene dokumentacije niso razbrali vseh podrobnosti o načinu financiranja znanstvenoraziskovalnega dela v Krkinem inštitutu. Pozneje se je izkazalo, da so v Krki dokumentacijo izpolnili pravilno. Ker so jo morali naknadno Srečanje na topliški jasi V soboto so se v D olenjskih Toplicah srečali upokojenci iz novomeške občine — 8. srečanje DOLENJSKE TOPLICE — Zveza društev upokojencev občine Novo mesto je v soboto organizirala v Dolenjskih Toplicah najasi tradicionalno srečanje upokojencev, njihovih družinskih članov in prijateljev. V lepem vremenu in ob svečanem vzdušju so se ob pogrnjeni mizi in v prijetnem kramljanju zadovoljni prepričali, da odleže, če se zaskrbljeni človek vsaj za kak dan umakne tegobam časa in let. V poznem dopoldnevu je Franc Košmrlj zbranim v kratkem predstavil razlog srečanja. To je dan upokojencev 26. julij, ko se upokojenci spominjajo prvega zakona o socialnem in pokojninskem zavarovanju izpred 42 let. Ob tem je predsednik Zveze društev upokojencev Novo mesto Košmrlj z besedo segel tudi v razmere v preteklosti, ki so bile po njegovih besedah za upokojence slabše, kot so danes. Vseeno gospodarska kriza ne sme vzeti upokojencem poguma, čeprav »smo žrtvovana generacija«, se je zavzel Franc Košmrlj,kojeuvodomapozdravil obiskovalce 8. upokojenskega srečanja in jim zaželel dobrega počutja v gostoljubnih Dolenjskih Toplicah pod veličastnim Rogom. Za govornikoma so se v programu predstavili pevci in instrumentalisti X STAREJŠI IN MLAJŠI — Na upokojenskem srečanju je s pisanim venčkom slovenskih narodnih nastopila instrumentalna skupina OŠŠkocjan (na siki), ki jo vodi Jožica Čelesnik. Zapelje tudi zbor DU Novo mesto pod vodstvom Sonje Pirc. Potem ko je Rudi Mraz napovedal konec uradnega programa, jeupokojen-ska delegacija odnesla venec k spomeniku NOB. (Foto: M. Luzar) V Metliki že primanjkuje dela Na skupnosti za zaposlovanje prijavljena 102 brezposelna — Skoraj polovica težje zaposljivih — Težave z obrtnlkl-kooperantl__________ METLIKA — Na metliški skupnosti za zaposlovanje seje, tako kot v sosednji črnomaljski, zadnje leto povečalo število prijavljenih za več kot 100 odst. Konec julija sta bila brezposelna 102 občana, od tega jih skoraj polovica čaka na zaposlitev več kot eno leto. Prevladujejo nekvalificirani delavci, z visoko šolo pa ni sedaj na skupnosti nihče prijavljen, če pa bi bil, bi ga v občini težko zaposlili, razen če bi bil tekstilec. Največ iščejo prvo zaposlitev kvalificirani delavci, tehniki in višješol-ci, ki imajo v glavnem administrativne poklice in so mlajši od 26 let (47). Možnosti za zaposlitev tistih, ki so prijavljeni na skupnosti, so po besedah Slobodana Udovičiča majhne tudi zato, ker je skoraj polovica težje zaposljivih. V zadnjih treh mesecih so jih največ zaposlili obrtniki, medtem ko vodilni v delovnih organizacijah po Udovičičevih besedah neuradno izjavljajo, da imajo pri njih že presežek delovne sile. Če pa že izrazijo kakšno potrebo, potem želijo idealne delavce. Trenutno imajo na skupnosti le prošnjo Semenarne iz Ljubljane za dva trgovca, ker nameravajo v Metliki odpreti prodajalno. »Veliko problemov imamo na skupnosti z obrtniki-kooperanti. Če pride do spora med zaposlenimi in delodajalci, slednji odjavijo delavce, ti pa se prijavijo na skupnosti za zaposlovanje, kar je za nas, ki smo majhna skupnost, zelo velik izdatek, saj jim moramo plačati denarno nadomestilo. Zgodilo se je celo, da je obrtnik obrt odjavil, da se • Za njim je skozi današnja očala pogledal na družbene težave predsednik občinskega sindikalnega sveta Nace Štamcar. Slavnostni govornik, predstavnik pokrovitelja, ob tej priložnosti ni obšel slabih posledic porajajočega se tržnega gospodarstva. Pri tem je obljubil, da bo sindikat na strani delavcev in da jih bo vodil v stavko, če res ne bi bilo več drugačne poti. Hkrati sindikat nebopozabljalna invalidnein upokojene delavce. Tudi v bodoče bo ta organizacija nasprotovala spiskom odvečne delovne sile. Prizadevala si bo za nova delovna mesta, kar bo na koncu izboljšalo položaj tudi upokojencev. škocjanske osnovne šole, potem je igral ansambel Jerko. M. LUZAR DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. avgusta, bodo do 19. ure odprte kot dežurne naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market Drska, • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator, • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec, • v Žužemberku: Market Dolenjka, • v Straži: Kmetijska zadruga. je tako rešil delavcev, čez nekaj mesecev pa jo je spet prijavil,« pove iz izkušenj Slobodan Udovičič s skupnosti za zaposlovanje. M. B.-J. ANALIZA RIB SE NADALJUJE METLIKA — Metliška ribiška družina nadaljuje z akcijo analize rib na PCB. Lani so morali analizo 52 rib tukajšnji ribiči plačati sami, potem pa so s tem prenehali, ker se jim je zdelo, da to ni njihova naloga. Tako bo letos analizo plačala republika. Letos bodo ribiči financirali analizo rib na težke kovine, ker bi radi ugotovili, v kolikšni meri onesnažujejo Kolpo delovne organizacije. • Konec leta 1987 so sprejeli zakon o spodbujanju tehnološkega razvoja Jugoslavije. Na tej osnovi so jugoslovanske znanstvenoraziskovalne ustanove prijavile do konca letošnjega junija 214 znanstvenoraziskovalnih projektov. obrazložiti, jim je ušel rok za prijavo projekta. Kljub formalnim zapletom v prvem krogu pogajanj z zveznim komitejem v Krki odobravajo zvezni sklad za spodbujanje tehnološkega razvoja. m. LUZAR OKVARA NA CEVOVODU NOVO MESTO— Po informacijah iz Komunale je bil del Novega mesta 7. avgusta brez vode zaradi okvare, ki se je pojavila na glavnem cevovodu pri Češnjicah, in ne zaradi napake na črpališču. Sicer so v Komunali v zadnjem času zabeležili več okvar na vodovodnem omrežju v mestu. Ocenjujejo, da do njih prihaja zategadelj, ker iz cevovoda pogosto točijo vodo v cisterne za preskrbo terena. Pri tem količine vode odvzemajo neenakomerno in s tem neenakomerno obremenjujejo cevi. POSODOBLJENA ŠOLA METLIKA — Do začetka šolskega leta bodo v metliški osnovni šoli s pomočjo raziskovalne skupnosti modernizirali kemijsko učilnico, posodobili bodo fizikalni kabinet ter uredili nove prostore za knjižnico. Te dni pa končujejo tudi z zemeljskimi deli pri ureditvi športnega igrišča ob telovadnici, ki so jih opravili vojaki iz Novega mesta, začeli pa so z gradnjo vhoda v dvorano z bodočega igrišča. OSLIKANA GLASBA METLIKA — Obiskovalcem kulturnih prireditev v tem belokranjskem mestu se obeta jutri zanimiv večer, ki ga bo pripravil Lado Jakša iz Ljubljane s svojim večmedijskim projektom. V Gang-lovem razstavišču bodo odprli razstavo njegovih fotografij Zamaknjeni prostori, na grajskem dvorišču pa bo avtor sam izvajal glasbo. Prireditev pod nenavadnim naslovom Osli-kana glasba se bo začela ob 20. uri. Razstava fotografij bo na ogled do 7. septembra, vsak dan od 8. do 13. ure. RAJE V SLUŽBO KOT V BRIGADO METLIKA — V metliški podružnici novomeškega študentskega servisa, ki deluje v okviru občinske konference ZSMS, se pritožujejo, da jim delovne organizacije ne pošiljajo potreb po delu med počitnicami. V organizacijah v glavnem zaposlujejo svoje štipendiste, če pa imajo še kaj prostih mest, se kar osebno zmenijo z dijaki ali študenti, ki pridejo na študentski servis le še po napotnico. Sedaj dela prek študentskega servisa v metliški občini okrog 25 mladih, na delo pa jih čaka še 10. Mladinci se med počitnicami raje zaposlijo, kot pa se udeležijo mladinskih delovnih akcij, zato v Metliki že vrsto let nimajo delovne brigade. Če že hoče kdo na akcijo, se priključi regijski brigadi za Dolenjsko Jože Slak-Silvb, vendar pa seje letos za to odločil le en brigadir iz Metlike. Tudi Metličani bodo darovali dele telesa RK bo začel z akcijo jeseni — Preveč oblačil METLIKA — Jeseni bodo v tukajšnji občinski organizaciji Rdečega križa začeli z akcijo, kakršne v Metliki še ni bilo. Gre za darovanje delov človeškega telesa po smrti. »Akcijo bo pripravila komisija za zdravstveno vzgojo, ki deluje v okviru naše organizacije. Vsak krajan bo dobil pismo, potem pa se bodo tisti, ki se bodo odločili za darovanje, oglasili na Rdečem križu ali pa bodo naši aktivisti odšli po krajevnih skupnostih in zbirali prijave. Vsak, ki se bo odločil, da bo daroval po smrti katerega od delov svojega telesa, bo dobil izkaznico, ki jo bo moral vedno nositi s seboj,«je povedala sekretarka občinske oganizacije Rdečega križa Anica Kopinič. Ko je govorila o delu metliškega Rdečega križa, je opozorila, da imajo v skladišču RK Slovenije v Gradcu trenutno na zalogi zelo veliko oblačil. Ponja prihajajo le Romi, čeprav Anica ve, da je v občini veliko ljudi, ki jim prav tako primanjkuje oblačil. »Zato želim, da pridejo vsi tisti, ki potrebujejo obleke, na RK, povedo svoje želje in dogovorili se bomo, kdaj bomo oblačila razdelili. Sedaj dobro sodelujem le s patronažno sestro Vero Polimac, ki razvaža oblačila socialno ogroženim,« je pripovedovala Anica. Septembra pripravljajo na RK teden brez cigarete. Letos so imeli po krajevnih skupnostih kar devet zdravstvenih predavanj. Predavali so dr. Blaž Mlačak, dr. Elizabeta Srebočan in dr. Radojka Ivoševič iz metliškega zdravstvenega doma ter višja medicinska sestra Tatjana Kumar z Onkološkega inštituta v Ljubljani. m. B.-J. KAPITANI — V teh več kot pasjih dneh je promet v našem uredništvu močno narasel. Med drugim nas obiskujejo tudi razni posebneži in izumitelji (zanesljiv znak visokega ali nizkega zračnega pritiska), vse pa je prekosil človek, ki se je predstavil kot kapitan Mario. Imel je kakšnih 50 diplom o najrazličnejših kvalifikacijah, od frizerja za dame in gospode, prek diplomiranega javnega tožilca in pilota za vsa letala (vključno z vesoljskimi plovili), do policijskega inšpektorja španske republike in kraljevine hkrati. Mimogrede je bil uglajeni možak tudi brat sedanje španske kraljice. Velesposob-neža smo, trdil je, da so mu neznani zlikovci v Postojni ukradli potrdila o štirih ali petih poklicih, napotili na novomeško postajo milice, kjer so ga možje postave takoj prepoznali kot španskega kralja, ki začasno stanuje v BrUGLED POKLICA — V lično prenovljenem in opleskanem bifeju »Pri treh Romih« je 15. avgusta že dopoldne razgrajal mlajši možak, kije med drugim vpil, da se mu je spet zgodilo za celo časopisno stran krivic in da bo vse povedal novinarjem, pa čeprav bi ga to stalocelih l.OOOdin. Mi seveda vse krivice in pravice objavljamo brez-jlačno, številka je zanimiva zgolj zato, cer kaže, koliko je po mnenju nekaterih vredna ena stran našega dela. ODPRTO ZAPRTO — Na komaj odprti prodajalni mariborskega oziroma beograjskega podjetja Seme pri kandijskem mostu se je pojavil napis »začasno zaprto". V teh dneh ni to za nekatere mestne prodajalne (zlasti trafike) nič posebnega, opozorilo nekoliko štrli ven predvsem zato, ker so omenjeno trgovinico tako rekoč komaj odprli. Anica Kopinič Novomeška kronika Ena gospa je videla v prodajalni Mladinske knjige preračunalo na kroglice po natanko 34.690 din kos. Če kupiš v Avstriji za toliko denarja pralnega praška, ti porinejo v vrečko še tri do štiri digitrončke. IŠČEJO VODO GORNJI SUHADOL — Novomeška Komunala išče v okolici Gornjega Suhadola dodatno vodno zajetje, iz katerega bi napeljali vodovod v Gornji in Dolnji Suhadol ter Leskovec. V okviru teh raziskav, ki sodijo med prizadevanja Komunale za boljšo regionalno preskrbo z vodo, je ljubljanski Geološki zavod napravil blizu 120 metrov globoko poševno vrtino. Vodo so našli, vendar še niso mogli izračunati, koliko je je. Nove vodne vire iščejo na območju Golobinjka, kjer je že manjše zajetje za lokalni vodovod za Gornji Suhadol. Sprehod po Metliki TUDI DO METLIKE PRIPLAVA VČASIH kakšna riba na hrbtu. Nepoznavalci takoj obdolžijo onesnaženo vodo, ljudje z boljšim sluhom pa vedo povedati, da je slišati ob večerih v zgornjem toku Kolpe eksplozije, ki dajo slutiti, da je vmes dinamit. Torej so mrtve ribe žrtve nevestnih ljudi, ki na krut in nedovoljen način pobijejo te rečne prebivalke, da bi si napolnili ponve ali zmrzovalne skrinje. Čolnarji in kopalci vam tudi povedo, da je v Kolpi nemalo ribičev, ki vlečejo na suho some s pomočjo osti ter krivolov-cev, ki se poslužujejo bazenčkov, kar pa tudi ni dovoljeno. PO KOLPI SE JE PREPOVEDANO VOZITI z motornimi čolni, toda kaže, da so nekateri prenapeteži gluhi in slepi za to, kar piše v pravilnikih in zakonih. Pa tudi hudo leni morajo biti, če ne morejo preveslati razdalje od jezu do jezu. Zadnje časeje videti, žal, tudi takšne. Če jih kdo opozori na prekršek, mu zagrozijo s pestjo ali pa mu prekolnejo vso žlahto. Se bo pa menda našel kdo, ki jih bo postavil pred sodnika za prekrške, pa naj jim ta zmeri hlače. IZTEKAJO SE dopusti, zato je Metlika zmeraj bolj živahna, a tudi v pisarni že najdete koga, ki ga slučajno iščete in potrebujete. September je pred vrati, pričela se bo brezplačna šola, ljudje sestankov bodo drveli z enega na drugega, kuhati bodo pričele takšne in drugačne kuhinje — skratka: vse bo spet po starem, le kje kakšen novorojenček bo nov pa Pugelj bo koga odpeljal k Svetemu Roku ali k Trem faram. GRADAŠKA RULETA imenujejo ljudje nevarno igro, ki so si jo izmislili v Gradcu, v kraju, kjer je veliko gostiln, bifejev in mopedov. Bojda mulci sta-vljajo za pijačo, ki jo bo dobil tisti, ki bo z mopedom prevozil cesto med trgo vino in avtobusnim postajališčem. Pri tem »podvigu« pasenesmeprepričati, alijecesta prosta ali ne. Če se mu nične zgodi, dobi pijačo brezplačno, če pa naleti na avto, avtobus ali na katero drugo prevozno sredstvo, vozeče po cesti Metlika — Črnomelj, ostane brez obljubljene nagrade. DOLENJSKI LIST St. 33 (2035) 18. avgusta 1388 I IZ NKŠIH OBČIN IZ NtvŠIH OBČIN Črnomaljski drobir SODEVČANI — Ena redkih domačih skupin na letošnji Drugi godbi v ljubljanskih Križankah, ki je igrala etnično glasbo, so bili tamburaši iz , Sodevcev v Beli krajini. Kako so se od- | rezali, bi si Sodevčani lahko ogledali minuli torek na II. mreži ljubljanske televizije. »Bi« pravimo zato, ker so v Sodevcih srečni, če dobijo 1. program ljubljanske TV, še bolj veseli pa bi bili, če bi posnetek raje predvajali kar na zagrebški TV. SE EN KLUB — V navalu ustanavljanja raznih bolj ali manj prijateljskih društev in klubov v Vinici Vi-ničanom predlagamo, da ustanovijo še klub prijateljev obiskovalcev njihovih turističnih prireditev. Da se bodo imeli obiskovalci vsaj komu pritožiti, če jim postrežejo s toplo pijačo in mrzlo ter preveč ali premalo pečeno pečenko, če na stranišču ni papirja in luči, če na odru tisti trenutek, ko začne igrati ansambel, zmanjka elektrike in celo uro ni glasu od instrumentov, čete zaparki-■ rajo, tako da lahko zapustiš prireditveni prostor le s helikopterjem... KRAJEVNI PRAZNIK—V Črnomlju oz. treh mestnih krajevnih skupnostih so do letos praznovali krajevni praznik v spomin na napad na vlak pri Vranovičih 11. avgusta 1941. Letos so predstavniki DPO in samoupravnih organov skupnosti KS sklenili, da praznovanja ne bo, ker nimajo kaj odpreti, ker nimajo imen tistih zaslužnih, ki bi jim podelili priznanja OF in ker je preprosto premalo časa za prireditev. Kot da niso že lani vedeli, da letošnje leto ne bo brez 11. avgusta! In če so v vsaki vaški krajevni skupnosti brez profesionalnega tajnika sposobni pripraviti skromno proslavico ob njihovem prazniku, bi to gotovo z nekoliko dobre volje kljub kriznim časom zmogli tudi v Črnomlju, mar ne? Drobne iz Kočevja SE PREMALO PRIJAV — Anketne liste, ki jih je prejelo vsako gospodinjstvo, je izpolnilo le 290 interesentov za kabelsko televizijo, slednjo pa so tudi pripravljeni plačati. Kandidatov je gotovo več (investicija bi se splačala pri 800 naročnikih), vendar so nekateri anketne lističe izgubili, drugi jih kljub želji po KTV niso izpolnili. Pri SZDL so povedali, da akcije zbiranja prijav še niso zaključili in da interesenti lahko dobe in izpolnijo lističe kar na sedežu OK SZDL. ŠE DVA BILJARDA — V mladinskem klubu Škorc so te dni odprli še sobo, kjer imajo dva biljarda. Oba sta vedno zasedena. Cena za igranje je nekoliko nižja kot v gostiščih. MLADINA DELA — S posredovanjem Študentskega servisa je dobilo počitniško zaposlitev blizu 80 študentov in dijakov. Potrebo po takih delavcih so priglasili Melamin, Mercator, Mlekarna in Kmetijstvo gospodarstvo. Pri drugih kolektivih pa je taka praksa, da prijav servisu ne dajo vnaprej, pač pa šele, ko se z mladincem dogovore za sezonsko delo. Ribniški zobotrebci KMALU RIBNIŠKI SEJEM — Ribniški sejem se hitro bliža. 4. september je tako rekoč pred vrati. Zagotovo bo tudi v Ribnici, čeprav nekateri še vedno vztrajajo, naj bi bil v Sodražici. Organizatorji bodo imeli letos več težav, ker bo še ves september in do 10. oktobra glavna ribniška ulica, kjer je bil vedno doslej glavni del semnja, razkopana. CENTA V RIBNICI — Na predvečer ribniškega semnja bodo v Ribnici odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Cente. V zadnjem obdobju so vse razstave v galeriji v Miklovi hiši sredi Ribnice. Ker pa je zdaj tu vse razkopano in razrito, se dogovarjajo, da bi bila razstava v Domu JLA, kjer so bile razstave tudi prej, dokler ni bila odprta galerija v Miklovi hiši. KONCERT PRI NOVI ŠTIFTI — V cerkvi pri Novi Štifti bo spet koncert. Tokrat se bodo poslušalcem predstavili z baročno glasbo Rok Klopčič (violina), Fedja Rupel (flavta) in Vlasta Doležal-Rus (čembalo). V tej baročni cerkvi je bilo letos že več koncertov in večina jih je bila tudi dobro obiskana. B' Čl >5 11 Alojz Eržen, predsednik ObS Kočevje, o nujnih delih Trebanjske iveri ŽABARJI V TREBNJEM — Pred nedavnim se je v Trebnjem mudila posebna komisija republiške skupnosti za ceste, katere naloga je bila, da oceni škodo, ki je bila povzročena v času, ko je čez. Trebnje potekal ves romet s ceste bratstva in enotnosti. Hani komisije so modro kimali in pritrjevali predstavniku KS Trebnje ter obljubili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči. Trebanjci seveda upajo, da bodo Ljubljančani vsaj to pot izpolnili svoje obljube, če jih že pri prejšnjih obiskih niso. Sicer pa vse škode tako ne bo mogoče povrniti, nekaj je bo ostalo tudi zdravstvenim delavcem. TRIMO PRED SVOJIM TEKOM — Očitno je, da je Trimo preživel sedem suhih let in se sedaj spet postavlja na noge. To se kaže med drugim tudi v tem, da se v Trimu temeljito pripravljajo na svoj praznik, ki ga Praznujejo skupaj z občinskim, in pa s Pripravami na trimski tek, ki naj bi Ponesel slavo trebanjskega gospodarskega velikana tudi čez občinske nteje. Končno le boljši časi za ceste KOČEVJE — Na Kočevskem je najmanj posodobljenih cest. Še tiste, ki so že, pa so slabo vzdrževane. Kakšna je zdaj, ob večjem bencinskem dinarju, prihodnost kočevskih cest, govori predsednik občinske skupščine Alojz Eržen: Odsek magistralne ceste Kočevje--Ribnica—Žlebič, ki je močno poškodovan, bo z asfaltom predvidoma prelit še letos. Republiška skupnost za ceste je to popravilo odobrila, ni pa zagotovila denarja. Potrebni sta skoraj dve milijardi din. Republiška skupnost za ceste je zato zaprosila občinski, naj bi zagotovili potreben denar kot posojilo za dobo 11 do 12 mesecev. Akcija za zagotavljanje denarja, ki jo vodita predsednika obeh občinskih skupščin, obeta uspeh. Ribničani bodo dobili pri zavarovalnici v Ljubljani 300 milijonov din posojila, prav toliko pa Kočevci pri zavarovalnici v Novem mestu. 700 milijonov din posojila bo predvidoma dala banka in o tem so razgovori v zaključni fazi. Preostalo bo finansiral in kreditiral izvajalec del. Odsek regionalne ceste Livold— Brezovica je izpadel iz letošnjega plana republiške skupnosti za ceste. Posodobljen in asfaltiran pa bo kljub temu še letos krajši odsek od Mozlja do Rajndola. Preostali del bo prišel v republiški program za prihodnje leto in bo asfaltiran do leta 1990. Med Brodom na Kolpi in Mirto-viči (na hrvaški strani) še ni asfaltiranih okoli 8 km ceste, ki je zelo pomembna tudi za kočevsko občino. Na nedavnem sestanku predstavnikov občin Kočevje, Delnice, Čabar, regionalnega sisa za ceste občine Reka, sabora SRH in drugih je bilo sklenjeno, da bo ta cestni odsek s pomočjo JLA posodobljen do konca prihodnjega leta. Na tem območju (od Broda na Kolpi prek Osilnice do Čabra) složno žive Slovenci in Hrvatje. Republiške meje ne poznajo tako pri zaposlovanju kot turizmu, šolstvu itd. Prav zato je tudi predlagano, naj bi se ta cesta po posodobitvi imenovala cesta bratstva in enotnosti. Z občino Novo mesto pa potekajo razgovori za asfaltiranje cestnega odseka od Lašč do Dvora. Že letos naj bi uredili nevarni ovinek pred Dvorom, v prihodnjem letu pa asfaltirali še tista 2,5 km ceste, ki vsa poteka na območju občine Novo mesto, pomembna pa je tudi za občino Kočevje. Za odsek ceste od Kočevja (Mala gora) do Strug bo prišla posodobitev na vrsto šele po letu 1990. Prej ne bo denarja. J. PRIMC Ivanka Moljk Malo denarja in veliko dobre volje ČRNOMELJ — Potem ko so bila ustanovljena turistična društva v Vinici, Adlešičih in Semiču, so se končno prebudili udi Črnomaljci. Njihovo društvo se je prvič predstavilo javnosti na Jurjevanju s prodajo spominkov, za letos pa imajo v načrtu še nekaj akcij. »Nismo si zastavili velikih nalog, ki bi ostale le na papirju, ampak smo se zadovoljili s skromnim programom, ki ga bo moč uresničiti z malo denarja in zvrhano mero dobre volje,« pove tajnica društva Ivanka Moljk. »Bili naj bi predvsem pobudniki akcij, kajti zavedamo se, da si takega dela, kot ga imajo na Vinici ne moremo privoščiti, pa tudi naravnih danosti nimamo.« Imenovali so že komisijo, ki bo pripravila brošuro »Črnomej skozi čas«. To bo dobrodošel pripomoček turističnim vodičem, kijih nameravajo vzgojiti. Ob začetku šolskega leta bodo vključili v društvo podmladek z osnovne šole, saj le v njem vidijo prihodnost. Razmišljajo tudi o tem, kako bi uredili Črnomelj in o priznanjih za ureditev hiš in okolice. »Uspeh društva je odvisen predvsem od tega, kako bodo ljudje poprijeli za delo. Jaz sem pripravljena delati, a ne želim ostati sama. Toda če bo tako, kot so člani društva obljubili na začetku, članov pa je sedaj že 120, potem bomo gotovo tudi mi prispevali kak kamenček na poti k turističnemu razvoju tega dela Bele krajine,« je prepričana Moljkova. m. B.-J. S hitrim prilagajanjem kos trgu V semiški Iskri prodajo na tuji trg polovico izdelkov — Zaradi dobre organizacije dela ni tehnoloških presežkov delavcev — Manjše zaposlovanje_ SEM IČ — V Iskrini tovarni kondenzatorjev v Semiču seje letos močno zmanjšalo povpraševanje po njihovih izdelkih na domačem trgu. Vendar pa so se zelo povečala naročila kondenzatorjev s konvertibilnega trga, tako da bodo imeli, kot vse kaže, v Semiču dovolj dela do konca leta. polovico. Tozd Elementi za odpravo radiofrekvenčnih motenj pa proda na tuji trg že kar dve tretjini izdelkov. V letošnjih prvih šestih mesecih so zaslužili s prodajo tujim kupcem 5 milijonov dolarjev, od tega pa je bila le desetina izvoza na klirinški trg. Še v prvem lanskem polletju so na en uvoženi dolar izv- Tako velike proizvodnje za izvoz v Iskri niso načrtovali, zato tudi niso imeli pripravljenih toliko strojev za izdelavo izvoznih konde- • V Iskri se pohvalijo, da še nimajo tehnološkega presežka delavcev, kar je predvsem zasluga dobre organizacije dela. V nekaterih oddelkih je občasno preveč delavcev in jih premestijo drugam. Zato pa so zelo zmanjšali zaposlovanje. Zaposlujejo le štipendiste, torej strokovni kader, medtem ko delavcev brez strokovne izobrazbe že nekaj časa skoraj ne jemljejo več. Jezi pa jih, da kljub dobremu poslovanju, saj so ob polletju namenili za poslovni sklad milijardo din, za rezervni sklad pol milijarde din, napolniti pa so tudi vse ostale sklade, zaradi intervencijskega zakona ne smejo povečevati osebnih dohodkov. Junija so ti v povprečju znašali 473 tisočakov. nzatorjev. Ti se namreč razlikujejo od tistih za domači trg, saj je različen tudi namen uporabe. V Semiču so se znali hitro prilagoditi novemu povpraševanju z internimi premestitvami delavcev, dodatno proizvodnjo opreme in pripravo proizvodnje v tehnično-tehnološkem smislu. Nekaj dodatne opreme za to novo proizvodnjo pa so tudi kupili. Še pred leti je Iskra izvažala tretjino svojih izdelkov, sedaj pa že TELEFON BO ZAZVONIL SEPTEMBRA TREBELNO — Delo na trebe-ljanskem telefonskem omrežju gre h kraju, v kratkem bo končana še vezava na omrežje in instalacija, po 25. avgustu pa bo novomeški PTT začel novim naročnikom priključevati telefonske aparate. Prvi impulz naj bi stekel predvidoma v začetku septembra, za praznik Gubčeve brigade. ožili za 1,11 dolarja izdelkov, letos pa že za 1,63 dolarja. M. B.-J. OBISK IZ GORENJA ČRNOMELJ — Pretekli teden so črnomaljsko občino obiskali predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik, predsednik KPO delovne organizacije Gospodinjski aparati Ladislav Grdina in član KPO iste organizacije Valter Kruševec. Z občinskim vodstvom so se pogovarjali o gospodarjenju. Se prepočasno prebujanje V kočevskem turizmu se je začelo premikati — Ocena predsednika TD Staneta Jajtiča — še dosti dela KOČEVJE — »V primerjavi s prejšnjimi leti so se razmere v občini letos izboljšale. Veliko tujih turistov in Kočevcev hvali urejenost krajev in naravne lepote. Turistični delavci in domačini pa bi radi še več,« pravi predsednik Turističnega društva Kočevje Stane Jajtič. Po njegovem mnenju bi lahko z malo stroški in dela še veliko stvari izboljšali. »Ne znamo vnovčiti naravne, zgodovinske in drugih zanimivosti, kot so Mestni vrh, Fridrih-štajn, Ledena jama itd. Sicer pa sploh nimamo turističnega prospekta, s katerim bi na vse to in drugo opozorili tujce. V gostišču Pod • »Turisti nas zaradi nekaterih izboljšav že hvalijo, vendar s tem ne smemo biti zadovoljni. Hotel Pugled je te dni popolnoma zaseden in so neke tujce napotili na prenočevanje celo v kočevski internat. Boljša je tudi turistično-informativna služba, saj razen turistične pisarne deluje v prostorih Name še agencija Kompas pa tudi recepcija hotela je odprta non-stop,« pravi Jajtič. Stojno, koder gre glavna cesta proti morju, ne dobiš niti kave s smetano in čeprav ima lep prostor, ki bi ga lahko izkoristili za gostinski vrt, so ob njem le drva. Krajevne skupnosti se ukvarjajo predvsem s komunalnimi dejavnostmi, s turizmom pa premalo. V KS Rudnik—Šalka vas imajo znamenite Željnske jame pa novo Rudniško jezero itd., a so na Željnske jame sploh pozabili; pri jezeru pa ni urejenega kopališča, ni sanitarij, ni igrišč. Kaže pa, da so poprijeli v KS Poljanska dolina, saj imajo več kulturnih skupin, ki nastopajo, vedno več ljudi gradi tu vikende itd. Odprtih je več novih gostišč v mestu in po občini. Žal pa so nekatera prav med sezono zaprta, namesto da bi sedaj celo podaljšala svoj obratovalni čas. Tako v Kočevju po 22. uri sploh ne dobiš hrane. Kaže, da se bo v okviru revitalizacije Kočevske obrnilo na boljše tudi v turizmu. Za naše neizumetničene, naravne kraje se zanimajo predvsem Skandinavci.« J. PRIMC Proizvodnja spet močno porasla Ribniška industrija nardila za 9,6 odstotka več, izvoz je porastel za 30 odstotkov, uvoz pa za 10 — Realni osebni dohodki so se znižali_ ČIMMANJ TAKIH ZNAKOV — Slišati je, da bodo odstranili tablo, ki prepoveduje tujcem vsakršen promet, (Foto:J. Primc) RIBNICA — Obseg industrijske proizvodnje v ribniški občini je v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani porastel za 9,6 odst. (v kočevski za 6,9 odst. upadel). Temu pa ni sledila akumulacija, ki je bila ustvarjena le v višini 1,6 milijarde din (za primerjavo: samo kočevski Melamin je je ustvaril 2,6 milijarde) in je porastla za 26 odstotkov. Občutno so se zmanjšali tudi stvarni osebni dohodki. Izvoz je porasel za 30 odstotkov, uvoz pa za 10. Dohodek je porastel z indeksom 271. Pri rasti industrijske proizvodnje največji delež upadel pa je obseg pr- najbolj izstopa strojna industrija, ki oizvodnje v končni lesni izdelavi ima v strukturi ribniške industrije (Inles) za 10 odstotkov. Izguba pokrita, negotovost ostaja V Zmagi so izgubo iz prvega četrtletja pokrili in ustvarili nekaj prebitka MOKRONOG — Še ne dolgo tega so iz mokronoškega obrata ljubljanske Zmage prihajale vse prej kot razveseljive vesti, podobna ugotovitev pa bi lahko veljala tudi za delovno organizacijo v celoti. Vendar pa se razmere v tem delovnem kolektivu v zadnjem času le izboljšujejo, čeprav ni mogoče reči, da so vsi vzroki, ki so povzročali skrbi, že odstranjeni. Predvsem je razveseljivo, da so v Zmagi pokrili izgubo iz prvega trimesečja in je ob polletju ostalo za akumulacijo okoli 20 milijonov dinarjev, kar sicer ni veliko, kaže pa, da se da tudi v najtežjih gospodarskih razmerah z vztrajnostjo in pridnostjo marsikaj doseči. Najpomemb- neje pa je, da so v Zmagi dobili posel za Avstrijo, kamor naj bi do konca septembra izvozili 15.000 parov ženskih škornjev. Seveda si v Zmagi kot celoti in tudi v njenem mokrono-škem obratu na vso moč prizadevajo, da bi naročilo kar se le da kvalitetno izpolnili in do roka poslali VABLJENI V ŠENTJANŽ ŠENTJANŽ — V Šentjanžu so kljub vročini delovno razpoloženi, trenutno imajo akcijo za razširitev telefonskega omrežja. Pri izkopu jarka za telefonski kabel jim pomagajo brigadirji. V nedeljo, 21. avgusta, pa bo športno društvo s pomočjo GD in DPM priredilo veliko vrtno veselico, na kateri bo za veselo vzdušje poskrbel ansambel Agropop. Svojo srečo bodo obiskovalci lahko preizkusili na bogatem srečelovu. Med glavnimi dobitki so: vozovnica za Padovo ali Rim, sedežna garnitura in komplet žlebov za stanovanjsko hišo. Vabljeni! škornje kupcem. S tem namenom so v Mokronogu opravili tudi manjšo reorganizacijo. Vodja obrata Milan Borštner je povedal, da sedaj norme še ne izpolnjujejo povsem, zato bodo morali delati tudi nadure in seveda izboljšati kakovost izdelkov, ki tudi še ni na povsem ustrezni višini. Z usodo obrata v Mokronogu se ukvarjajo tudi na občinskem svetu Zveze sindikatov Trebnje. Sekretar sveta Miran Jurak je dejal, da bodo naredili vse za tistih 43 delavcev, ki še delajo v obratu. Naloga je toliko težja, ker je v obratu slaba kadrovska • V DELO DO KONCA SEPTEMBRA — Delavke v obratu Zmage v Mokronogu imajo delo zagotovljeno še do konca septembra, kaj bo potem, pa ne v občini Trebnje ne v delovni organizaciji Zmaga nihče ne ve. (Foto: J. S.) _ . trebanjski občini so trdno odločeni, da obrat, kjer je zaposlenih 43 delavcev, predvsem delavk, na vsak način ohranijo pri življenju. Nobene skrivnosti ne bomo izdali, če povemo, da iščejo možne rešitve za mokrono-ško Zmago tudi za primer, če bi šla delovna organizacija v stečaj. V tem primeru, česar si pa seveda nihče ne želi, bi morali spremeniti tudi proizvodni program. Rešitve pomaga iskati sanacijska komisija, ki jo vodi direktor Tesnil Anton Hočevar, v njej pa sta še Branka Kržičeva z občinskih upravnih organov in vodja obrata Milan Borštner. struktura, kar je posledica vsesplošnega zaostajanja obrata za razvojem. J. S. Izvoz blaga in storitev je znašal 46 milijard din (ves celotni prihodek pa 148 milijard din) in je porastel za 30 odstotkov. Od tega so izvozili 23 odstotkov na konvertibilni trg. Največji izvozniki so Riko, Eurotrans in Inles, ki so uresničili 96 odstotkov • Od skupne akumulacije 1,6 milijarde din so je kar slabo polovico ustvarili v Riku (775 milijonov din), na drugem mestu je Eurotrans (225 milijonov din), na tretjem pa Kmetijska zadruga (195 milijonov din). Inles kot delovna organizacija z največ zaposlenimi je ustvaril le 20 milijonov din akumulacije. Vendar je tudi to uspeh, če upoštevamo, da je vsa lesna industrija v težavah; Liku v Kočevju sta npr. kar dva tozda poslovala z izgubo. vsega izvoza ribniškega gospodarstva. Hkrati je znašal uvoz 9,2 milijarde din in je porastel za 10 odstotkov. Vse te podatke je posredovala Fa-nči Tekavec, predsednica komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica, ki je tudi poudarila, da so to predhodni podatki, zbrani pri delovnih organizacijah. Dokončna analiza Službe družbenega knjigovodstva namreč še ni izdelana. J. PRIMC KOČEVJE: NOVO V NAMI PODALJŠANA RAZPRODAJA — V Nami so napovedali razprodajo poletne konfekcije od 1. do 13. avgusta. Zdaj so jo podaljšali za 14 dni, do 27. avgusta. ŠOLANJE NA KREDIT — V Nami so uvedli tako imenovani „pult posebne prodaje". Na njem prodajajo zdaj to zdaj ono blago ceneje ali pa pod ugodnejšimi pogoji. -Zdaj, pred začetkom pouka, prodajajo na posojilo (3 obroki, brez obresti) vse potrebščine za šolo razen šolskih knjig. Nov asfaltni val Novo v KS Šentrupert ŠENTRUPERT — »Že pred leti smo se v naši krajevni skupnosti lotili gradnje cest pa telefonskega omrežja, vendar pa je čas prinesel nove potrebe,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Šentrupert inž. Franc Bartolj. In Šent-ruperčani so spet skupaj s svojim predsednikom zavihali rokave in odprli denarnice. Pohvaliti moram predvsem vaščane Hrastnega in Homa, ki so se kar sami lotili pri prave cestišč za asfaltiranje in le tako nam bo uspelo realizirati program občinske cestne !l“Wv*‘------ -- - • r~ ——— „ posegla v sredstva kulturnih blagajn. Samorastniška beseda potrebuje denar predvsem za kritje tiskarskih in drugih stroškov izhajanja, saj objavljenih literarnih in drugih del avtorjem tudi poslej ne bi honorirali. Čas neusmiljeno beži, z njim pa se odmika možnost, da bi Samorastniška beseda že letos prišla na svetlo v novi podobi. Ne zaradi tega, ker bi ne imela kaj objaviti, saj je že zbranih kup najrazličnejših prispevkov za novo, prvo številko pokrajinske revije. Zatika se, kot rečeno, drugje, v drugih mlinih. Škoda, saj nas — Dolenjce, Belokranjce in Posavce — drugi tako spet, kot že tolikokrat, prehitevajo. Je potreben dokaz za to? Naj bo: kranjska ZKO je, tako smo prebrali v Delu, brez kakršnihkoli dramatičnih zapletov zbrala denar in začela izdajati revijo Avtor, ki bo, kot je zapisano, prej ko slej prerasla v gorenjsko literarno revijo. Torej drugod ena sama ZKO več zmore kot pri nas sedem kulturnih skupnosti skupaj! Smo res vsi skupaj tako strašno zaljubljeni v to našo neomadeževarlo kulturno belo liso, da ne zmorčttfo več enega samega skupnega dogovornega koraka in omogočimo tistega, kar se je do zdaj že samo od sebe potrdilo kot prepotrebno? I. ZORAN Denarja ni niti za vezavo knjig Črnomaljski knjižnici bržkone ne bo uspelo, da bi do roka postala matična ustanova ČRNOMELJ — Črnomaljska knjižnica je, tako kot tudi vse knjižnice na Dolenjskem, do leta 1990 pogojno matična. Za matičnost sedaj ne izpolnjuje niti enega pogoja, in kaže, da bi jo do roka, to je v naslednjih dveh letih in pol, ne bo uspelo nakupiti dovolj knjig in tehnične opreme, nanovo zaposliti knjižničarke in povečati prostor. V knjižnic: bi morali imeti 36.000 knjig, torej dve na prebivalca, imajo pa jih le 25.000. Nemogoče je, da bi do leta 1990 kupili še 11.000 knjig, saj jim doslej ni uspelo izpolniti norme 100 novih knjig letno na 1.000 prebivalcev. V povprečju so jih na leto kupili po 1300, kar je 500 manj, kot zahtevajo standardi. Glavni razlog za manjši nakup je pomanjkanje denaija. A četudi bi imeli več knjig, ne bi imeli prostora zanje. Knjižnica ima namreč le 220 k v. metrov, kar je za 40 kv. metrov več, kot jih je imela na Gričku, toda še vedno pa znatno premalo za dosego matičnosti; pogoj zahteva 735 kv. metrov, od tega do leta 1990 vsaj dve tretjini te površine. Možnosti za širitev knjižnice sicer so, vendar pa prostore sedaj še uporablja osnovna šola. V knjižnico bi moralo prihajati tudi 90 različnih naslovov • Knjižnico v Črnomlju in knjižna izposojevališča v Semiču, Vinici in Adlešičih obišče vsako leto skoraj 10.000 ljudi, ki si izposodijo več kot 30.000 knjig. Knjižničarke pripravijo tudi več prireditev. Lani jih je bilo 18 in jih je obiskalo 2.662 obiskovalcev. Na Trati začetek Kočevja Nekaj pojasnil k članku s tem naslovom periodičnega tiska, naročena pa je le na 22 revij in časopisov. Od tehnične opreme ima knjižnica samo pisalni stroj, telefon in gramofon, manjkajo še radiokasetofon, projekcijske naprave, kopirni stroj, računalnik »atari«, oprema za avdiovizualno in drugo neknjižno gradivo. Primanjkuje knjižnih polic, potrebovali bi večje skladišče, večji prostor za pionirski oddelek, sobo za opremljanje knjig, dovolj velik večnamenski prostor. »Kdaj bo dovolj denarja za ureditev teh potreb, ne vemo. Primanjkuje nam ga celo za vezavo obrabljenih knjig. Iz leta v leto se povečuje izposoja, krog uporabnikov se širi, nam pa se s tem povečujejo stroški vzdrževanja knjižnice,« potarna strokovni vodja knjižnice Lea Grabrijan. V knjižnici imajo tudi težave s kadrom. Sedaj sta namreč zaposleni le dve knjižničarki in tidve opravljata delo za tri, toda za dosego matičnosti bi morala knjižnica imeti štiri. In ko bi dosegli vse normative za matičnost, bi morali imeti še enega strokovnega delavca z višjo ali Visoko izobrazbo, katerega naloga bi bil razvoj in matična dejavnost. Kako zadovoljiti vsem tem zahtevam, pa, kot rečeno, v Črnomlju ne' vedo, saj ni denar- Ja M. BEZEK-JAKŠE Ignac Jereb iz Koroške Bele, ki je dolgo živel na Kočevskem, nam je poslal nekaj pojasnil v zvezi s člankom »Na Trati začetek Kočevja,« objavljenim 4. avgusta. V spremnem pismu pravi, daje hvalevredno vse, kar je narejenega okoli cerkve na Trati, in meni, da ne bi smeli iti predaleč v koketiranju z ljudmi, ki so Slovence na Kočevskem zaničevali. Potem dodaja, da bi se marsikaj o Kočevju. Kočevarjih in Kočevcih ter njihovih medsebojnih odnosih razjasnilo, če bi zagledala luč sveta njegova knjiga v obliki romanizirane zgodovine, ki govori predvsem o obdobju od 1800 do 1937. Vendar založbe ne kažejo zanimanja za natis, ker nimajo denarja. V svojih pojasnilih je Ignac Jereb med drugim zapisal: Kočevje so zasnovali Ortenburžani kot središče kočevske gospoščine. Ko se leta 1363 prvič omenja, je bilo Kočevje še vas, ki pa je stala drugje, zunaj okljuka Rinže. pri pokopališču proti Šalki vasi. Leta 1377 se imenuje že trg. Ko so ga leta 1469 Turki upepelili, je cesar Friderik 111. tržanom ukazal, naj ga pozidajo na novem prostoru, na okljuku Rinže na desnem bregu, in ga utrde. Ko je bil delno zgrajen, ga je cesar l.maja 1471 povzdignil v mesto. Kočevje si je od nekdanje vasi in trga ohranilo le ime, čeprav po legi ni njen dedič. Ko je grof Ortenburški pripeljal na Kočevsko med Slovence prve nemške koloniste, si je v Mahovniku zgradil dvorec, na pristavi pa kapelo sv. Jerneja. Oglejskega patriarha Bertranda je prosil, naj bi h kapeli dovolil nastaviti duhovnika. Patriarh je želji ustregel z listino z dne 1. septembra 1339 in predlagal župniku \ Ribnici, naj nastavi kaplana—ekspozita, ki bo v kapeli sv. Jerneja opravljal bogoslužje, delil zakramente in pokopaval mrtve, ko bo tam zgrajeno in posvečeno pokopališče. Ta kapela je bila prva izpostava na Kočevskem, ker so imeli tu Orten-buriani svoj dvorec — pristavo. Najstarejša cerkev pa vendar ni bila ta, ampak cerkev Matere božje v Stari cerkvi, ki so jo. zaradi razlikovanja od nove v Mahovniku, imenovali »stara«. Pozneje se več ne omenja ta kapela v Mahovniku (Mooswald), ki je očitno ledinsko ime za ves močvirni svet ob Rinži od današnje Slovenske vasi prek Kočevja do Dolge vasi pa tudi za takrat rastoče naselje pri ortenburški pristavi, to je za Kočevje, ki takrat v uradni rabi še ni imelo svojega imena. V prvi naslednji listini o Kočevski iz leta 1363 se namreč ne omenja več kapela sv. Jerneja v Mahovniku, ampak cerkev v Kočevju, kar pa je pravzaprav tista kapelica, ki sojo kasneje povečali v cerkev. Leta 1872 sojo porušili in zgradili kapelo sv. Križa, kije bila po drugi svetovni vojni barbarsko porušena in pokopališče ukinjeno. Po časih hudega ponižanja v bivši Avstriji so leta 1918 tudi kočevski Slovenci dvignili glave. V šolah in uradih se je poleg nemške besede začela uveljavljati slovenska. Velik del Slo- vencev pa ni mogel živeti, kot se človeku spodobi, ker so bili gmotno odvisni od premožnejših nemških sosedov ali pa so bili celo izpostavljeni njihovemu ustrahovanju in germanizaciji, posebno še. Ko so številni slovenski delavci ostali brez dela in zaslužka. Danes se še vedno borimo za uveljavljanje slovenskega jezika. Na Kočevskem je bil slovenski jezik najbolj zatiran in zapostavljen, zato ne bi bilo prav, če bi pisali zgodovino Kočevske, zgodovino slovenskega naroda, v nemškem jeziku. Če bi to počeli zaradi turizma, potem bi morali pisati vsaj še v francoščini in angleščini. Sicer pa je šla zgodovina slovenskega naroda svojo pot, zgodovina nemškega naroda pa svojo. Zato ne more biti skupne zgodovine. Zgodovina se bo morala pisati brez tistih nekdanjih prebivalcev, kočevskih Nemcev (Kočevarjev), ker so se pred izselitvijo leta 1941 s podpisom prostovoljno in zavestno odrekli vsemu. IGNAC JEREB Koroška Bela Jesenice Metlika zatajila Nerazumevanje Tofo-vega »Štosa poletja« Ne, ni Tofpotegnil Metličanov za nossštosompoletja,kot pišev prejšnji številki Alenka Mežnaršič. Tof je imel najboljši namen, samo razumeti ga je treba. Njegova akcija zbiranja štosov poteka po vsej Sloveniji in posamezni kraji izkoristijo to priložnost, da se predstavijo širši slovenski javnosti. Metlika pa je zatajila. Tofu in njegovi ekipi je dal Integral na razpolago prostor v hotelu Bela krajina. To pa je bilo tudi vse. Ni ga bilo v Metliki korenjaka, ki bi se pripravil na Tofov obisk. Ugled in čast Metličanov je moral reševati Meho iz Velike Kladuše z vici na račun Bosancev, trop firbcev v hotelu pa se je sramežljivo nasmihal. Tofov štos poletja je pokazal, kako se v Metliki ne znamo organizirati, kako negostoljubni smo postali, saj ekipi iz Ljubljane v hotelu Bela krajina ni ponudil nihče niti navadne vode. Ekipa mladincev ie po končanem tarnanju pred hotelom povabila ljubljanske goste v Mercatorjevo okrepčevalnico Jurček, kjer je lahko Tofova ekipa dobila vsaj malce boljši vtis o mestecu ob Kolpi. Tofu bi se lahko zahvalili, da je za Štos poletja izbral tudi Metliko, ne pa, da ga kritiziramo. Ostre besede zaslužijo vsi tisti, ki Tofovega obiska niso znali obrniti v svoj prid. Pa naj gre to za Integral, s katerim seje Tof povezal, ali pa še za koga drugega. T GAŠPERIČ (Pre)drago parkiranje v Primostku še druga plat ________ V neposredni bližini Primostka, vasice ob cesti med Metliko in Črnomljem, je ob sotočju Lahinje in Kolpe uredila semiška Iskra kopališče in gostinski objekt. Na kopališču lahko v vročem poletju številni obiskovalci poiščejo razvedrilo in počitek, zato zasluži Iskra za ureditev kopališča vse priznanje. Vendar obstaja še druga plat medalje. Kopalce, ki se pripeljejo do kopališča z avtom, zaustavi tip v mornarski majici in kratkih hlačah. Zahteva naravnost oderuško parkirnino 1.200 din. Seveda jo vsi plačajo, ker je njihova želja po osvežitvi v Kolpi velika. Toda vsakdo, kije kdajkoli parkiral v Crikvenici, Portorožu ali v podzemnem parkirišču pod Maksi-marketom v Ljubljani, bo vedel, da ni toliko odštel nikjer. Mnogi Metličani in prebivalci vasi, ki ležijo pod izlivom Lahinje, bi se raje kopali na kopališču v Metliki, Križev-ski vasi ali Zelebeju. Iz strahu pred PCB prihajajo na Primostek, tam pa jih oderejo s parkirnino. Nekateri zat-ijujejo, da bi bila Iskra dolžna ne le zagotoviti jim brezplačno parkiranje, temveč celo povrniti potne stroške. Te besede ne bodo prebudile odgovornih v semiški Iskri. Mogoče se spotikamo ob malenkosti, vendar so to kamenčki v mozaiku, ki tvorijo naš vsakdanjik. MATJAŽ RUS Spomenik na Pogorelcu Iščimo gospodarja za Kočevsko ~ Razmišljanje ob fotografiji v DL: kako je bilo nekoč In kako je danes Na Pogorelcu — po! ure hoda od Gač — so leta 1939 postavili Kočevarji spomenik ob 600-letnici naselitve Kočevarjev. Na spomeniku je bila pričvrščena bronasta plošča s krajšim besedilom v nemškem jeziku. Ploščo je kmau po vojni nekdo ukradel, zato je GG Črnomelj poskrbelo za prenovo plošče pa tudi sicer skrbi za okolico in poti k spomeniku. Najprizadevnejši je Franc Janež, revirni gozdar za Planino. Leta 1330 so Ortenburžani pregnali ca 1.000 upornih kmetov iz Bavarske v kočevske n rine. ena prvih starih naselbin so bile tudi Gače, kjer je sedaj smučišče. Pred vojno je bilo na Kočevskem 171 vasi in mesto Kočevje, skupaj pa je bilo okrog 20.000 prebivalcev. Kočevarji so vsekakor del naše zgodovine in so vtisnili močan, neizbrisen pečat v naš slovenski prostor. Bili so zelo delavni, pošteni in iznajdljivi ljudje. Skrčili so gozdove in napravili njive in travnike. Ukvarjali so se z živinorejo, s poljedelstvom in izdelovanjem suhe robe. Glavni vir zaslužka jim je bil vsekakor gozd. Vsak teden so cele karavane voz s konji vozile v Metliko in na Hrvaško deske in suho robo, ob vrnitvi pa so nakupili v Semiču potrebščin za svojo družino in pustili v Semiču veliko denaija. Vsaka gostilna, kjer so se ustavljali Kočevarji, je imela zunaj leseno kobilo s koritom za oves. Konji so se krepčali z ovsom, vozniki pa v gostilni. Samo na Planini so redili 300 krav. Kakšno pa je stanje živinoreje sedaj, smo videli na sliki v 31. št. Dolenjskega lista »iščemo dobrega gospoda tja«. Dobrega gospodarja • Rubrika Pisma in odmevi se nadaljuje še na 12. strani. žal še niso našli, njive prerašča grmovje in edino gozdarji še rešujejo, kar se rešiti da. Nekdo bi moral nekaj ukreniti. Toda kdo? Po nekem predpisu se kmetu, ki ne obdeluje zemlje, ta lahko odvzame in da v najem boljšemu gospodarju. Čudno, da ni podoben predpis izšel tudi za družbeni in zadružni sektor? Vsekakor je skrajni čas, da se nekaj ukrene. Najidealneje bi bilo, če bi hotela sanacijo Planine in še katerih vasi prevzeti JLA. Ta bi zanesljivo naredila red in pridelala za vojake zuiaVO llTalio. Druga iT!02' nosti bi bila Semenarna Ljubljana ali SEME Beograd. Na Planini so idealne razmere za pridelovanje semenskega krompirja, ovsa, boba, ajde itd. Morda bi skrb za Planino prevzela Biotehniška fakulteta Ljubljana? Morebiti bi se z družbeno pomočjo opogumil kak brezposelni agronom? Dobrega gospodarja bi bilo vsekakor treba najti. Skrb za spomenik na Planini in za pokopališče bi morda prevzela semiška osnovna šola. Do sedaj je GG skrbelo za to, da spomenika ni zaraslo grmovje, GG pa je očistilo tudi okolico pokopališča in spomenika na Pogorelcu. Bržkone bi tudi v ■bodoče nudili vsestransko pomoč vsakemu, ki bi prevzel skrb za kul-in kočevsko ekono- lUlllf ....... v ...--- — mijo. Ne pozabimo: ekološko Tie-opOrečna hrana raste samo še na kočevskih njivah! F. DERGANC Gregor Filipčič Prijatelja Gregorja ni več. Ostali smo brez besed. Vsi tisti izrazi iz našega vsakdanjika, ki so, dokler je ŠL 33 (2035) 18. avgusta 1988 bil Gregor še med nami, imeli svoj običajni pomen, nas zdaj navdajajoz grozljivo praznino. S praznino, kije smrt sama. Edina govorica, ki bi mogla izraziti bolečino in nedoumljivost smrti, je govorica tišine. Govorica tiste tišine, tako presenetljivo podobne tišini morske globine, v katero seje Gregor zaljubil in ki gaje vzela vase. Oči, ki so tako radovedno odkrivale svet lepote pod morsko globino, kot da je v arhitekturi, njegovi drugi ljubezni ni bilo zadosti — te oči so se zaprle. Prijatelji, člani Kajak-kanu kluba Lipa komaj verjamemo, da se je to lahko zgodilo pri dvaindvajsetih letih, na začetku toliko obetajoče poti. Vse, kar smo skupaj videli, sku-iaj doživeli, ostaja v nas. V našem :pominu, v naših srcih, Gregor ni 'tmrl. Živi, kot poje Borova pesem: •>Tu te smrt ne zajame, tu so še tvoje oči.« Da, Gregor! Odprte in žive. Člani Kajak-kanu kluba »Lipa« Krška vas DOLENJSKI LIST Ml Mii foto slišal: Jože Simčič »FRANCELJ, SEM Tl REKLA, DA MORAVA VZETI S SABO POŠTENO MALICO, ČE HOČEVA LETOŠNJE POLETJE PRIČAKATI DEŽ.« DOLENJSKI LIST PRED 20 leti Kako bo šlo kmetijstvu? V Kočevju proslava 25-letnice Kočevskega zbora — V Blanci jim manjka zdrave pitne vode V KOČEVJU se že vneto pripravljajo na proslavo 25-letnice Kočevskega zbora in občinskega praznika 3. oktobra. V teh dneh bo v Kočevju vrsta najrazličnejših prireditev. Teden pred občinskim praznikom bo posvečen športu. Zvrstilo se bo več športnih prireditev. Na predvečer občinskega praznika bo v Šeškovem domu literarni večer partizanske umetniške besede. KMETIJSKA proizvodnja mora biti načrtna, torej organizirana. Za to morajo skrbeti kmetijske zadruge ali obrati za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih. Seveda morajo imeti kmetje v njih ustrezno besedo. Mehanizacijo kmetijstva je treba podpirati z znižanjem carine in prometnega davka. Kreditiranje kmetijske proizvodnje je treba širiti tudi med kmete hkrati pa za to zbirati potrebna sredstva. Proučiti bo treba možnosti za uvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja kmetov. Predvsem pa bo treba narediti kocept dolgoročnega razvoja kmetijstva za vso Slovenijo. SEPTEMBRA bodo začeli v Žužemberku obnavljati severni stolp med vojno porušenega gradu, če bodo imeli denar. Republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti je obljubil, da bo prispeval za obnovo 25.000 dinarjev, če bo enako vsoto zagotovila tudi občina. V BLANCI so hiše precej raztresene, vendar predstavljajo šola, prosvetni dom in občinska stanovanjska hiša le nekakšno središče naselja. Ker imajo zdravo pitno vodo samo v šoli, morajo stanovalci omenjene hiše hoditi po vodo k 800 metrov oddaljenemu studencu, ki je blizu železniške postaje. Prebivalci se sprašujejo, zakaj sanitarna inšpekcija in krajevna skupnost nočeta razumeti njihovih težav. ARHEOLOG Tone Knežje pretekli teden izkopal na Znančevih njivah posebno bogat grob ilirskega vojaka. V njem je našel bronaste vedrice, čelado, ogrlice in zapestnice, pas, del konjske oprave in še nekaj zanimivih predmetov. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. avgusta 1968) *pO SnrE&u Barka za posmrtno življenje Pri Keopsovi piramidi odkrita 4.600 let stara faraonova pogrebna barka — Raziskava s pomočjo tehnologije za 21. stoletje — Zakaj poleg sarkofaga? LONDONSKA MANEKENKA Carina Roma je na čelu akcije »teden prezervativov«, ki ima namen Britancem zbiti iz kosti strah oziroma nečagodnost pri nakupu te zaščitne zadeve. Carino so nedavno tega proglasili tudi za miss prezervativov, zdaj potuje po otoku in ljudi prepričuje, naj uporabljajo gumo in se odkrito pogovarjajo oaidsu. Lepotica je bila izbrana za voditeljico kampanje potem, ko je premagala vse tekmice. Med testom je bilo treba vstopiti v določeno lekarno in zahtevati prezervativ znamke, ki sploh ne obstaja, in se potem, ko seveda z njim niso mogli postreči, še razburiti. »VSI SMO POTNIKI na barki po imenu Zemlja,« je izjavil generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov in nadaljeval: »Ne smemo dopustiti, da bi se potopila. Noetove barke namreč ne bo.« Kot vidite, se sovjetska partija kljub problemom z narodi in narodnostmi ukvarja celo zekologijo. Za našega povprečnega politika pa so začetek in konec ekologije vrhunski jelenji rogovi. AMERIŠKI POLICISTI so za dvig priljubljenosti svojega poklica in poslanstva segli po najbolj popularni ameriški igrači — po plišastem medvedku Teddyju. Samo med otroke v Miamiju so možje postave razdelili 5000 medvedkov. Z akcijo, ki si jo je zamislil Lou Diecideu, visok policijski uradnik, hočejo preprečiti, da bi otroci policista povezovali s hudimi rečmi. Narava policijskega dela je taka, da se z njimi srečamo predvsem ob nesrečah in neprijetnostih. Majhen otrok lahko zamenja vzrok in posledico, češ, nesreča je prišla s policistom. Zoper to naj bi pomagali Teddyji, ena izmed reči, ki sojih med neko anketo uvrstili med 65 najbolj priljubljenih in najlepših stvari vame-riškem načinu življenja. SOVJETSKA UPOKOJENCA Rozalija in Pavel Basov sta preu tremi leti krenila peš po sovjetski državni meji. Doslej sta prepotovala 23.000 km, večinoma na smučeh. Zdaj ju čaka verjetno najtežja etapa: 8.000 km vzdolž severne ledene meje. Puščave pridejo na vrsto kasneje. NAJSTAREJŠA PREBIVALKA našega planeta je uradno Francozinja Jeanne Calmet. Rodila seje leta 1875. LJUBITELJ KAČ Mark Ben-ham iz Anglije seje moral odločiti med svojim ljubljenim pitonom in zaročenko. Slednja je protestirala, ker seje skoraj 4 metre dolga žival vedno ljubosumno vrivalamednjo in njenega izvoljenca. Tisto vrivanje je treba razumeti dobesedno. Vse zares važne in odločilne stvari se prelomijo v enem samem trenutku. D. JANČAR Narod brez razumništva, ki je na ravni svetovnih dogajanj, ne more obstati. F. BUČAR Koliko besed imamo za oznako patologije in kako malo za zdravje. . , I. BIOČIČ Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Kmetu je treba več izobrazbe Ni dosti, da zna kmet z rokami gospodariti — Perzijski šah premagal nasprotnike — Rudečiča pokončevala prešiče — Sadna razstava v Novem mestu (K m e t u) je treba dandanes na vsak način več izobrazbe kakor nekdaj. Časi, ko je bilo dosti, da je znal kmet z rokami gospodariti, ali z drugimi besedami rečeno, da je bil vajen vsem gospodarskim delom, ti časi so minuli. Dandanes je treba kmetu nekoliko več znanja in strokovne izobrazbe. Da je res tako, nam kaže vsakdanje življenje. Le poglejte, kdo lažje izhaja na svoji kmetiji, tisti, ki se je v mladosti kaj učil, ali tisti, ki je ostal doma brez zadostnega poduka. Kmetu je treba predvsem dobre ljudske šole, treba mu je pa tudi stanovske izobrazbe ravno tako kakor drugim stanovom. (Perzijski) šah premagal je popolnoma svoje nasprotnike ter sedaj vse mogoče poskuša, da uniči tudi popolnoma parlament. (Pri debati) srbske skupščine o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko prišlo je do tepeža. Finančni minister dr. Popovič je pogodbo priporočal v odobrenje. (P reši č ja) rudečica je zadnji čas pokončala na Dolenjskem zopet veliko prešičev; Mednarodna skupina strokovnjakov se je s posebnimi znanstvenimi metodami lotila proučevanja 4600 let stare barke iz časov vladavine kralja Keopsa (pribl. 2600 let pr. n. št.), ki je bila najdena v drugem od dveh podzemnih rovov poleg največje piramide. Akcijo sta Financirali Egiptovska organizacija za starine (EAO) in ameriška družba National Geographic. Posebnost raziskave je postopek, ki omogoča, da se niti najmanj ne poškodujeta objekt in okolje, v katerem je shranjen. Leta 1954 so v podnožju velike piramide Khufu (ki jo na zahodu po zapisu grškega zgodovinarja Herodota poznamo pod imenom Keopsova piramida) pod ogromnimi skalnatimi bloki odkrili kraljevo barko. Plovilo je bilo tako vešče shranjeno, da seje v rovu ohranil celo vonj po cedrovem lesu, ki so ga graditleji pred 4.600 leti uvozili iz Libanona. Ladja je bila razstavljena in najditelji so nato petdesetmetrsko sestavljeno plovilo postavili na ogled obiskovalcem v namensko zgrajenem muzeju poleg piramide. Že pri omenjenem posegu je oči strokovnjakov pritegnil sosednji rov in morebitna njegova skrivnost. Egiptologi so namigovali na ladjo, še posebje pa so jih zanimale lastnosti zraka, ki, ujet v komori, očitno odločilno vpliva na ohranjanje lesa. Tako je Egiptovska organizacija za starine poklicala na pomoč strokovnjake, ki bi ugotavljali temperaturo, vlažnost, pritisk in ostale lastnosti zraka, ujetega med skalnate bloke. Sodelavce so našli pri družbi National Geographic, ki se je že leta zanimala za proučevanje in fotografiranje notranjosti neodprtih grobnic in drugih arheoloških najdb, koder ni mogoč pristop raziskovalcev oz. kjer lahko zunanji zrak uniči ali poškoduje vsebino. Izziv znanstvenikom se je torej glasil: videti in ne poškodovati. S posebnimi radarji so najprej izmerili debelino krova, na podlagi česar so potem strokovnjaki združenja Black & Decker izdelali poseben vrtalni sistem. Le-ta ni smel vsebovati nikakršnih maziv ali hladilnih tekočin, ki bi lahko prodrle skozi porozne apnenčaste bloke, pa tudi tresljaji bi lahko poškodovali krov in s tem omogočili vdor atmosferskega zraka. Seveda pa jih je poleg vzorcev zraka zanimala tudi vsebina rova. Za predstavitev le-te so uporabili video sistem in 35 mm kamero, oboje seveda na daljinsko vodenje. Pri osvetlitvi prostora so si pomagali s posebnimi optičnimi vlakni, ki proizvajajo t. im. »hladno svetlobo«, da bi temperatura v prostoru ostala ista. Za postavitev omenjenih aparatur so potrebovali posebno zaporo, ki bi preprečevala vdor zunanjega zraka. Ko so zagotovili vse varnostne ukrepe, so se lotili dela. Radoved- pripomnimo pa, da se je rudečiča pokazala lev onih hlevih, kjer niso bili prešiči cepljeni. Od 295 v novomeškem okraju letos proti rudečici cepljenih prešičev ni do sedaj ne jeden obolel za rudečico. Naj bi kmetovalci ubogali naš svet in pravočasno zavarovali svoje prešiče s cepljenjem proti rudečici. (Sadna) razstava v Novem mestu, ki se priredi koncem septembra, naj privabi vse vnete dolenjske sadjerejce, da se jo udeleže in da spravijo tudi svoje dobre pridelke na ogled. Ker se bo sadje prodajalo, skupiček pa izročil razstavljalcem, ne bodo imeli udeleženiki nobenih posebnih stroškov z razstavo. Pripomogli bodo pa vendar le veliko k razvoju našega sadjarstva in sadne kupčije. Z razstavo v zvezi bo tudi sadjarski shod, pri katerem se bodo obdelala razna vprašanja, ki se tičejo napredka naše dolenjske sadjereje. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1908) Zgovoren zadah Iz ust nam zaudarja bolezen Zdravnik mora imeti poleg vseh svojih drugih pristojnosti tudi dober nos za ugotavjanje bolezni. Dober nos tukaj ni mišljen v prenesenem pomenu, ampak tako, kot je napisano. Dostikrat namreč že zadah iz ust pacienta, ali bolje rečeno smrad, zeovorno priča o tem, kaj ga pravzaprav muči. Vsi ljudje izpuščamo z dihanjem iz ust določen vonj, ki je pri nekaterih osebah lahko dokaj neprijeten. Če odmislimo tiste, ki so pravkar zaužili močno začinjene jedi pa čebulo ali česen, smrad iz ust najbolj pogosto izdaja slabo ustno higieno pa tudi resnejše poškodbe zobovja ali dlesni. Skoraj neznosen smrad pa lahko povzroči tudi vnetje grla ali mandeljnov. Slab zadah povzroča vnetje nosne votline in dihal nasploh, zlasti pa hrana, ki ostane v žepkih požiralnika in tam počasi gnije. Tudi iz želodca prihajajo slabi duhovi, ki često oznanjajo, da je nekaj narobe z njim; najpogosteje gre za vnetje, za tako imenovani gastritis. Nekatere bolezni je moč prepoznati po čisto določenem zadahu iz ust. Tako pri pacientih v komi, ki bolehajo za sladkorno boleznijo, iz ust zaudarja vonj po acetonu, pri tistih, ki bolehajo na jetrih, pa prihaja iz ust čudno sladkoben vonj. Dober zdravnikov nos je pomemben zlasti na oddelkih, kjer sprejemajo ponesrečence in morajo zdravniki na hitro zbrati čimveč podatkov o zdravstvenem stanju pacienta. nost je gnala neumorne znanstvenike, ki jih niti noč ni ustavila. Po 48 urah zahtevnega vrtanja so končno prebili meter in pol debel oklep skrivnosti. Vzorce zraka so takoj poslali na bostonsko univerzo. Preiskave bi seveda lahko precej povedale tudi o spremembah v zemeljski atmosferi. Toda sledilo je razočaranje. Kasnejše študije so pokazale, da rov ni bil neprodušno zaprt. Meritve klorfluoroogljikov in ogljikovega dioksida so pokazale, da se je davno zajeti zrak v rovu kasneje mešal z zrakom in atmosfere. Toda raziskave so se nadaljevale po prvotnem načrtu. Končno je 20. oktobra v rov skozi vrtino prodrla glava videokamere in potrdila domnevo znanstvenikov: še ena kraljeva ladja, ki je bila šestinštirideset stoletij skrita človeškim očem. Navdušenje ob starinski najdbi je kalilo le dejstvo, da raziskave vzorcev zraka ne bodo izpolnile obetov. Kmalu je postalo tudi jasno, kdaj so se v krovu rova pojavile razpoke. Pri gradnji omenjenega muzeja za prvo ladjo l. 66 so namreč točno nad omenjenim rovom brneli gradbeni stroji, kljub opozorilom strokovnjakov. Tokratna raziskovanja v rovu niso pustila niti najmanjših sledov in kljub temu bo milijonom gledalcem dano prek TV sprejemnikov opazovati zazidano skrivnost. Se en korak znanosti torej — v službi človeka. Metoda bo po zagotovilih strokovnjakov uporabna ne samo v arheologiji, ampak tudi na številnih področjih, kot so proučevanja zemeljskih virov, nuklearnih reaktorjev, za podmorska reševanja... Prof. Garrett primerja dosežek s pristankom na Luni. »Le da smo tokrat poleteli navzdol namesto navzgor in v preteklost namesto v prihodnost«, dodaja. Kar samo se seveda zastavlja vprašanje, čemu ladji poleg vladarja? Je bil morda Keops prepeljan v eni od ladij v svojo priramido? In zakaj imamo opraviti z dvema ladjama? Najpreprostejša teorija pravi, da mrtvemu kralju dodaš pač vse, kar bi lahko potreboval v posmrtnem življenju. Ker je po Nilu potoval kot živeči faraon, bo s tem verjetno nadaljeval tudi po smrti. Dejstvo je, da je bil Egipt prepreden s kanali, po katerih so plule ladje vseh velikosti — manjši splavi iz papirusa so služili za ribolov, večje lesene jahte in tovorne ladje pa za prevoz potnikov in blaga. (Motivi lova in ribolova so ohranjeni na številnih grobnicah.) Zgradili so celo ladje za trgovino z drugimi mediteranskimi deželami. Znano je, da so prek Rdečega morja prišli nekje do ozemlja današnje Somalije. Kljub temu pa je bilo le malo ladij istega razreda, kot sta bili ladji, pokopani skupaj s Keopsom. Te ladje so bile zgrajene v stilu, ki je odseval dostojanstvo in svetost. Ena od teorij ima podlago v kraljevi nekropoli — mestu Mem-phis. Med stenskimi napisi v pogrebni dvorani je najti tudi tega, ki pravi, da kralj pride k bogu Ra ter skupaj z njim vzhaja in zahaja. Ker sonce potuje od vzhoda proti zahodu z »dnevno barko«, na vrnitev pa se odpravi z »nočno barko«, nam ta teorija tudi poja-snuje, zakaj mora kralj »vzeti s seboj« dve barki. Spet druga teorija pa pravi, naj bi bili ladji služili le za prevoz kraljevega trupla od palače v Memphisu do grobnice v Gizi. Ta trenutek preprosto še ne vemo dovolj, da bi lahko določili namen teh prekrasnih plovil. Brez odgovora ostaja tudi vprašanje, s kakšnim namenom so bile tako skrbno shranjene. Mogoče zato, da bi jh kralj večno lahko uporabil, kadar bi si pač zaželel. Ali pa mogoče zato, da jih po pogrebnem ceremonijalu ne bi mogel nihče več uporabiti. Kakršenkoli že je bil namen teh ladij, je dejstvo, da so igrale vlogo V neobičajnem iskanju nesmrtnosti, njihova oblika in način gradnje pa kažeta na zavidljivo stopnjo spretnosti, znanja in okusa tedanjih graditeljev. I. D. (Vir: National Geographic) Mamila tešijo Ameriko Popoln neuspeh Reaganove vojne narkomaniji — Zahteve po legalizaciji uživanja narkotikov V kratkem bo začela teči istočasno v Evropi, Latinski Ameriki in ZDA široka akcija proti trgovcem z mamili. Trajala bo 15 dni, njen glavni namen pa bo izkoreniniti ilegalne trgovske mreže z narkotiki, kot tudi razkrinkati nezakonite pridelovalce mamil. Policija in državni organi bodo imeli največ dela v Južni Ameriki, kjer je pridelovanje koke velik dohodek gospodarstva. Kljub naporom, da bi zaustavili razpečevanje mamil, se število uživalcev mamil iz dneva v dan povečuje. Konec februarja letos je v ZDA Reagan napovedal vojno mamilom, kongres je namenil več denarja za boj proti narkomaniji, veliko so vložilli tudi v vzgojo in osveščenost ljudi, pripravljeni pa Cr* KJ1« mnUilI'*--"** ‘ - '* -V" jv um niuuiil/dldll LUGI VOJSrvO. Toda vse zaman, vojna je bila že vnaprej izgubljena. V ZDA je danes 5—6 milijonov rednih uživalcev kokaina, več kot pol milijona jih je zasvojenih s heroinom in 18 milijonov ljudi kadi marihuano. Spomladi letos so se v ZDA pojavile skupine ljudi, ki so postavile zahtevo po legalizaciji uživanja, prodajanja in pridelovanja mamil. Njihovih zagovornikov in pristašev je vse več, kar je tudi posledica neuspelega Reaganovega boja zoper mamila. Pravijo, da je prišel čas, da se končno pretehta njihova zahteva. Kot argumente za legalizaicjo navajajo več dejstev: po njihovem mnenju je prepoved mamil kršenje človekove svobode, češ da vlada nima pravice zasledovati posameznika pri njegovih osebnih užitkih, razvedrilu in veselju vse dotlej, dokler s svojim vedenjem ne spravlja v nevarnost sočloveka. Celo zatrjujejo, da bi bilo s svobodno ponujenim mamilom na trgu manj kriminala in vsakršnega nasilja. Drugi gledajo na to vprašanje s povsem drugega zornega kota in sicer z ekonomskega stališča. Sprašujejo se, kakšen dohodek sploh ima država od prepovedi mamil. Milijoni dolarjev, ki so letno izdani za jalov rezultat, da bi zaustavili poplavo narkotikov, je samo del izdatkov, ki jih država porabi v neuspelem boju. Zato predlagajo, da bi država z legalizacijo mamil pobirala davek od prodaje narkotikov, ta denar pa bi potem namenila za zdravljenje narkomanov in osveščanje ljudi. Manj kvantitativno naravnani zagovorniki pa pojasnjujejo, da je današnjega nasilja in kriminala po večjih mestih, ki ga povzročajo mladi pod vplivom mamil, zato toliko, ker je razpečavanje in prodaja mamil strogo kaznivo dejanje. Kot pravijo, bi z legalizacijo postala to drugačna družba, nasilja ne bi bilo več, policija ne bi imela več dela z razkrinkavanjem in zaplembami mamil, naenkrat ne bi bilo več korupcij in prenatrpanih zaporov. Nekateri so celo predlagan, da naj bi legalizacija veljala samo za določeno vrsto mamil. Svojo zahtevo opravičujejo tudi s prosto prodajo in porabo alkohola in tobaka, ki sta tudi neke vrste narkotikov. Približno 18 milijonov Američanov je strastnih alkoholikov in kadilcev. Alkohol in tobak povzročita na leto tudi do 400.000, medtem ko so narkotiki v letu 1985 zahtevali le 3562 življenj. Toda vsega skupaj le ne smemo gledati samo skozi številke, mamila so nevarnejša, tako da prave primerjave z alkoholom in tobakom niti niso možne. Nasprotniki trdijo, da bi bila legalizacija prehud družbeni eksperiment. Pričakovati bi bilo podvojitev števila zasvojenih ljudi z mamili, s tem pa bi prav gotovo naraste! tudi kriminal. Zagovornikom za legalizacijo mamil očitajo, da so preveč optimistični in naivni. Vprašanje je, ali bi vzgoja lahko ljudi odvrnila od mamil. Kombiniranje legalizacije z vzgojo je zelo tvegan načrt. Po vsej verjetnosti bi večina ljudi ignorirala propagando in se predala »užitkom«. V njihove vrste bi nedvomno stopilo tudi mnogo sedanjih alkoholikov. Katastrofa bi bila še večja, če bi legalizacija veljala tudi za kokain in ostala težka mamila. J. Ž. (Vir: Newsweek) NAGRADA V LJUBLJANO Med poslanimi pravilnimi rešitvami 30. nagradne križanke je žreb tokrat izbral BOŽENO ŽI-BERT iz Ljubljane. Za nagrado bo prejela roman Zvestoba slovenskega pisatelja in dramatika Frančka Rudolfa. Roman je izšel letos pri založbi Borec, dogajanje pa je preneseno v šolsko okolje, obravnava vsakdanje preokupa-cije naših šolnikov, od dela do spolnosti. Še najlaže bi ga označili kot ljubezenski roman. Dobitnici bo gotovo nudil prijetno poletno branje. Rešitve današnje križanke pošljite najkasneje do 1. septembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 32. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 30 Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: PLIMA, TRG, LUNEK, AIR, ATA, TORBA, VERA, SAND, RURISTI, IB, JOTA, ARNIKA, LEAR, NAN-SEN, ANDI, ETAT, FON, ZOR-NICA, IZUMI, ATAKA, ISKALEC, RENAN, RJA, ANE. tf uijoLj Oblast je izvirala od boga, potem od kraljev, potem od ljudstva, zdaj pa od denarja; samo denar da oblast. M. ASTURIAS NAGRADNA KRIŽANKA 32 OL PARTSKA DINASTIJA POSVETNE RECI TRAJNA ZAPUSTITEV STANOVANJA AVT. OZNAKA N0VE6A SADA 8T.GR. POTUJOČI PEVEC SESTAVIL J. UOIR LITERA- TURA OSLOV GLAS KRAJ PRI OPATIJI 1 JI! BESEDE BREZ NA-GLASA/AVT. OZNAKA PRIZRENA ŽIVLJENJSKA TEKOČINA/ PRIDELEK > > PRSNA ZLE-ZA/LAVO ČERMELJ X .. POZIV/ SUMEVEC KEM. SIMBOL ZA NIKELJ/ AM.M. IME ST. GR. BOGINJA MAŠČEVANJA OL - '' » > 1 KEM. SIMBOL ZA ERBIJ Dl VRSTA PLOVILA AM0RETI PRIPOMOČEK ZA KUHANJE REKA NA PELOPONEZU PRITOK RONE/ ZDRUŽENJE OSTRIN« PRI SEKIRI OZNAČBA CASA/ PRITUKAV KONJ IZVIR/ ABRAHAMOV SIN STARO IME Z« OGLJIKOVODIK PR0PEN OESNI PRITOK DONAVE UJEDA IGR« JU SREČO LJUBKOVAL NOZ. IME/ EXEMPU CAUSA MECEN SL0\ LITERATOV V RAZSVETLJENSTVU/ AVT. 0Z- ATEN ING SVETIŠČE BOKI JEDILNI PRIBOR Začetek konca ledene celine Antarktiko lahko pred človekovim pohlepom začasno rešita samo mraz in orkanski vetrovi — Orjaške zaloge nafte, kroma, platine in železa — Kdo še šteje pingvine? Po šestih letih pogovorov in pogajanj se je 33 držav, podpisnic tako imenovane antarktične listine, sporazumelo, da je načeloma dopuščeno izkoriščanje rudnih bogastev na ledeni celini. Od ratificiranja tega dokumenta, 20 držav s pravico glasu bo to storilo še letos ali najkasneje v začetku prihodnjega leta, do pravega izkoriščanja poslednje Zemljine oaze nas loči torej samo še račun oziroma ocena gospodarnosti eksploatacije. Medtem ko države iz »antarktičnega kluba« ne krijejo zadovoljstva, da je soglasno izbrisana edina pomanjkljivost listine, mednarodna ekološka javnost ocenjuje, da bo tehnološko nastrojeni človek izgubil neprecenljivi del svoje dediščine. Klopov vbod je lahko nevaren Ugriz klopa lahko seže do srca — Klopa čimprej ______________stran_____________ Najbrž ste že kdaj staknili klopa in zaradi njega občutili kje na telesu neprijetno srbenje, a mogoče niste vedeli, kaj bi si kot gostitelj drobcene živalce lahko nakopali. Lahko bi se okužili z meningitisom ali z lajmsko boreliozo. Lajmska borelioza je kot bolezen znana že z začetka stoletja, VendBT SO V7rnke 7anirt /*' .^..wnw u«UjU UUM 111 ameriški raziskovalci veliko pozneje. Pred kakimi desetimi leti so v mestecu Lyme v Connecticutu ugotovili, da tamkajšnji mladi ljudje pogosto obolevajo za artritisom, večina njih pa da ima na koži rdeče lise. Pot je pripeljala do klopa, za katerega so raziskovalci dognali, da s prenašanjem spiralne bakterije borelije povzroča bolezen, pozneje imenovano lajmska borelioza. Znamenja bolezni so vnetje sklepov, bolečine v mišicah, vročina ali celo vnetje jeter. V hujših primerih pri de do vnetja perifernega živčevja, čemur sledi ohromitev ter vnetje možganov in možganske mrene. Zaradi okužbe z omenjeno bakterijo se lahko pojavijo tudi motnje v delovanju srca. Vsak vbod klopa še ne povzroči lajmske borelioze, vendar ni odveč pozornost nekaterim znamenjem. Na mestu klopovega vboda se čez čas pojavi medla rdečica, ki je vidnejša okrog ugriza, medtem ko je na samem vbodu koža bela. Da se zavarujemo pred boleznijo, je najbolje, če takoj obiščemo pravnika, ki ukrepa z antibiotiki. Cisto praktičen nasvet pa je, da moramo klopa čimprej odstraniti. V prvih šestih urah se še ne okužimo, čeprav bi bil klop okužen z bakterijo. Zlasti v začetku lahko klopa odstranimo z oljem, toplo vodo, alkohc'om, bencion in petrolejem. Dogovor o ukinitvi embarga nad rudarjenjem na Antarktiki lahko koristi samo najbolj razvitim državam, tistim, ki imajo vrhunsko opremo za kopanje rud ali iskanje nafte v strahotnih klimatskih razmerah južnega Zemljinega tečaja. Preostanek človeštva, torej tretji svet,je na izgubi. Tekmi se ne more pridružiti samo zaradi pomanjkanja denarja in tehnologije, ampak tudi zato, ker so vrata v ekskluzivni »ledeni klub« praktično zaprta. Poleg tega pa članice ne dovoljujejo, da bi o usodi ledenega kontinenta razpravljali, recimo, v Združenih narodih. Za jasnejše razume vanje problematike Antarktike je važno poudariti, da je za njeno današnjo mednarodnopravno situacijo pravzaprav kriv angleški pomorščak James Ross, ki je leta 1841 priplul z ladjo Erebus daleč na jug globusa in naletel na neprekinjeno ledeno raven. Po ledu, široki predstraži antarktične celine, je sklepal, da nima kaj osvojiti za angleško krono. Da na jugu ni celine, je menil skoraj sto let prej že James Cook, Angleži so bili celo nekako veseli, da je Ross potrdil Cookovo napačno ugotovitev. Če bi Angleži takrat razglasili Antarktiko za svojo posest, bi še danes uživali na njej nekakšno suverenost, podobno kot na otokih Južne Georgije, nenaseljivem kopnu lučaj od večnega ledu. Na celino, ki je nase opozorila javnost predvsem s spektakularno tekmo na južni tečaj med Amund-senom in Scottom, so se začeli počasi boli ali mani zn stal™ naseljevati ljudje. Kontinent, ki ni bil od nikogar oziroma od vsakogar, je najprej vzbudil pozornost Američanov, katerih taborišče Mc-Murdoje zraslo v majhno mestece, obdano z gorami smeti. Potem so prišli še Angleži, Sovjeti,Francozi, Italijani, Avstralci in Zahodni Nemci, ki so se jim v zanjem času pridružili Belgijci, Vzhodni Nemci, Poljaki, Norvežani, Japonci, Kitajci, Indijci, Južnoafričani, Novozelandci, Čilenci, Argentinci, Brazilci in Urugvajci. Poleg teh držav, ki imajo v klubu tudi pravico glasovanja, sodeluje v razpravah o južnem kosu našega planeta še 8 držav, ki so zamudile na danes že zgodovinski sestanek leta 1959. Med prvimi in drugimi so seveda tudi države, ki jih na večni led in sneg niso gnali raziskovalni ali kakšni drugi pošteni nameni, priglasile so se preprosto zato, ker so računale, da se bo nekoč tam zd-olaj nekaj delilo. Ko pa se deli, je treba biti pri koritu. Svojo pravico do Antarktike potrjujejo nekatere države z razglasitvijo posameznih delov celine za svoje interesno območje, druge (na primer Argentina in Čile) pa s pravcato kolonizacijo. Ustanavljajo naselja s stalnim prebivalstvom, mesteca, če lahko tako rečemo, imajo celo pokopališča, cerkve, banke in trgovine. Manjka samo mestna uprava, sicer pa se Argentina hvali tudi z državljani, rojnimi na prekomorskih ozemljih — na Antarktiki. Na teh prostranstvih že precej časa ni več miru. V četrt stoletja je nekaj ribiškim velesilam uspelo zmanjšati stalež rib na desetino. Za to ima največ zaslug Sovjetska zveza. Ko jo je Zahod upravičeno obdolžil, da se je pri ribolovu požvižgala na krhko ekološko ravnotežje antarktičnega priobalja, je ruski medved odgovoril s prezirljivim molkom. Seveda tudi drugi niso nič boljši. To seveda pomeni tudi, da tistih 70 stalnih znanstvenih baz na ledeni celini še zdaleč ni postavljenih in drago vzdrževanih zaradi znanstvenega preštevanja pingvinov. Tam doli so predvsem zaradi snemanja podatkov o rudnem bogastvu celine in njeni klimi, da bi v bližnji prihodnosti lahko projektirali tehnologijo za izkoriščanje. Že po ■ Vrnitev starodavne tehnike Vratni čep proti zanositvi — Pomembno je ___________udobje___________ Ženske, ki danes iščejo zanesljivo kontracepcijsko sredstvo, imajo na voljo pravzaprav le krajši spisek le-teh. Če jih zaradi stranskih učinkov odvrnejo pilule in nekateri drugi pripomočki proti zanositvi, jim ostane le še diafragma. Pravkar pa je ameriško tržišče s tovrstnim blagom obogatilo ponudbo z novim, sicer že v preteklosti poznanim sredstvom — vratnim čepom. Novost, ki pa to vendarle ni, deluje podobno kot diafragma. Čep izdelujejo iz gume ali plastike in doseže v premeru približno 3 centimetre. Poznavalci menijo, da omenjeni pripomoček preprečuje zanositev s 85-odstotno zanesljivosto, pri tem pa pripisujejo čepu precej prednosti pred diafragmo. Med drugim ga odlikuje dejstvo, da je trajnejši, zlasti pa, da omogoča večjo seksualno sproščenost in zadovoljitev. Zdržema se lahko uporablja celo do 48 ur. Zgodovina čepov sega 2.500 let nazaj. Izdelovali so jih iz različnih materialov, med drugim iz zlata in slonovine, sredi prejšnjega stoletja pa so v Nemčiji prvič v ta namen uporabili gumo. Kljub temujepoletu 1900 prednost pridobila diaf-raema. Bolezen dolgih prstov Kleptomani so velika skrivnost — Pod tem imenom se skrivajo tatovi in labilne osebe Francoski kralj Henrik IV. in njegov kolega iz Sardinije, kralj Viktor, sta kradla kot srake. Seveda jima ni manjkalo denarja. Lahko bi si stvari kupila, toda posebna bolezen, kleptomanija, ju je vodila h kraji, čeprav sta imela denar in čeprav ukradenih stvari niti nista potrebovala. Navadni tatovi kradejo zaradi dobička. Ponavadi svojo krajo načrtujejo, često pa delujejo tudi v skupini. Predvsem vedo tudi v naprej, kaj bodo ukradli. Tako ni pri kleptomanih. Ti kradejo zaradi kraje same in še sami ne vedo, kdaj jih bo njihova notranja potreba premagala, nikoli ne kradejo v skupinah, ne rabijo predmetov, ki jih ukradejo, zato jih vržejo proč ali jih, kot kralj Henrik IV., celo po skrivnih kanalih pošiljajo nazaj v trgovino, kjer so jih ukradli. Medtem ko običajni tatovi zelo poredko občutijo slabo vest ali kesanje nad storjenim dejanjem, so kleptomani polni samoobtoževanja in samoprezi-ra. Ločnico med navadno krajo in kleptomanijo je torej treba iskati na psiholoških osnovah. nijo zamenjujejo z nekaterimi zelo redkimi psihičnimi motnjami, najbolj pogosto s fetišizmom. Fetišis-ti kradejo določene predmete, zlasti damsko perilo, čevlje in podobne stvari, da bi zadovoljili svoja abnormalna spolna nagnjenja. Tudi psihoanalitiki, Freudovi učenci, so se pogosto poigravali z domnevami, da gre pri kleptomaniji za izživljanje zatrte spolnosti, ki vodi k pretirani kraji ali pa pretiranemu nakupovanju bolj ali manj nepotrebnih stvari. Naštevajo pa tudi druge vzroke, ki naj bi občasno vodili h kleptomaniji. Kraja naj bi bila nekakšna kompenzacija za nedoživeto ljubezen v rani mladosti, za pomanjkanje družinske topline, nadomestilo za darila, ki naj bi jih kot otroci dobili, pa tudi za nedoživeti avanturizem, ki naj bi ga nadomestil trenutek napetosti pri kraji. Zraven dodajajo še čisto navadno starostno senilnost, ko človek čisto preprosto pozabi, da je treba v trgovini vzeti predmet pri blagajni tudi plačati. Vse navedene oblike kraj, nekakšnih kompenzacij za psihično ne- I TUDI KLEPTOMAN — Francoski kralj Henrik IV. na lovu. Kljub svojemu visokemu položaju pa se ni mogel ubraniti bolezenski strasti — kradel je kot sraka, pravijo zgodovinski viri. Bil je prvi iz družine Bourbonovin je Francijo gospodarsko in politično utrdil. Strpni vladar je postal leta 1610 žrtev fanatičnega morilca. Pravih kleptomanov je zelo malo. To so ugotovila posebna znanstvena raziskovanja in analize tatvin in njihovih vzrokov. Nestrokovno uporabljajo to besedo za ljudi, ki v modernih veleblagovnicah pogosto kradejo in so pri tem bolj ali manj spretni, njihova dejanja pa imajo kaj malo skupnega s pravo bolezensko kleptomanijo. Dogaja se tudi, da je tatovom kleptomanija izgovor za njihovo početje, saj računajo, da bodo tako dobili za tatvine manjše kazni ali pa bodo celo oproščeni. Najbolj pogost vzrok za kraje v veleblagovnicah je še vedno klasičen: priložnost, povezana s koristoljubjem. Psihološke analize so pokazale, da je navaden tat često asocialna osebnost, ki se vede do drugih ljudi agresivno, medtem ko so pravi kleptomani po naravi mirni ljudje, ki sicer zelo poredko ogrožajo druge. V svetovni literaturi so se pisatelji večkrat lotili te teme, dostikrat tudi z napačnih izhodišč, saj so svojim osebam pripisovali kleptomanska nagnienia., ki s sodobno razlago kleptomanije nimajo dosti skupnega. Kleptoma- ravnotežje, je možno s psihoanalizo tudi zdraviti, zlasti če poznamo vzroke in če je pomoč nudena pravočasno, se pravi takoj po storjenem dejanju. Vendar, pravijo psihologi, vsi pravkar našteti primeri niso pravo klepto-manstvo. Pravi kleptomani kradejo brez vzroka in zelo težko jih je zato tudi izslediti. Nekaj znanstvenikov je napravilo natančne analize »trgovinskih podgan«, kot ponekod imenujejo osebe, ki jih zalotijo pri kraji v veleblagovnicah, seveda le tistih, ki sojih poslali na psihične preiskave zaradi čudnega in težko razumljivega vedenja pri odkritju kraje. Analize so pokazale, da tretjina preiskanih oseb boluje za bolj ali manj resnimi psihičnimi motnjami, kot so shizofrenija, depresije in senilnostjo. Odkrite kraje so bile samo prehodni simptom za psihične motnje in ne prava kleptomanija. Verjetnostni izračun je pokazal, da so pravi kleptomani zelo velika redkost. Na milijon ljudi jih pride približno deset do dvaiset •'"Set; podatek je sila negotov, -j. j (Vir: 111. vetenskap) dosedanjih raziskavah, ki pa so v I primerjavi z raziskavami drugod po planetu tako rekoč ničeve, leže v nedrjih Antarktike velikanske zaloge nafte, kroma, platine, železa in premoga. Ker je tako, seveda tistih 3000 stalnih naseljencev ne meri samo vsebnosti kisika vslojih ledu, starega 100.000 let. Čeprav je tudi to pomembno. Kot kaže, lahko Antarktiko reši samo njena ostra klima. Čeprav tvori led (voda)98odstotkovnjene 14 milijonov kvadratnih kilometrov velike površine Je celina pravzaprav velikanska puščava. Medtem ko v Sahari doseže vročina 70 stopinj Celzija nad ničlo, je na južnem tečaju obratno. Vsovjetski bazi Vostok, imenovani tudi ledeni pol, so izmerili temperaturo minus 89,6 stopinje Celzija. Ko je na Antarktiki poletje, torej ko je pri nas zima, načenja toplota 1100 kilometrov širok pas ledenikov. Ledene gore se trgajo od celinskega masiva in nato potujejo po oceanih , dokler se nestope. Takrat je na Antarktiki sorazmerno »vroče«, samo 10 stopinj pod ničlo. Človeku in njegovemu pohlepu je poleg mraza sovražen tudi veter, k i dosega zaradi vpliva vrtenja zemlje tudi hitrosti do 300 km na uro. A kaj to pomaga, na Zemlji doslej še ni bilo mraza in vetra, ki bi trajno zaustavil človekov pohlep. (Vir: Yacht) Cestnik: MOC USODE Pač nisem vedel, kako opoteča je sreča in kako hitro mine. A usoda je nama že takrat začela odštevati srečne dneve, ure in minute. S hitrimi koraki se je bližal čas ločitve. Prišel je mučni dan pretresljivega slovesa, ko sem moral odpotovati iz Zagreba domov. Takrat sem še mislil, da se ločujeva samo za nekaj čsa. Ona pa je morda slutila resnico. Pritajen jok jo je stresal, ko me je pospremila na postajo, in z največjo težavo je zdrževala jok. Nisem našel besed, da bi pomiril njeno in svoje trpeče srce, zato sem molčal. Le božal sem njene temno kostanjeve lase in zrl v njene temne, ljubeče oči, iz katerih so vrele solze. »Nikar me ne pozabi, dragi,« je z muko iztisnila iz sebe. O bog! Da bi jo pozabil? Kamen bi moral imeti namesto srca. »Nikar ne obupaj, draga,« sem jo tolažil, »saj nama bo še lepo v življenju.« Poslednjič sva se objela in poljubila. Najine ustnice so se strnile v dolg poljub, kot da bi hotela v njem zaužiti vso minulo srečo še enkrat. Potem sva si podala roke in povzpel sem se na vlak. Ko je vlak potegnil, sem se sklonil skozi okno in ji nemo mahal v slovo, dokler Je nisem izgubil izpred oči. Za menoj je ostal Zagreb, kraj mojih najlepših spominov... Najina ljubezen ne more miniti, nikoli ne bo zbledela. S takimi mislimi sem se tolažil, ko me je vlak peljal vse dlje od mesta in od Baruške. V mislih sem ostajal pri njej. Pozno zvečer sem prispel domov. Moral bi se razveseliti rodne hiše, a se je nisem. Bil sem preveč pod vtisom slovesa, moje srce je bilo še vedno pri Baruški, daleč proč, moja duša je hrepenela samo po nji. In šele ko sem stal pred domačo hišo, sem se zavedel, da se začenjajo dnevi brez moje najdražje. Na trkanje mi je odprla mati. Mukoma sem jo pozdravil. Stiskalo me je v grlu in s težavo sem premagoval žalost v sebi. Najbrž je mati takoj ugotovila, da se v meni doga/a nekaj težkega, da se v mo/em srcu bije hud boj. Pripravila mi je ležišče in me pustila samega, da v samoti prebolim srčne rane. Skoraj odveč je povedati, da sem noč prebedel in da me je šele ob jutranjem svitu premagal spanec. Vedno sem sovražil vojno, to nesmiselno morijo. Še posebej pa sem jo zasovražil, ker je naju z Baruško dokončno ločila. Med nama je zazijalo globoko in nepremostljivo brezdno. Privihrala je nenadno in v trenutku potrgala vse stike med nama. Ona se je znašla v drugi državi, jaz v mestu, obdanem z žico. Počasi so tekla krvava, surova vojna leta. V mnogih trenutkih sem se spomnil na Baruško in na njene besede: »Nikar me ne pozabi, dragi!« Le kako bi jo mogel! Spominjam se nekega zračnega napada na Ljubljano. -ti ‘M ' a® Marjan Potrč, predsednik skupščine SRS: »Vse je tako, kot smo si lahko samo želeli. Poln stadion in zares vrhunski tekmovalci so pripravili vzdušje, kot ga redko srečamo na takšnih prireditvah. Vse skupaj je ponoven dokaz, kako priljubljen je speedway v Krškem in da je to mesto postalo središče tega športa v Jugoslaviji. Ne gre seveda, da ne bi omenil še odlične organizacije, ki brez pretiravanja zasluži najvišjo oceno, to pa je tudi porok, da bodo takšne ali vsaj podobne prireditve pri nas še kdaj videli. Poglavje zase so tekmovalci, ki so me s svojo drznostjo, pogumom in kvaliteto navdušili, mislim celo, da so tudi naši tekmovalci v tej konkurenci prekosili sami sebe in popolnoma upravičili zanimanje. In nenazadnje: Slovenija, katere cilj je odprto mednarodno sodelovanje na vseh ravneh, je zagotovo zainteresirana, da njene naravne lepote, organizacijske sposobnosti njenih ljudi, našo gostoljubnost spozna čimveč ljudi iz tujine. Tudi speedwayjisti, ki so se o vsem tem zagotovo lahko prepričali v Krškem.« Edo Komočar, predsednik AMD Krško: »Na prireditev smo sepripra-vljali domala vse letošnje leto, še posebej skrbno pa zadnja dva meseca. Častni komite, organizacijski odbor in devet komisij z okoli 100 člani so zavzeto opravili delo, ki je bilo pred njimi in danes lahko mirno rečem, da smo več kot dostojno proslavili 40-letnico našega društva in 30-letnico specdwaya v našem mestu. Ta prireditev nam je res lahko v ponos.« »Matija Gubec« gostil petnajst prvakov Izredno uspela največja speedwayska prireditev v Jugoslaviji — Pokal Johnnia Hoskinsa na švedsko — Dobri nastopi domačega tekmovalca Zvonka Pavlica — 15.000 gledalcev — Nagrada Krškega Gerdu Rissu KRŠKO — Po nekajmesečnem trdem delu in pričakovanjih so si krški avto-moto delavci v nedeljo proti večeru vendarle oddahnili. Za njimi je bila doslej največja spcedwayska prireditev v Jugoslaviji, tekmovanje evropskih državnih prvakov za memorial Johnina Hoskinsa, dirka, ki je na stadion Matije Gubca privabila okoli 15 tisoč ljubiteljev tega športa. Ti zagotovo niso zapuščali stadiona razočarani, priča so bili razburljivim bojem, brezhibni organizaciji, za nameček pa jih je razveselil še njihov tekmovalec Zvonko Pavlic. Pričelo se je, kot se za tekmo takšnega slovesa spodobi. Uvodni, slabo uro trajajoči program so zapolnili padalci ALC, pripadniki cerkljanske garnizije in godba na pihala tovarne Djuro Salaj, sledil je mimohod vseh nastopajočih, predstavitev državnih prvakov iz Anglije, Sovjetske zveze, Nizozemske, Poljske, Norveške, ČSSR, Italije, Madžarske, Zahodne Nemčije, Bolgarije, Švedske, Danske, Avstrije, Finske in Jugoslavije ter nagovori Eda Komočarja, predsednika AMD Krško, Zorana Solna, predsednika občinske sku- • Generalni pokrovitelj nedeljske prireditve je bila Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega, sopokrovite-Iji posameznih državnih prvakov pa Emona hoteli — Terme Čatež, Ljubljanska banka — Temeljna posavska banka Krško, Slovenijales, Tovarna zdravil Krka, IGMP Sava Krško, Imexco iz Milana, Imperial Krško, Labod, Lisca, Pionir, SOP, Nuklearna Krško, ZS Triglav — območna skupnost Krško, Avtocommerce in Petrol. • Kako varno je krško dirkališče, je dobro pokazala nedeljska tekma, saj je minila brez enega samega padca. In to navzlic temu, da je bilo v zadnjih treh preizkušnjah na progi kar po šest tekmovalcev. pščine, in Mirana Potrča, predsednika častnega pokrovitelja, skupščine SRS, ki je tudi odprl tekmo. Potem pa seje začelo zares. Kdove katera dirka je bila najlepša, najrazburljivejša, za gledalce je bil zagotovo najbolj vesel trenutek v deseti vožnji, ko je domačin Zvonko Pavlic, ki je na tekmovanju nastopil namesto predstavnika ZDA, osvojil drugo mesto in dokazal, da ni brez možnosti tudi v tako močni konkurenci. Sicer pa so bile prenekatere napovedi v nedeljo popoldne postavljene na glavo. Za prvega favorita tekme je veljal 22-letni angleški profesionalec Kelvin Tatum, ki pa v Krškem še zdaleč ni pokazal vsega. Še v soboto zvečer je na- mreč nastopal v angleški profesionalni speedwayski ligi, nato pa v nedeljo dobro uro pred pričetkom tekme pripotoval v Krško. Najbolj tragično pri tem je bilo, da je prispel brez motorja, kar se mu je seveda še kako maščevalo. Rezervnega mu je sicer posodil Madžar Zoltan Adorjan, vendar z njim še zdaleč ni mogel pokazati vsega. Prav Adorjan pa je bil tisti, ki je bil skupaj s Švedom Perom Jonssonom vse do konca v igri za zmago. Končni uspeh je zapravil v sedemnajsti dirki, ko gaje nekoliko presenetljivo premagal Avstrijec Heinrich Schatzer, Krčanom znan kot zmagovalec »Zlatega znaka občine«, to pa je izkoristil Šved, ki v svojem zadnjem nastopu ni dovolil presenečenja. Z atraktivno vožnjo je zanesljivo zmagal in tako postal končni zmagovalec dirke za memorial Johnnia Hoskinsa, medtem ko je dobitnika drugega in tretjega mesta dala šele dodatna, 21. vožnja med Zahodnim Nemcem Gerdom Rissom in Madžarom Adorjanom. Prvi je bil boljši in po izenačen boju ugnal tekmeca. S tem pa nedeljskega programa na stadionu Matije Gubca še ni bilo konec. Gledalce je čakala največja poslastica, obračun dvanajsterice najboljših — mednje seje s štirimi točkami uvrstil tudi Zvonko Pavlic — v treh polfinalnih in kasneje še v finalni vožnji s po šestimi tekmovalci za posebno nagrado Krškega, ki jo je prispevala novomeška IMV. Le malo je manjkalo, da Pavlic ni poskrbel za največje presenečenje; v prvem polfinalnem obračunu je namreč takoj po startu močno potegnil in nekaj časa vozil celo na drugem mestu, nato pa po ogorčenem boju izgubil tudi tretje mesto, kije še vodilo v finalni obračun šestih najboljših. Tega je zanesljivo dobil Zahodni Nemec Gerd Riss; še bolj kot z zmago pa se je izkazal s športno potezo, saj je Kelvinu Tatu mu za ta nastop posodil svoj rezervni motor. Anglež je šele takrat pokazal, kaj zmore in zna, vendar mu je športna sreča obrnila hrbet, saj je moral finalni nastop predčasno končati zaradi počene zadnje gume. AMD Krško je upravičilo zaupanje, pohval ob slovesu ni manjkalo. Ne le iz ust uglednih gostov na tribuni — Mirana Potrča, Staneta Potočarja, Francija Novaka — ali celo predsednika mednarodne motociklistične organizacije FIM, Luksemburžana Nikola- IMPEBIAL •JlTA___ 'ži __............' *aamsm RAZBURLJIVO IN IZENAČENO — V nedeljo popoldne na stadionu Matije Gubca res ni manjkalo zanimivih in izenačenih obračunov. Enega takšnih smo videli že v tretji vožnji (na posnetku), ko sta se pomerila dva od prvih favoritov za končno zmago Gerd Riss in Zoltan Adorjan. Zahodni Nemec (v ospredju) je to dirko dobil (Adorjanjena skrajni desni, v ozadju pa naš Horvat), enako kot tudi dopolnilno 21. vožnjo, v kateri sta prav ta dva tekmovalca v medsebojnem dvoboju odločala, kateremu bo pripadlo končno drugo mesto. Riss je bil tudi takrat uspešnejši, medtem ko si je Sved Per Jonsson zmago že prej zagotovil. (Foto: B. B.) Olimpijci poslej s polno paro Kolesarski reprezentanti pričenjajo danes zaključni del priprav za nastop na olimpijskih igrah v Seulu — Znana le imena za ekipno vožnjo_ PREDDVOR — Prav danes pričenja olimpijska kolesarska reprezentanca Jugoslavije, v kateri sta poleg Šebenika, Bonče, Cubriča in Brkoviča tudi Novomeščana Sandi Papež in Jože Smole, zaključni del priprav za bližnja nastopa v Seulu. Kot je znano, bo ekipna vožnja na olimpijskih igrah na sporedu 18. septembra, medtem ko bo posamična preizkušnja osem dni kasneje. In česa se lahko nadejamo od naših reprezentantov? Zvezni trener kolesarjev Cvitko Bilič, ki je fante zbral že v Dolenjskih Toplicah in z njimi po končanem državnem prvenstvu v Sarajevu znova vadil v Preddvoru, pravi: »Preddvor je predvsem namenjen, da se reprezentantje po napornih nastopih spočijejo in pripravijo za zaključni del priprav, ki ga pričenjamo 18. avgusta. Dneve v Preddvoru smo izkoristili za lažji trening in razgovore o tem, kaj in kako bomo delali vnaprej in kaj sploh pomeni nastop na olimpijskih igrah. Fantje se dobro zavedajo svoje priložnosti in tudi tega, česa so cnojnhni. Težko je karkoli napovedo-— -' . ‘ Vati, toda SKUsan uuitiu tti-jii:-11 ki nam jih je zastavil jugoslovanski olimpijski komite: ekipno uvrstitev okoli 8. mesta in eno uvrstitev do 20. mesta v posamični vožnji. Če nam to uspe, bo to pravi podvig jugoslovanskega kolesarstva, kajti verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da bodo v Seulu zbrani po daljšem času znova prav vsi, ki v kolesarstvu karkoli pomenijo in zato bo tudi iz tega zornega kot potrebno primerjati naš rezultat s tistim, ki je bil dosežen na olimpijskih igrah v Los Angelesu, ko je bila udeležba zaradi znanih razlogov okrnjena. Ne nazadnje pa veliko pove že tudi to, da bo v posamični konkurenci na startu kar 180 kolesarjev in da lahko za vsako državo vozijo le trije tekmovalci in nešest, kot TRIATLON LISCA 88 SEVNICA — Zveza telesnokultur-nih organizacij in Turistično društvo Sevnica prirejata v nedeljo, 21. avgusta, TRIATLON LISCA. Naloge udeležencev triatlona so, da preplavajo 1000 metrov, prevozijo na kolesu 24 km od sevniškega kopališča do Pipana in nazaj. Vmes pa mora vsak triatlonec na Krakovem odložiti kolo in se povzpeti še na Lisco — s hojo ali tekom, vsekakor pa tako naglo, da tekmovalec opravi vse naloge v 5, tekmovalka pa v 6 urah. Kdor bo uspešno opravil preizkušnjo vzdržljivosti, bo dobil od organizatorja priznanje in majico. Za tekmovalce so pripravili tudi okrepčilo in servisno pomoč za kolesa. Prijave sprejemajo do 8. ure. je to na svetovnih prvenstvih. Prav zaradi tega je še veliko nejasnega, predvsem to, kdo bo vozil na posamični dirki. Za ekipno ni več nobena skrivnost, da bodo skušali zastavljene cilje izpolniti Papež, Smole, Bonča in Šebenik. Prav gotovo je to danes naj- boljša ekipa, kar smo jih sposobni sestaviti. Sicer pa bo še veliko tega moč popraviti v prihodnjih dneh, ko bodo delali z vso močjo. V začetku septembra bodo tekmovalci za ekipno vožnjo nastopili na dirki v Italiji, kjer bodo poleg naše nastopile še reprezentance Avstrije, Vzhodne Nemčije, Francije, Sovjetske zveze in Italije. Že po tej tekmi se bo dalo veliko lažje pogovarjati o naših možnostih v Seulu.« B. B. Startali brez novincev Rokometaši ribniškega Inlesa že v začetku avgusta pričeli s pripravami — Na startu s Krčani T* »DMir* A _ n »kako do tra- diciji pričenjajo rokometaši riD-niškega Inlesa priprave za novo tekmovalno sezono v začetku avgusta in tako tudi letošnje leto ni bilo izjema. Prvenstvo v republiški ligi se namreč začne 17. septembra, prvi nasprotnik Ribničanov pa bo vrsta Krškega, novinec v ligi. Ni skrivnost, da so Ribničani hoteli v prestopnem roku okrepiti svoje vrste, prav tako tudi ni skrivnost, da so bile zahteve igralcev, ki bi zamenjali klub, za inlesovce previsoke in nedosegljive. Ni jim preostalo drugega, in nemara je tako še najbolje, kot da se vnovič oprejo na lastne moči, kar je bila včasih ena od značilnosti ribniškega rokometa. mm Zdenko Mikulin: »Če bo prišlo do reorganizacije lig, bomo seveda skušali doseči uvrstitev v medrepubliški razred tekmovanja.« »Še danes ne vemo, ali bo v —™Cvi zaživela medrepubliška liga, ki jo vsi podpiramo. Če bo do tega prišlo, potem bo kazalo že letos krepko zavihati rokave, da bi dosegli uvrstitev, ki bi nas popeljala v ta višji temovalni razred. Seveda pa nam na poti stoji kup problemov, od kadrovskih do denarnih, tako da skorajda ne verjamem v tak podvig. Če pa tekmovalni sistem ostane nespremenjen, bomo seveda igrali neobremenjeni, kajti na vrh ne moremo računati in tudi izpada se nam ni bati,« razmišlja na glas trener Inlesa Zdenko Mikulin. Na prvem sestanku so bili zbrani vsi igralci, na katere Mikulin računa v tem prvenstvu. Imena in obrazi so enaki kot v prejšnji sezoni, mlado vrsto bo torej vodil veteran Andrej Mate, prav tako pričakujejo vrnitev vojakov Šilca in Miheliča, k on ec leta pa naj bi seeki-pi pridružil še vratar Žagar. »Vsekakor je ohrabrujoč velik izbor igralcev, zato bom odločno vzgrajal na tem, da bodo igrali res le najboljši in da si bo treba vsako mesto v ekipi izboriti,« je odločen Mikulin. Slednji bo imel pomočnika v Stanetu Kersniču, medtem ko bodo imeli mlajše kategorije naskr-bi Abrahamsberg, Lavriv, Sinano-vičin Pugelj. Dodajmo še, da bodo Ribničani prvi del priprav ostali v Ribnici, nato načrtujejo priprave v Dolenjskih Toplicah, vmes pa bodo sodelovali na tradicionalnem turnirju 27. avgusta v Sevnici in 3. vŠ septembra v! martnem. M. GLAVONJIČ 1T1I1 _ * k rm sa Schmita, ki je bil v nedeljo prav tako v Krškem, pač pa tudi iz ust tekmovalcev. Te pa zagotovo najbolj veljajo. B. BUDJA TURNIR V MIHOVICI MI HO VICA — NK Tabor-Zidaki organizira v nedeljo, 28. avgusta, turnir v malem nogometu na igrišču v Mihovici. Prijaviti se je moč 26. avgusta ob 20.30 v gostilni Selak na Dobravi, ko bo tudi žrebanje. Še nagrade: pokali, pečen odojek, narezek bifeja Penca, 10 vstopnic za konjske dirke v Šentjerneju in še kaj. NOVOMEŠKI ŠAHISTI TRETJI ŠOBEC PRI LESCAH — Novomeški šahisti so se pred dnevi udeležili tradicionalnega ekipnega hitropoteznega šahovskega turnirja v znanem kampu Šobec pri Lescah. Nastopilo je 45 ekip. v prvi, najmočnejši skupini tudi vrsti novomeškega ŠK Pionir in Kočevja. Zmagal je Impol iz Slovenske Bistrice s 15 točkami, kolikor so jih zbrali tudi Novomeščani na tretjem mestu, medtem ko so bili Kočevci z 11 točkami Šesti. Dodajmo ob tem, daje O prvem mestu odločal žreb, Novomeščani pa so nastopili v postavi: Kastelic, Pucelj, Rozman in Luzar, medtem ko je za Kočevce igral Čimer, Ivic, Podkoritnik in Malnar. v d KRŠKO PRIJETNO PRESENETIL — Krčan Zvonko Pavlic, ki je bil predviden kot prva rezerva za nedeljsko dirko in je nastopil namesto predstavnika ZDA, je prijetno presentil 15-tisočglavo množico. Odlikoval seje predvsem z eksplozivnimi in dobrimi starti, za kaj več pa mu le še manjka nekaj znanja, moči in predvsem denarja. SMOLETU DIRKA ZA VN METALIACOMMERCA ZAGREB — Jože Smole, novomeški olimpijec, je v nedeljo dokazal, da so bili nekoliko slabši rezultati dolenjskih kolesarjev na minulem državnem prvenstvu le naključje. Na 118 kilometrov dolgi cestni dirki za VN Metaliacom-merca v Zagrebu je v konkurenci vseh najboljših jugoslovanskih kolesarjev prepričljivo ugnal vso konkurenco, na koncu pa skozi cilj privozil s prednostjo dveh minut pred drugouvrščenim ro-govcem Penkom. Odlično so tokrat vozili tudi ostali novomeški kolesarji. Romanu Judežu, ki je na nedeljski cestni preizkušnji zasedel drugo mesto, je v kategoriji starejših mladincev pripadla skupna zmaga, še prepričljivejši pa je bil nastop Bogdana Finka pri mlajših mladincih. Zmagal je tako v cestni dirki na 30 kilometrov, kjer je bil Krčan Kranjec tretji, kot v skupnem seštevku cestne in sobotne kriterijske vožnje. Omeniti velja še, da na slednji naši olimpijci niso nastopili. Rekord v prvem nastopu Odličen rezultat Katjazoviča v teku na 800 metrov na mladinskih kvalifikacijah za atletski pokal SRS Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije za starejše mladince so Iskrini atleti v Postojni dosegli nekaj izvrstnih rezultatov in dolenjskih rekordov. Svojevrsten rekord je Kajtazoviče-vih 1:56,4 na 800 m: še noben Novo-meščan ni v svojem prvem nastopu na tej razdalji dosegel tako dobrega rezultata. Nekdanji skakalec v daljino, ki pa je že ves čas kazal nadarjenost za tek na srednjih progah, seje vendarle __________ A M* rUnnžj r.L.7: *r*. LJUBLJANA — V prvem kolu tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije so igralci novomeškega Elana gostovali v Ljubljani pri istoimenski ekipi in izgubili z visokim rezultatom 0:7. V NEDELJO NOVA DIRKA ZA DP SLAVONSKA POŽEGA — Po krajšem premoru se v nedeljo nadaljuje prvenstvo motociklistov za državne naslove. Dirka bo tokrat v Slavonski Požegi, takoj naslednjo nedeljo bo novo merjenje moči v Kraljevem, do konca letošnjega prvenstva pa bosta še preizkušnji v Banjaluki in na Reki. Dolenjci imamo v ognju nekaj močnih orožij; omenimo le kategorijo do 80 kubikov, kjer se Novomeščan Alojz Pavlič poteguje za vrh, pa tudi Branko Rokavec iz AMD Trebnje računa, da bi lahko z nekaj sreče ob koncu pristal na tretjem mestu. PLAVANJE ZA POKAL DŠI NOVO MESTO — Strokovni svet za rekreacijo pri novomeški ZTKO razpisuje za 26. avgust tekmovanje v plavanju v okviru letošnjih delavskih športnih iger. Tekmovanje se bo pričelo ob 17. uri na bazenu v Dolenjskih Toplicah, prijave pa sprejema novomeška ZTKO do vključno 23. avgusta. Priznanja in nagrade bodo podelili na zaključni prireditvi. Nastopajoči se bodo pomerili v prostem, prsnem in mešanem slogu ter v štafetah. Jurij Orač Vzpon karateja Uspešna sezona Sev-ničanov SEVNICA — Vse boljši rezultati karate sekcije pri sevniškem Partizanu so odraz prizadevanj trenerskega tandema Jožeta Sečna in Rajka Bončine, ki sta se odrekla svojemu prostemu času in se posvetila vzgoji in vadbi najmlajših. Pri vadbi in napredku članov sekcije je veliko prispeval tudi Franc Kotar, medtem ko je bil Miran Grubenšek vedno v pomoč trenerjem. Za uspešno delovanje sevniških karateistov pa ima verjetno največ zaslug sekretarsekcije Jurij Orač, inšpektor sevniške davčne uprave, ki je z zavzetim delom v kratkem času poskrbel za nenehno rast kakovosti in uveljavitev sekcije. »Navezal sem tudi stike s preds-^y«tttrih .leInvnih organizacij, žal pa doslej še ni bilo pravega posluha, niti ne odziva na tesnejše sodelovanje z našo sekcijo. Vsekakor pa se moram zahvaliti ljudem, ki so nam doslej najbolj stali ob strani,« je povedal Orač. V ponazoritev uspešnega dela sevniških karateistov omenimo le nekaj boljših rezultatov v letošnji sezoni, ki je bila doslej najuspešnejša. Na mladinskem republiškem prvenstvu je Franciju Pavloviču v polsrednji kategoriji za las ušla uvrstitev med prvo četverico, ki je nato nastopila na državnem prvenstvu. Na članskem republiškem prvenstvu v težnostnih kategorijah je Jurij Orač v lahki kategoriji zasedel 7. mesto, potem ko je izgubil z lanskoletnim prvakom. Na članskem regijskem prvenstvu v katah v Krškem seje Rajko Bončina z 2. mestom uvrstil na republiško prvenstvo v Kranju, kamor pa zaradi poškodbe ni mogel odpotovati. Za sevniški karate je zlasti spodbudna rast kakovosti v vse številnejših vrstah podmladka. Omenimo le dober nastop Sevničanov na mednarodnem kata turnirju v Črnučah, kjer je med 110 tekmovalci iz 18 klubov še ne 8-letni Robi Grubenšek zasedel odlično 9. mesto, v skupini do 14 let pa je Igor Božič s 7. mestom dosegel najboljšo ^uvrstitev sevniških karateistov na mednarodnih tekmovanjih. P. P. ojunačil in nastopil v disciplini, ki s boli. Za neprijetne občutke, ki jih je okusil v zadnjih metrih teka, jebil lepo poplačan. Če se bo odločil in prijetne tehnične discipline zamenjal za tek na srednjih progah, bomo morda kmalu imeli državnega mladinskega reprezentanta. Kajtazovič je dosegel osebni rekord tudi v teku na 400 m (51,0) in metu kopja (44,78 m), v troskoku pa rezultat 13,13 m. Odličen dan je imel metalec Žižek. Člansko kladivo je vrgel 41,26 m in dosegel dolenjski rekord za mlajše mladince, zunaj konkurence pa je sebi primerno orodje (5 kg kladivo, ki ga mečejo mlajši mladinci) vrgel 53,92 m, kar je tudi dolenjski rekord in drugi rezultat vseh časov v Sloveniji. Po poškodbi, ki je trajala vso jesen, zimo in pomlad, prihaja v formo tudi Tomaž Božič. Zmagal je v teku na 100 m s časom 11,0 s, v teku na 200 m pa je bil z osebnim rekordom 22,4 s drugi. Dve zmagi je dosegla Lavra Kastelic — na 400 m s časom 59,9 s, na 800 m pa z 2:16,5 in štirisekundno prednostjo. Zmagala sta še Dragan v teku na 3000 m s časom 9:04,2 in Zupin v skoku v višino s 195 cm. Ostali rezultati: 100 m: Božič S. 11,7 s, Štrukelj 11,9 s; 1500 m: Dragan 4:11,9; Retelj 4:14,9; višina: Vučkovič 190 cm, Zatežič 185 cm. Dekleta: 100 m: Podkrižnik 13,2 s; kopje: 2. Čuček 33,52 m; 400 m: Jenič P. 63,3 s; daljina: Podkrižnik 519 cm. J. P. MALI NOGOMET ZA ODOJKA GABRJE — Športno društvo Gabrje organizira v nedeljo, 21. avgusta, turnir v malem nogometu s pričetkom ob 8. uri. Turnir bo na igrišču v Gabrju, prijave pa sprejema organizator na telefonsko številko 85-924 ali pol ure pred pričetkom turnirja, ko bo tudi žrebanje. Najboljšo ekipo čaka zlato-rumen hrustljav odojek. JULIJSKA ZMAGA v a sm rn »aj a *_/.•>■w NOVO MESTO — Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠK Pionir iz Novega mesta je zmagal Marjan Kastelic, ki je zbral 12 točk, sledijo pa: Luzar 9,5, Pucelj 9, Rozman 8,5 itd. TRIATLON: ŠVENT ŠESTI BRASLOVČE — Huda vročina je bila najhujši nasprotnik okoli 100 udeležencem braslovškega triatlona, ki se gaje udeležil tudi Novomeščan Andrej Svent. Tekmovalci so morali najprej preplavati poldrugi kilometer dolgo progo, nato prekolesariti 50 kilometrov in na koncu še 12 kilometrov teči. V svoji kategoriji od 31 do45 let je Švent zasedel šesto mesto, v skupnem seštevku pa deseto. Po krajšem premoru se bo Andrej vnovič poskusil na triatlonu v avstrijskem Gradcu, ki bo štel za njihovo državno prvenstvo. Na tej tekmi, ki bo 17. septembra, bo treba preplavati 2,2 kilometra, prekolesariti 80 kilometrov in preteči 20 km. TRI DNI MALEGA NOGOMETA KRESNICE —ŠD ApnarizKresnic in gostilna »Pod Miklavžem« organizirata med 26. in 28. avgustom turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 20.000 din, prijaviti pa se je moč do srede, 24. avgusta, med 17. in 20. urona telefonsko številko 877-364. Žrebanje bo v četrtek, 25. avgusta, ob 20. uri v športnem domu ŠD Apnar Kresnice, kjer bo turnir tudi potekal. Zlata penina s poročno ceno Za plačilo pijače ni vselej dobro prehitro odpreti denarnic — Natakar na Otočcu ______________štirikrat podražil penino — Na Bregu cenik eno, račun drugo njali že kako leto prej. Še pomembnejše od tega pa je dejstvo, da v ceniku takega načina izračuna cene buteljčnemu vinu ni bilo, pač pa je bil napisan le znesek 5.000 din za steklenico. Cenik pa je zaenkrat tisti, ki prodajalca obvezuje, gostu pa pomaga pri izbiri. Vsaj drugod v svetu je tako. Dodajmo še, daje bil tudi ta obtožni predlog, v katerem je kršiteljem očitan gospodarski prestopek, že predan novomeškim sodnikom. NOVO MESTO — V teh pasje vročih dneh je seveda dobrodošla vsaka osvežitev, če le ni predraga. Izkušnje, s kakršnimi seje te dni ob pisanju obtožnih predlogov srečal novomeški temeljni javni tožilec, pa kažejo, da le ne gre brezglavo odpirati denarnic za nekaj kratkih užitkov, kajti nekateri dolenjski gostinci skušajo priti do poceni in celo nezakonitega zaslužka. Kot seje to gostoma zgodilo na Otočcu in v restavraciji Breg. Sobote so v hotelu Grad na Otočcu praviloma rezervirane za poroke in tako je bilo tudi letošnjega 30. aprila. Dolžnosti prič so ob takih svečanih trenutkih bolj ali manj znane in tako je tudi Milan L. hotel po opravljenem ceremonialu zbrano družbo v lovski sobi grajskega hotela pogostiti s steklenico »zlate penine«. Vse bi bilo lepo in prav, ko bi mu natakar za steklenico penine POTA m SI’ ne bil zaračunal kar 64 tisočakov, ob začudenju priče pa zatrjeval, da je pač taka cena in konec. Milan L., ki ni hotel družbi pokvariti dobrega razpoloženja, je znesek poravnal, zato pa se kasneje pozanimal, kako je s to rečjo. Kmalu je bilo jasno, da je natakar hotel nekaj zaslužiti tudi zase; cena steklenice penine je bila takrat namreč le 16.500 din, kar seveda pomeni, da je bil gost oškodovan za ne tako skromnih 47.500 din. In to pri eni steklenici! Take so približno tudi navedbe v obtožnem predlogu, ki ga je zoper natakarja M. B. napisal novomeški tožilec in že predal sodnikom. Drugi primer je nekoliko starejšega datuma, pripetil pa seje gostu, ki si je v nekdaj tako znani in priznani novomeški restavraciji Breg zaželel steklenico dobrega vina. Na ceniku je črno na belem pisalo, da stane buteljka žlahtne kapljice 5 tisočakov, zato je bil gost toliko bolj začuden, ko mu je natakarica ob plačilu izstavila precej višji račun. Pojasnilo je bilo, da gostom vsaj že leto dni zaračunavajo za buteljčna vina, starejša od štirih let, 30-odstotni dodatek. Preiskava je pokazala, da je tak sklep lani 27. oktobra svet gostinske šole, v katere lasti je omenjena restavracija, res sprejel, da pa so na Bregu to poče- B. B. PREKUCLJAJ Z AVTOM KOČEVJE — Gotovo sta vročina in daleč naokoli znarte slabe kočevske ceste botrovali prometni nesreči, ki se je zgodila 14. avgusta okoli 17. ure na regionalni cesti med Kočevjem in Črnomljem, 3 km od Rajndola. Cesta je slaba, makadamska, ozka in ovinkasta. »Katrco,« ki jo je vozil 40-letni I. J. iz Kočevja, je na dvojnem ostrem ovinku zanašalo, daje zapeljala s ceste in zdrsnila 20m globoko, kjer je obležala na strehi. Poškodovanega sopotnika Milana Brunca (23 let) iz Kočevja so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vozilu je za milijon škode. Ovadbo zoper voznika I. J. bodo miličniki predali tožilstvu, češ da je vozil pod vplivom pijače. Ta ugotovitev pa zaradi hude vročine tistega dne (nedelja popoldne) zagotovo ne bo obveljala kot posebno huda obteže-valna okoliščina. VLOMIL V NEDOGRAJENO HIŠO — Še neznanci storilecje včasu med 2. in 9. avgustom vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo, ki jo ima Ljubljančan Maks Kink v Dolnjih Kamencah. Neznanec je Kinka oškodoval za motorno žago homelite, vredno okoli 500 tisočakov. Tako vsaj piše v mili-čniškem poročilu. OB AVTORADIO IN ZVOČNIKE — V noči na 11. avgust je neznanec vlomil v osebni avtomobil 26-letnega Martina Udvanca iz Kostanjevice. Vozilo je bilo parkirano v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu, zmikavt pa seje polastil avtoradia in dveh zvočnikov. Vse skupaj naj bi bilo vredno 250.000 din. MED KAMPIRANJEM OB UŽITKE — Prav tako še neznani storilecje v noči na 14. avgust šaril po viniškem kampu. Vlomil je v osebni avtomobil 22-letnega Črnomaljca Staneta Vlahoviča in ga oškodoval za okoli 250 tisočakov. Tolikšna je namreč vrednost ukradenega avtoradiokasetofona. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL JEZERO, MOKRICE — 28-letni Ramuš Ramovič,začasno nadeluvšvi-ci, se je 13. avgusta ob 7.15 peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Jezeru je prehiteval vozilo pred seboj, takrat pa mu je nasproti z avtom pripeljal zdomec 41-1 etni Kemil Karan. Slednji se je trčenju umikal, pri čemer ga je pričelo zanašati, dokler se vozilo ni prevrnilo, medtem ko je Ramovič odpeljal naprej in so ga miličniki prijeli šele pri Mokricah. Hudoranjenastabi-la in njegova 16-letna hčer, oba pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. TRČIL V AVTODOM KRŠKA VAS — 56-letni zdomec Stevan Valčič je v ponedeljek, 15. avgusta, petnajst minut po polnoči peljal avtodom iz Ljubljane proti Zagrebu, ko so ga pri Krški vasi pričeli drugi vozniki opozarjati, da vozi s prazno gumo. Valič je zaradi tega ustavil vozilo, kar pa ni uspelo vozniku tovornjaka za njim, 28-letnemu Milenku Djuriču iz Kranja. Trčil je v avtodom, pri čemer se je hudo ranila Valčičeva sopotnica, 14-letna Sla-djana Motika iz Leskovca. Materialne škode je bilo za 17 milijonov din. Tujci tarče vlomilcev Trije vlomi na Otočcu — Oškodovani italijanski državljani OTOČEC — Že nič kolikokrat smo pisali, kako prav pride poletni čas raznim vlomilcem in tatičem, ki pridnoizko-riščajo našo neprevidnost in odsotnost. Težko je reči, ali so opozorila padla na plodna tla, zanesljivo je le, da iz razumljivih razlogov z aktivnostjodolenjskih nepridipravov niso seznanjeni tujci, denimo tisti, ki prebivajo na Otočcu. Prav slednji pa so vse pogosteje žrtve tatov in vlomilcev. Tako je nekdo prejšnji teden zvečer obiskal otoški kamp in se po pozornem ogledu odločil za povsem konkreten korak. Splazil seje v šotor 34-letnega italijanskega državljana Maura Frettija in mu zmaknil denarnico s 450 tisoči lirami, 100 tisočaki gotovine dinarskega porekla in ključi osebnega avtomobila. Nepridiprava in plen še iščejo. Samo trije dnevi pa so potekli, da so Italijani postali nove žrtve vlomilcev. Nekdo je namreč v petek zvečer vlomil v bungalov in nato še v sobo Gami hotela na Otočcu. 33-letna Maria Christina Marengni je bila ob kup oblačil, katere dinarsko protivrednost je težko oceniti, 31-letni Francesco Iaconepajebilob20 tisoč lir. Z lepimi vtisi ti trije zagotovo ne bodo zapustili Jugoslavije. DELO ZA PIROTEHNIKA — Že ose-manjstič letos je imel Janez Štrukelj, strokovnjak za neeksplodirane ostanke zadnje vojne, v ponedeljek opraviti z nevarnimi tovrstnimi predmeti. Tokrat je bilamedadaptacijostanovanjskehišena Partizanski cesti najdena ročna bomba italijanske izdelave, imenovana tudi pa-radajzarica. Sledovi na njej so pričali, da jo je nekdo že hotel odpreti, a mu to na srečo ni uspelo. Za uničenje nevarnega ostanka je poskrbel Janez Štrukelj. PO DOLENJSKI DEŽELI • Prejšnji teden se je že pričelo spravilo krompirja in pese. Med prvimi sta bili ti dve poljščini spravljeni z njive Edija Kosa v Grabnu, Ko so hoteli ostali kmetovalci stisniti roko Kosu za urno spravilo poljščin, jih je ta samo debelo gledal. Delo je očitno opravil nekdo drug. Kdo, skušajo sedaj skupaj s Kosom ugotoviti tudi miličniki. • V romskem naselju Lokve pri Črnomlju bi po vseh pravilih moralo prejšnji teden pokati. Tako se je vsaj odločil 15-letni N. K., ko seje namenil, da bo s puško za vselej obračunal s sonaseljencem, 46-letnim K. B. Imenovana sta senamrečspr-la in kasneje stepla zaradi nekega kolesa, v pretep pa so se vključili še ostali Romi in se družno spravili nad mladoletnika. Precej prebutan se je ta v navalu gneva in besa odpravil domov v privatno orožarno, tam vzel puško in se z njo vrnil na mesto pretepa. Nič kaj dosti ni pomišljal, orožje je nameril v K. B. in sprožil, poka pa ni bilo. Fant na srečo še ni bil pri vojakih in je očitno precenil svoje znanje v ravnanju z orožjem. HOTEL NA DESNO, ZAVIL V LEVO — Minulo sredo, 10.avgusta,se je Janez Trunkelj iz Preske peljal z osebnim avtom iz Trebnjega proti Po-nikvam. Na križišču v Starem trgu je hotel zaviti na desno proti Ponikvam in najprej zapeljal na levo. Prav takrat je z osebnim avtom pripeljal nasproti 30-letni Janez Pintar iz Meglenika. Vozili sta se trčili, v nesreči pa se je težje poškodoval Trunkljev sopotnik 36-letni Jože Kužnik iz Preske in so mu zdravniško pomoč dali v novomeški bolnišnici. Škode na vozilih je bilo za 12 milijonov din. ODTRGALO PRTLJAŽNIK — 32-letna turška državljanka Nesrina Celikturk se je 12. avgusta ob 6. uri peljala z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. V Mačkovcu je na desnem in nepreglednem ovinku zaradi utrujenosti zapeljala v levo in trčila v skalnati vsek. Pri tem je z vozila odtrgalo prtlja- žnik s prtljago, ki je med drsenjem po cesti trčil v nasproti vozeči tovornjak 24-letnega Draga Avguština iz Meniške vasi. Voznica, njen možinotroka so bili pri tem laže ranjeni in so jih prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode pa je za prek 20 milijonov din. OČE IN HČI PADLA IZ AVTOMOBILA — 46-letna Slavka Alagič, začasno nadeluvZRN.seje 12.avgusta ob 13.40 peljala z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Benečiji je v blagem ovinku pričela prehitevati tovornjak, ko ji je nasproti pripeljalo drugo tovorno vozilo. Alagičeva je naglo zavila pred tovornjak, pri tem pa jo je zaneslo na desno na travnato bankino, prek katere seje avto prevrnil. Iz vozila sta padla vozničin mož in hči Branka, ki je bila hudo poškodovana in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 30 milijonov din. S TOVORNJAKOM V DREVO VELIKE BRUSNICE — 32-letni Mirko Kralj iz Novega mesta je 10. avgusta ob 14.10 peljal tovornjak iz Gabrja proti Ratežu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v Velikih Brusnicah pričelo zanašati. Zaneslo ga je na levo zunaj ceste, da je trčil v drevo, od koder ga je odbilo nazaj na cesto. Voznik in 32-letni sopotnik Ljubo Zdravkovič iz Novega mesta sta bila zaradi dobljenih poškodb odpeljana na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za poltretji milijon din. TRAKTOR PADEL NA VOZNIKA VAVPČA VAS — 9. avgusta je 52-letni Jože Poč iz Vavpče vasi s traktorjem vlačil bukove hlode iz gozda blizu Ravnega bukovja na Smuki. Okoli 13.40 je vlekel okoli 4 metra dolg bukov hlod in med vleko s prednjim delom hloda zadel skalo,zaradičesarje dvignilo prednji del traktorja, ki se je nato prevrnil na Poča. Slednji je obležal hudo poškodovan in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 19. VIII. 15.55— 1.50 TELETEKST 16.10 VIDEO STRANI 16.25 TEDNIK, ponovitev 17.25 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.30 OLIVER TWIST, 6. del nadaljevanke 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 CAGNEY IN LACEY, nani- znnkfl 21.05 NA KRILIH VETRA, 7. del dokumentarne serije 21.55 DNEVNIK 22.10 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 25. del nadalje- vanke INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE 0.00 PETELINJI BOJI, ameriški film 1.40 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 18.55 Alpski večer— 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 Piranski glasbeni večeri — 22.30 Igrani film TV ZAGREB 8.35 Kmetijstvo in nova biologija — 9.05 Glej me! — 9.30 Skrivnost »Crne punte« — 10.00 Poletno dopoldne — 12.00 Poletno popoldne— 16.50 Program plus (ponovitev)— 18.30 Risanka — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nezgodni center (serijski film) — 20.55 »Varošarije« — 21.55 Dnevnik — 22.15 Kulturni mozaik — 23.15 Informativna oddaja za goste iz tujine — 23.20 Program plus — 0.00 Poročila. SOBOTA, 20. VIII. 16.45— 1.10 TELETEKST 17.00 VIDEO STRANI 17.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 17.20 RADOVEDNI TAČEK 17.30 MIŠKOLIN 17.45 PREDIGRA ŽIVLJENJA,poljska otroška nadaljevanka 18.15 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KRINKA ALEKSANDRA CROSSA, ameriški film Aleksander Cross je tihotapec in agent protiobveščevalne službe, nevaren mož, ki bogati na račun tistih, ki si tudi sami želijo bogastva in moči. Ko ga ubijejo, na njegovo mesto postavijo njemu podobnega moža, ki mu kot domnevnemu Crossu tudi stalno strežejo po življenju. Njegova naloga je razkrinkati te ljudi in ugotoviti pravo identiteto svojega predhodnika. Pri tem mu pomaga lepa agentka. 21.45 DNEVNIK 22.00 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 26. del nadaljevanke INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE ROŽNATA NANIZANKA 1.00 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 13.30 Kako biti skupaj— 14.00 Razgibana mladost — 15.00 DP v tenisu — 18.40 Dallas— 19.30 Dnevnik —20.00 Izbor (ameriški film) — 21.40 O sole mio (oddaja iz kulture) — 22.10 Športna sobota TV ZAGREB 8.30 Glasbena oddaja — 9.15 Pinocc-hio (sovjetski risani film)— 10.20 Program plus (ponovitev) — 12.00 Izbiranje miss Jugoslavije — 14.00 Modra črta (kanadski film) — 15.30 Narodna glasba — 16.00 V taborišču (1. del TV nadaljevanke) — 17.35 Poročila — 17.40 TV koledar — 17.50 Sedem TV dni — 18.30 YU teater — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mali koncert — 20.15 Dubrovnik—S-tuttgart — 23.05 Dnevnik — 23.20 Informativna oddaja za goste iz tujine — 23.25 Pregon (ameriški film)— 1.00 Poročila NEDELJA, 21. VIII. 8.55 — 13.15 in 15.05 — 23.00 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 ŽIV ŽAV 10.00 OLIVER TWIST, ponovitev 5. dela nadaljevanke 10.40 CAGNEY IN LACEY, ponovitev 4. dela 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL NIKA ZAJCA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 VIDEO STRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.35 ŠEFI, 4. del nadaljevanke 16.15 MORSKE VIŽE BERNARDINA 17.05 BILO JE POROČNO POTOVANJE, ameriški film 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 VEČERNI ZVONOVI, 3. del nadaljevanke 21.10 ZDRAVO 22.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSI E IZ TUJINE 22.45 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in Nekaj vmesnega (jugosl. film)— 12.00 Anglunipe — 14.00 Športno zabavno popoldne— 15.00 DP v tenisu—18.30 Športno zabavno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Po letu 2000 — 20.45 Poročila — 20.50 Mali koncert—21.10 Športni pregled PONEDELJEK, 22. VIII. 16.35 — 1.30 TELETEKST 16.50 VIDEO STRANI 17.05 NAŠ UTRIP 17.20 ZRCALO TEDNA 17.35 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke 18.15 RADOVEDNI TAČEK 18.30 MALA NADA, 11. del 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 TRETJE NADSTROPJE, 2. del nadaljevanke 21.05 VOJAKOVA ZGODBA, ameriški risani film 22.05 DNEVNIK 22.00 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 27. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINF TUDI TAKŠNI SE RODIJO, 6. del 1.20 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Argumentu — 20.45 Poročila — 20.50 Mali koncert — 21.10 Alternative 4 (poljski serijski film) — 22.00 Liki revolucije — 22.45 TV galerija TOREK, 23. VIII. 16.50— 1.55 TELETEKST 17.15 VIDEO STRANI 17.30 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 18.45 NAŠA GALERIJA 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 ODKOS, 1. del drame TV Beograd 21.25 DOKUMENTAREC MESECA: TO JE MOJA PRVA KNJIGA — IVAN KRAMBERGER OD NEGOVE 22.10 DNEVNIK 22.25 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 28. del INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE NENAVADNE ZGODBE, 12. del 1.45 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 19.00 Druga godba — 19.30 Dnevnik . — 20.00 Resna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Zabavni torek — 22.20 Oddaja iz kulture SREDA, 24. VIII. 16.50— 1.05 TELETEKST 17.15 VIDEO STRANI 17.30 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank 18.40 UGANKE MED NITKAMI 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 FILM TEDNA: BEG IZ ALCATRAZA, ameriški film 22.05 DNEVNIK 22.20 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 29. del INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE KNJIGA ŠAL, 7 del 0.55 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mladinsko EP v košarki — 21.30 Poročila — 21.35 Umetniški večer ČETRTEK, 25. VIII. 16.55— 1.30 TELETEKST 17.10 VIDEO STRANI 17.25 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke 18.30 PREDIGRA ŽIVLJENJA 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.10 PUSTA HIŠA, 7. del nadaljevanke 22.05 DNEVNIK 22.20 POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 30. del nadalje-vanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE SLEDGE HAMMER, 5. del nanizanke 1.20 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Filmski večer — 22.30 Poročila — 22.35 Knjiga n»0,6 studio r.l: Spored Studia D ČETRTEK, 12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri PETEK 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri SOBOTA 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kro^ nika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri NEDELJA 8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako..., repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa PONEDELJEK 12.00 začetek programa — pesem tedna, 12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika- ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D—jutri TOREK 12.00 začetek programa, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi. 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narod- no glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba lezc-bila gre, studio D—jutri SREDA 12.00 začetek programa, pesem tedna. (2.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna lema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri Kt j' V Slovenija Moja dežela. DOLENJSKI LIST 11 pisma in odmevi TURIZEM SMO UUDJE KOČEVJE — Dva Koprčana sta te dni v Kočevju prodajala sadje, zvečer po opravljenem delu, okoli 22. ure, pa sta sklenila večerjati Želja ni nič posebnega, žal pa je v Kočevju neuresničljiva. Poizkusila sta v več kočevskih gostiščih, a sta povsod zvedela, da so že končali s pripravljanjem hrane in da kuhinje več ne delajo. S pomočjo domačina in uslužnega vratarja v hotelu Pugled so telefonirali tudi v več gostišč v okolici mesta, a je bil povsod odgovor, da tisti večer s hrano ne bo nič. To velja tako za družbena kot za zasebna gostišča, čeprav so slednja včasih slovela po večji ustrežljivosti PTUJSKI FESTIVAL PTUJ — Od 2. do 4. septembra bo na letnem prireditvenem prostoru na Ptuju 19. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 88. V petek, 2. septembra, ob 19. uri se bo predstavilo 19 ansamblov, enako število pa jih bo nastopilo v soboto ob isti uri. Ta večer bodo med drugimi igrali ansambel Tonija Verder-berja iz Starega trga ob Kolpi, Dobri prijatelji in ansambel Tonija Hervola iz Brežic, Vetrovi iz Sevnice, črnomajski Novi odmevi ter Cof in Slavček iz Novega mesta. 4. septembra ob 16.30 bodo nastopili najboljši od nastopajočih ansamblov. DŽONI IN »DŽONIJI« V Ulici Danila Bučarja v Novem mestu imajo včasih okrog skupnih smetnjakov tako nastlano z odpadki, da v nobenem kmečkem hlevu ni tako postlano z listjem. Prebivalstvo omenjene ulice se sklicuje na psa Džonija, ki da strastno prevrača smetnjake. Ker so tudi smetnjaki sredi mesta večkrat žrtve skrivnostne razposajenosti, morda ne bi bilo napak razmisliti, ali se Džoni ne podaja tudi na nočne pohode v mesto in tam prevrača, lomi in zažiga smetnjake. NA RAZBORJU PRIPRAVLJAJO IGRO RAZBOR — Na Razborju pod Lisco so vaščani te in okoliških vasi bolj skrivnostno začeli vaditi veseloigro o življenju in delu nekdanjega učitelja v teh krajih in velikega ljubitelja slovenskih, še zlasti pa zasavskih gora, Blaža Jurka. Pobudo za to hvalevredno kulturno dejanje je dal Emil Stopar, ki tudi vodi priprave za premierno uprizoritev čez približno mesec dni. Ker vaščani s to ljubiteljsko dejavnostjo nimajo skoraj nikakršnih izkušenj, so za pomoč zaprosili vodjo in režiserja sevniške-ga Odra mladih Petra Žuraja ter tajnika ZKO Sevnica Alberta Felicijana. PAVLOVA VAS: CESTA NI SAMO ZA VAŠČANE PIŠECE — Za odsek vinske ceste od Pavlove vasi proti Sromljam krajani veliko prispevajo v delu in denarju, vendar jim bo za posodobitev zmanjkalo denarja. V krajevni skupnosti upravičeno pričakujejo, da jim bo kaka interesna skupnost, delovna organizacija ali morda celo občina pomagala do asfalta, ker to ni le vaška cesta, ampak edini makadamski del vinske ceste, ki pelje od Krškega do Zdol, Sromelj in Pišec naprej na Bizeljsko. Dolg je pet kilometrov, štiri pa nameravajo še ta mesec asfaltirati. Upajo, da bodo vsaj za premostitev našli kak nov Drži le pipa pravega mojstra Martin Žužek iz Za-bukovja še obvlada pi-parsko obrt GOR. ZABUKOVJE PRI TREBELNEM — Še živijo prijazni in zanimivi ljudje. Naselja po trebeljanskem koncu so majhna in razmetana, vasi so zelo odmaknjene ena od druge, taka vasica pa jetudi Gor. Zabukovjenri Trebelnem. Tu živi Martin Žužek, ki je daleč na okoli znan po izdelovanju pip. »Te spretnosti sem se naučil od strica, ko sem se že od malih nog rad vrtel okrog njega in mu kasneje tudi pomagal. Prvo pipo sem naredil pred 18 leti, ko je umrl stric, vendar ni bila dobra. Potreboval sem nekaj let, da sem k. Martin Žužek se utrdil v piparski veščini,« pripoveduje Martin. Piparstvo zahteva vestnega mojstra, ki si pravočasno pripravi slivov les. Le-ta ne sme biti žagan, ampak klan. Pravi, da z izdelavo pipe ni toliko dela kot pa s pripravo lesa. »Les moram pred izdelavo prekuhati in dobro posušiti. Če je bil les bolj suh, se bo tudi po prekuhavanju prej posušil,« dodaja Martin. Ves potreben les dobi v okoliških vaseh. Devetinštiridesetletni Martin ima srednje veliko kmetijo, zato pravi, da izdeluje pipe le pozimi, ko ima kot kmet več časa, poleti pipe ne pridejo na vrsto. Naročila dežujejo od vsepovsod; veliko pip naredi za dolenjske in tudi belokranjske vinogradnike, s sabo pa sojih ponesli tudi zdomci v Avstralijo in Kanado. J. ŽAGAR Mar naj Romi letimo v nebo? Romovo razmišljanje o težavah ljudi na družbenem obrobju Oh, ta lokacija, kdaj jo bomo že enkrat dobili, da bomo mirno spali, redno pošiljali otroke v šolo, se redno zaposlili in zaživeli človeka vredno življenje. Nikjer nimamo miru, preganjajo nas kot žival. Kaj naj naredimo, kam naj gremo? Kako si naj sami pomagamo, kakšna je za nas rešitev, pod čigavo občino spadamo? Kaj nam ostane: da zbežimo v Novo mesto in se naselimo v romska naselja ali da gremo v zemljo ali letimo v nebo, pravijo Romi v romskem naselju v Žužemberku. Kaj se je tu dogajalo z nami, dobro vemo posebno mi, Romi, ki tega ne bomo nikoli pozabili. Vemo, kaj je povedal Robarjev film. Tako sprašujemo še, zakaj se ni za Rome v Žužemberku nihče dovolj pozanimal. Na osnovi ugotovitev in raziskav, da Romi sami brez organizirane družbene pomoči ne bodo sposobni spremeniti tradicionalnega načina življenja in se dvigniti iz zaostalih socialnih, ekonomskih in kulturnih razmer, so družbene aktivnosti v občini usmerjene v urejanje stanovanjskih razmer Romov v obstoječih naseljih in v urejanje vprašanj vzgoje in varstva otrok ter izobraže- vanja, zaposlovanja in zdravstvenega prosvetljevanja. To vemo. Toda Romi v okolici Žužemberka živijo še v težkih razmerah. Za delo jih je sposobnih 10, a ni nobeden zaposlen. 7 bolnih Romov prejema družbeno pomoč, sicer prebivalci poleti zaslužijo kaj z zdravilnimi zelišči. Zaradi nezaposlenosti pogosto zahajajo v kazniva dejanja. Nasploh so z nomadskim načinom življenja in z drugim na najnižji stopnji med vsemi Romi v občini. Romi so povsem izolirani in se čutijo ogrožene, med njimi in vaščani Budganje vasi pa so nenehni spori. Da bi lahko pričeli z načrtnim izvajanjem programa socializacije Romov, je potrebno najprej sprejeti zazidalni načrt za romsko naselje in s tem določiti prostorske pogoje bivanja Romov v žužemberški krajevni skupnosti. Celoten načrt naj bi bil verjetno močno podoben tistemu za ureditev Žabjaka. Na željo Romov iz Žužemberka smo bili tam uradnem obisku. Na sedežu KS Žužemberk sicer ni bilo predsednika, vendar nas je zelo lepo in prijazno sprejel tajnik. Sicer pa smo se ob obisku seznanili s težkimi PROMET RASTE — Medtem, ko si zaradi padca življenjskega standarda novomeški trgovci ob praznih blagajnah pulijo lase, pa se ob improvizirani prodajalnici na pločniku pod arkadami na Glavnem trgu ustavlja čedalje več kupcev. Prodajalec Bojan Nagelj (levo) in njegov pomočnik Savica Pavkovič (desno) ponujata namreč zelo tržno blago, revijo Mladina. Pravita, da sedaj v Novem mestu ljudje pokupijo tedensko že 400 izvodov te revije, še bolj pa je uspešna ekspozitura novomeških kolporterjev Mladine v Zagrebu, kjer na Trgu republike prodajo tudi po 1.200 izvodov. Nobena skrivnost ni, da je povečanemu zanimanju za ta proizvod botrovalo tudi sojenje v Ljubljani. (Foto: Tone Jakše) Še: Komunisti proti stihiji Objavljamo pismi s pripombami k odgovoru sekretarja OK ZSMS Črnomelj FIŽOL VELIKAN NA KRALJEVEM VRTU — Gospodinja Angelca Kralj s Paderšičeve 13 v Novem mestu je letos pridelala posebne vrste fižol, pravijo mu kitajski. Stroki so dolgi po 80 centimetrov, ker pa ima stročnica hitro rast, pričakujejo, da sc bo potegnila čez meter. (Foto: S. Dokl) Pišem vam v zvezi s poročilom, ki ga je objavil vaš novinar 14. julija pod naslovom »Komunisti proti stihiji«, in odgovorom sekretarja OK ZSMS Črnomelj Dušana Jankoviča Zdravku Kuniču pod naslovom »Še: Komunisti proti stihiji« 11. avgusta. V celotnem odgovoru Dušana Jankoviča Zdravku Kuniču se skriva velik spodrsljaj. OK ZSMS Črnomelj ali njen sekretar Dušan Jankovič trdi, da podpisov niso zbirali, ne pove pa, kaj je nastopilo, da jih niso zbirali. Ne pove tudi, kdaj (katerega datuma) je predsedstvo OK ZSMS Črnomelj podprlo delovanje odbora za človekove pravice. Jankovič v članku govori o podpori odboru za človekove pravice. V novinarjevem poročilu pa predsednik ZZB NOV Črnomelj na sestanku prešteva, kdo je za Janšo, vendar sekretar mladine na sestaku takemu početju ne oporeka, kaj šele da bi tovrstno preštevanje zavrnil. Poleg tega se razlikujeta izjava mladinskega sekretarja na sestanku in njegov zapis v časopisu. To lahko DOSLEJ ZA MAMOGRAF ŽE 18.977.943 DIN NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so frispevali: Ignac Kovač, Cerovi log, entjernej, 20.000 din namesto cvetja na grob Ane Pavlin. Osnovna organizacija sindikata TOZD Konfekcija 1, Novoteks Novo mesto, 50.000 din namesto venca na grob Marjana Petri-nčiča. Osnovna organizacija sindikata Tesnila Trebnje, Velika -Loka, 50.000 din namesto venca za pokojno mamo Božko Kočič. Pošta Novo mesto 71.000 din namesto venca na grob pokojnemu Ireninemu očetu Maijanu Petrinčiču. Jože Blažič, Lobetova 5, Novo mesto, 20.000 din namesto venca za pokojnega Filipa Blažiča. Družini Križman in Rebernik iz Novega mesta 100.000 din namesto cvetja na grob Angelce Nenadič. Podjetje za PTT promet Novo mesto — prispevek 50.000 din. Aktiv Rdečega križa Komet Metlika — prispevek 80.000 din. Do sedaj je bilo za mamograf zbranih že 18.977.943 din. Vsem darovalcem iskrena hvala. presodi vsak bralec sam. Vse je mimo, vidi pa se, kam veje veter. Trditev o udeležbi na ljubjan-skem kulturnem mitingu je: tudi nedorečena. »Nekaj tistih«, ki so se ga udeležili, so v glavnem belokranjski študentje. Morda sodita zraven še »dva delavca« iz občine, ki sta si vzela prosti čas za udeležbo na tej prireditvi in odšla v Ljubljano. Udeleženci mitinga iz občine, ki glede na Jankovičevo izjavo, priobčeno v časopisu 14. julija, nimajo vpliva in ne uživajo zaupanja, niso v časopisnem sestavku 11. avgusta več nezaželeni in tudi niso deležni obsodbe. Normalno bi bilo, da jih ne bi obsojali in ne imeli za nezaželene že na sestanku, s katerega je bilo novinarjevo poročilo 14. julija. To bi bilo normalno, saj so ti ljudje bodoči inženirji, učitelji, doktorji, ki jih bomo še krepko potrebovali. Strinjam se z Jankovičevo izjavo, da je OK ZSMS (so)organizirala prireditve, le da tiste, ki so lani zaživele (kulturni vrtiljak), letos manjkajo in daje OK ZSMS na tem področju letošnje poletje bolj malo naredila. Jankoviču predlagam, naj skliče okroglo mizo in se pogovori z »ostalimi mladinci«, kaj bi poživilo mrtvo črnomaljsko kulturno poletje in verjetno tudi prihodnost. Napisi v »duhu podpore« četverici so res naredili škodo na fasadi, ki jo bo moral nekdo plačati. Vsekakor pa so povzročili manjšo politično škodo, kakor izjavi sekretaija OK ZSMS in predsednika ZZB NOV Črnomelj na julijskem sestanku, saj mnogi iz drugih slovenskih krajev vprašujejo: »Kaj pa je z vami, Belokranjci?«. Priporočam Dušanu Jankoviču, da v teh mesecih, ko je še sekretar, trikrat premisli, kaj bo izjavil ali napisal. Napočil je čas, ko ljudstvo voli svoje predstavnike, prav tako pa jih bo tudi odpoklicevalo. BORUT GRABRIJAN Črnomelj Oglašam se zaradi pojasnila Dušana Jankoviča, s katerim le-ta v Dolenjskem listu 11. avgusta odgo- varja Zdravku Kuniču v zvezi s poročilom o seji OK ZKS Črnomelj. Dušan Jankovič se sprašuje, odkod Zdravku Kuniču sklep, da je šlo na seji za preštevanje in obsojanje ljudi in za izražanje njih nezaželenosti. Pravi, da za to ne vidi razlogov in da gre mogoče za Kuničevo »tiho željo«. Dokazal bom, da gre za precej grobo podtikanje. Novinarjev zapis jasno kaže, daje šlo za preštevanje, in to za štetje na prste ene roke! Izjava, da so se ljubljanskega kulturnega mitinga udeležili »le posamezniki, ki pa med mladimi v občini ne uživajo pravega zaupanja in nimajo vpliva«, je nesmiselna. Menim, da bi bili taki posamezniki res nezaželeni, ker jim ne gre zaupati in ker s svojo nev-plivnostjo družbi ne bi mogli ničesar prispevati. Vprašanje pa je, kdo in s kakšnimi merili lahko razsodi, kateri so ti posamezniki. Zato menim, da taki posamezniki sploh ne obstajajo. Človek ni to, kar misli sam in kar mislijo drugi, ampak je tisto, kar o njem izpričujejo njegova dela. Nesmiselnost izjave je tudi v tem, da pri tolikšni množici obiskovalcev res ni moč vedeti, kdo vse se je dogodka udeležil. Na mitingu sem videl res le peščico Črnomaljcev, a to verjetno 'velja za večino slovenskih krajev, ker je bil delovni dan in so se dogodka udeležili pretežno prebivalci Ljubljane. Vsekakor pa miting ni bil tako neugleden, kot naj bi bili njegovi (črnomaljski) obiskovalci, saj so na njem nastopili tudi ugledni umetniki, miting pa je vplival na nadaljnji tok dogodkov in ima svoje mesto v zgodovini. Izjava o posameznikih, ki da med mladimi nimajo zaupanja in vpliva, me je tako kot ostale prizadela. Trdim, da nekaj vpliva in ugleda le imam, nemara tudi zato, ker sem bil eden od organizatorjev dveh prireditev, ki jih omenja avtor članka. Ob tej priložnosti sva tudi sodelovala na osnovi obojestranskega zaupanja in spoštovanja. Na koncu še to. Ob prebiranju zapisa o seji se nikakor nisem mogel znebiti občutka, daje Črnomelj vsej geografiji navkljub bliže Beogradu kot Ljubljani. ANDREJ KUNIČ življenjskimi razmerami Romov v okolici Žužemberka. Romi v naselju so povedali, da so zbežali iz Budganje vasi, ker so jih vaščani preganjali. Kontejner ob cesti, ki ga je dobil invalid Dudko, sameva z razbitimi šipami. Probleme so tem Romom povzročali še »gostujoči« Romi. To so bili novomeški, ki so tudi nabirali zdravilna zelišča in hkrati delali škodo vaščanom in prebivalcem romskega naselja. Kot predvidevajo, bi bili na tej lokaciji Romi naseljeni v večjem številu, vendar pa sem ne bi smeli prihajati od drugod. Sami Romi iz žužemberškega naselja so zato obljubili, da bodo takoj prijavili nezaželene Rome. Pri tem bi morala ustrezno ukrepati tudi milica, ki ne bi smela dovoliti, da v naselju drugi Romi povzročajo težave, ker je dovolj že tukajšnjih problemov. O tem smo se pogovarjali na obisku, na katerem smo izvolili Bojana Hudorovca-Pikola, ki zna brati in pisati, za delegata v društvo Rom. Med Romi smo videli otroke, starce in invalide. Nekateri od teh sploh niso prijavljeni na matičnem uradu v Žužemberku, čeprav živijo v kraju po več let. Imamo težave,saj nas nočejo prijaviti, tarnajo Romi, ki so prepričani, da bi jih vendarle morali prijaviti, ko pa živijo tu že dlje in bi radi ostali. Romi pa so nam tudi povedali, da so letos prišli v njihovo naselje oboroženi vaščani in jim grozili. Najhujši med njimi je bil gostilničar; sicer pa ne vemo, kako bi bilo, če ne bi bilo komandirja postaje milice iz Žužemberka, so povedali Romi ob obisku. Ob tem je tajnik KS Žužemberk obljubil, da bo svet KS septembra razpravljal tudi o problematiki Romov. Vseeno v imenu društva Rom že zdaj prosimo, naj ne bi Romov nihče preganjal. Upam, da bodo DPO v Žužemberku in v Novem mestu spoštovale dogovore. Romi iz Žužemberka naj ostanejo na tem mestu, s tem da bi se lokacija odkupila od lastnika. Edino v tem primeru bodo starši šoloobveznih otrok redno pošiljali šolarje k pouku. Prek Dolenjskega lista prosimo delovne organizacije Iskra, Gradbenik in Novoles, naj sprejmejo na delo nekaj Romov. Prosimo še za rešitev stanovanjskih vprašanj. Boljši bi bili kontejnerji ali lesene barake, saj so zdaj Romi v šotorih, ki jih bo močnejši veter odnesel. Pa še pravi niso šotori, saj so narejeni iz polivinilastih vreč. Znova bi lahko naselili tudi razbiti kontejner, ki sameva brez gospodarja. Ko se bo začela šola, naj bi romski otroci prihajali domov v stanovanja, primerna za bivanje, posebno jeseni in pozimi. Žalostno je živeti pod milim nebom brez strehe nad glavo, brez sanitarij in osnovnih življenjskih razmer. Če novomeška občina ne bo izvajala načrta, sprejetega oktobra lani, in če žužemberška KS ne bo izpolnila obljube, bodo v naselju v Žužemberku še večje težave in bo konfliktna situacija spor med Romi in vaščani še ostrejši. Če pa se bo načrt uresničil in obljube ne bodo lažne, sem trdno prepričan, da ne bo imela družba z Romi nobenih težav, posebno ne vaščani Žužemberka. RAJKO ŠAJNOVIČ, predsednik društva Rom OBNOVLJENA KAPELICA — Na našem podeželju je na stotine obcestnih znamenj, kapelic, križev in podobne kulturne dediščine, ki seji je vsa leta po vojni kaj slabo godilo. Veliko objektov je zaradi zoba časa in vandalizma že čisto propadlo, drugi s svojo zanemarjenostjo kazijo podobo pokrajine, namesto da bi ji bili v okras. Akcija »Iščemo dobrega gospodarja« bi morala prebuditi tudi skrb za to vrsto kulturne zapuščine naših prednikov. Lastniki kapelice na Škrjančah so se zganili in propadajočo kapelico obnovili. Bodo dobili posnemovalce tudi drugod? (Foto: T. Jakše) Z DISKONTOM NE BO NIČ KOČEVJE — Mercator-Trgo-promet je nameraval trgovino Špecerija na Roški cesti preurediti v diskontno trgovino, se pravi prodajalno, kjer bi potrošniki kupovali s popustom. Takih trgovin jepo Jugoslaviji vedno več, občani pajih zaradi padajočega življenjskega standarda zelo radi obiskujejo. Tudi kočevskim potrošnikom bi taka trgovina prišla prav, saj so v tej občini osebni dohodki med najnižjimi n e le v regiji, ampak tudi v republiki. Vendar z diskontno trgovino v Kočevju še dolgo ne bo nič. Lokacija na Roški cesti je zavrnjena, češ da bi kupci z avtomobili ovirali promet in povzročali prometne zamaške. Pri Trgo-prometu pravijo, da iščejo primerno lokacijo, a naj bijim pri tem pomagali pristojni občinski organi, da ne bi bilo kasneje spet kakih ugovorov. Malo zanimanja za pomoč Rdečega križa LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije je v teh dneh poslal vagon oblačil, obutve in posteljnine v občino Kačanik na Kosovo in v Leskovec, v začetku julija pa je enako veliko pošiljko slovenskega Rdečega križa prejela občina Ca-zin v Bosni in Hercegovini. Ob teh akcijah v RKS ocenjujejo, da bi se občani lahko bolj posluževali možnosti, da se pri Rdečem križu oskrbijo z zelo dobrimi oblačili, in na ta način prihranili več lastnega denarja za prehrano in druge vsakdanje izdatke. Pri Rdečem križu Slovenije navajajo, da delujejo organizacije RK v vseh krajevnih skupnostih in da se nanje lahko obrnejo občani za občasno pomoč pri oskrbi starejših in invalidnih oseb ter otrok. Pri 52 občinskih odborih RK imajo skladišča, ki so polna oblačil, obutve in posteljnine, in v njih občani lahko dobijo kaj zase. DOMAČE TRNJE • Javna beseda je kot bomba, ki pa eksplodira šele, ko 'udari v ljudstvo. • Račun je na morju kot iz solne kisline. Takoj mi nagrize žep. Celo pol ceneje Majhno je zanimanje nakup za NOVO MESTO — Že dobrih sedem mesecev bo, kar ima Novo mesto novo specializirano trgovino za prodajo zaščitnih in čistilnih sredstev, vendar se njena vrata kaj poredko odpirajo. Če je po tem soditi naš odnos do varstva pri delu, potem se ne smemo več čuditi številu delovnih nezgod in njihovim posledicam. »Naj ne zveni zgolj kot reklama, kajti dejstvo, da so nekateri izdelki v naši prodajalni za polovico cenejši kot drugje, gre pripisati prav slabši prodaji od pričakovane, tako da imamo na policah še zmeraj precej januarske zaloge, kakšne pa so bile cene takrat, vemo,« pravi Stane Poklukar, poslovodja trgovine Novotehne na Partizanski cesti. Za ilustracijo navrže nekaj številk, ki jih bodo znali oceniti tisti, ki kolikor toliko obvladajo divji ples letošnjih cen. »Delovne hlače so pri nas po 11 tisočakov, za otroške škornje je treba odšteti 7.000 din, delovne čevlje, kijih drugod prodajajo že po 6 starih milijonov, je pri nas moč dobiti, za več kot Stane Poklukar polovico ceneje, enako velja za delovne zaščitne rokavice, katerih cena pri nas je vsega 3 do 4 tisočake.« Še prejšnji teden so v omenjeni trgovini prodajali tri-kilogramske vreče pralnega praška po 7.000 din, drugod po mestu je takšna količina praška veljala že krepko čez stari milijon. V danes že tako okleščenem družinskem proračunu je tak prihranek seveda vreden omembe. Kako zares in dobesedno so prodajo vseh vrst zaščitne delovne opreme vzeli v Novotehni, pove tudi podatek, da je na policah moč najti tudi kondome. Po januarski ceni seveda. B. B Nove publikacije Iz dela republiške geodetske službe LJUBLJANA — Republiška geodetska uprava posveča posebno pozornost rednemu informiranju strokovne in širše javnosti. V zadnjem času je izdala več zanimivih publikacij, ki so širšega družbenega pomena. Katalog podatkov geodetske službe je prvič pripravila že v letu 1985 in odtlej izhajajo dopolnitve redno vsako leto. Dopolnitve za leto 1987 vsebujejo vse novosti tega leta. Katalog vsebuje informacije o praktično vseh podatkih geodetske službe, ki so zanimivi za številne uporabnike. Katastrski okraji v SR Sloveniji je publikacija trajnejšega značaja, saj katastrski okraji predstavljajo temeljno prostorsko enoto za katastrsko klasifikacijo, s tem pa osnovo za obdavčenje dohodka od kmetijstva. Ker je letos sprejet sklep o preračunu katastrskega dohodka, bo služila kot osnovno gradivo pri tem obsežnem delu. »Statistični podatki zemljiškega katastra« prinašajo površine zemljiških kultur in drugih vrst rabe s stanjem 31.12.1987 ter podatke o katastrskem dohodku. Razvrščeni so po upravnih občinah v obliki tabele, ki ima preko 20 kolon. Dodana je pregledna karta in pojasnila oznak, okrajšav. Zbirno poročilo o delu geodetske službe izdaja republiška geodetska uprava že več let. V njem je celovito predstavljena dejavnost geodetske službe v preteklem letu od občine do republike. Priročnik EVOP (evidenca o predpisanem varovanju prostora in omejitvah pri posegih v prostor) podrobneje razčlenjuje pristop k nastavitvi te evidence s samim potekom nastavitve 1. faze — zbirke listin in grafičnega dela. p. SVETIK PARKIRAL SREDI CESTE — Minuli četrtek je kombi neznanega lastnika takole obstal sredi ceste na Mirni. Seveda je bil močna prometna ovira na dokaj prometni cesti in z gotovostjo lahko rečemo, da je pri nas toliko prometnih nesreč tudi zaradi takih malomarnih, če ne celo nesramnih voznikov. (Foto: J. Simčič) ZAČETNI TEČAJ KARATEJA SEVNICA — Karat e sekcija pri sev-niškem Partizanu bo od 15. do 29. septembra med 18. in 18.30 vpisovala v začetni tečaj karateja člane, mladince in pionirje, starejše od 10 let (obeh spolov). Vpisovali bodo v telovadnici TVD Partizana. Podrobnejše informacije so v klubski vitrini karate sekcije pri Partizanu. ZMAGAL SMERDEL KRŠKO — Šahovski klub Krško je organiziral hitropotezni turnir za julij. Prvo mesto je osvojil Bojan Smerdel, član ŠK Milan Majcen Sevnica, s 4 točkami, drugi Toni Kranjec, ŠK Krško 3,5, 3. Ivan Bajde ŠK Krško 3,5 točke itd. V skupnem seštevku sedmih turnirjev letošnjega leta je vrstni red tak: 1. Vlade Rokvič 108 točk, (7 tur.), 2. Bojan Smerdel 90 točk (4. tur.), 3. Ivan Bajde 86 točk (7 tur.), 4. Toni Kranjec 85 točk (4 tur.), 5. Marjan Rupar 50 točk (2 tur.) itd. ZMAGI BELOKRANJCEV ČRNOMELJ — V sredo, 10. avgusta, popoldne je nogometno moštvo Bele krajine na domačih tleh v 1. kolu tekmovanja za pokal NZS premagalo ljubljansko Slavijo z rezultatom 5:3. Strelec vseh zadetkov za Belo krajinoje bil Perčec. V 2. kolu pokala NZS pajev nedeljo, 14. avgusta, ekipa NK Bela krajina v Ljubljani premagala moštvo Medvod z rezultatom 1:0. Gol za Belokranjce je tudi tokrat dal Perčec. Belokranjci se bodo doma zopet pomerili v nedeljo, 21. avgusta, z ekipo Ljubljane. J.Ž. USPEL SUPER MOTO SLALOM DEBENEC — Trebanjski AMDjev nedeljo pripravil meddruštveno tekmovanje v super moto slalomu, ki se ga je udeležilo 56 tekmovalcev iz devetih avto-moto društev. Tekma je bila na progi med Mirno in Debencem, rezultati pa so: pionirji do 10 let: 1. Turk, 2. Prosenik, 3. Knez (vsi AMD Trebnje); motorji do 100 kubikov: 1. Povhe, 2. Pancar, 3. Režek (vsi AMD Trebnje); od 101 do 350 kubikov: 1. Juvan (Litija), 2. Jurglič (Trebnje), 3. Selan (Litija); od 351 do 650 kubikov: 1. Rokavec (Trebnje), 2. Maver (Novo mesto), 3. Brečko (Izlake); nad 650 kubikov: 1. Marčun, 2. Kranjec (oba Domžale), 3. Kušar (AMD Trebnje). N. BUKOVEC Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto, Milke šobar 30, daje v porušitev enonadstropno stanovanjsko hišo 12x8 m v lil. gradbeni fazi ter dve leseni baraki. Hiša je zidana iz betonskih blokov in opečnih zidakov. Ponudniki naj se javijo do 25. 8.1988 med 7. in 15. uro. Informacije po telefonu 21-184. 396/33 rrrr. i 222422 ZnMfM NOVOTEKS NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., Foersterjeva 10, Novo mesto KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja dela in naloge v tehnični službi konfekcije VODJA KOOPERACIJE Pogoji: — višješolska izobrazba (VI. stopnja tekstilne usmeritve) in 4 leta delovnih izkušenj oziroma — srednješolska izobrazba (V. stopnja tekstilne usmeritve) in 5 let delovnih izkušenj Zaposlitev je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v8dneh poobja- vi na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., Foersterjeva 10,68000 Novo mesto, kadrovski oddelek. Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 399/33 ZA SPOMIN IN SLOVO — Mladi, ki so sodelovali na mladinski delovni akciji »Bela krajina 88«, so, ko so zapuščali naselje v Lokvah pri Črnomlju, na asfalt narisali svoje embleme. V spomin, so povedali. O tem, ali so bili zadnji brigadirji v Beli krajini, še ne vedo. Zagotovo pa je, da dežela ob Kolpi potrebuje pridne roke brigadirjev. Ob zaključku akcije so pripravili tudi prisrčen kulturni program, nastopile pa so še mažoretke iz Adlešičev. (Foto: M. B.-J.) kmetijska zadruga krka n. sub o , novo mesto. cesta komandanta staneta 10 Mercator MERCATOR-KZ KRKA n. sub. o. Novo mesto TOZD Oskrba n. sub. o. Novo mesto Po sklepu delavskega sveta objavlja javno licitacijo tovornega vozila FIAT 640 za prevoz živine (vozilo je garažirano) — izklicna cena je 5.000.000 din. Licitacija bo v sredo, 24. 8. 1988, ob 8. uri pri hladilnici na Cikavi. Ogled bo isti dan 1 uro pred pričetkom licitacije. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki pri blagajni na Cikavi pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 10% izklicne cene. Prodaja bo potekala po sistemu »videl—kupil«. Prometni davek, stroške prenosa lastništva in morebitne druge stroške plača kupec. 400/33 Pesem je osveščala Novo mesto Nekai zanimivosti iz kulturne zgodovine dolenjske metropole — Ustanovitev »Dolenjskega pevskega društva ni šla v račun oblastnim nemškutarjem NOVO MESTO — Novo mesto je bilo pred sto leti zapuščeno podeželsko mestece. Zvezo z Ljubljano so takratni Novomeščani imeli le s poštnim vozom, ki je sprejel dva ali tri potnike, do bele U ubljane pa je potreboval kar devet ur. Ce je kdo želel potovati po železnici, je moral najeti in drago plačati poseben voz, ki je potnike peljal na postajo v Krško. Za blagovni promet je skrbel poseben voznik s svojim parizarjem. Čeprav je bilo v Novem mestu tedaj precej izobražencev, saj je mesto imelo okrožno in okrajno sodišče, državno pravdništvo, okrožno glavarstvo, gimnazijo itd., ni bilo nikakršnega kulturnega življenja. Nemškutarija je imela v rokah vse pomembne položaje. Za kulturo ji ni bilo mar. V Novem mestu je bil nastanjen tudi brambovski bataljon, ki mu je poveljeval major Scheriau. Gospoda se je v glavnem sestajala v Preatonijevi gostilni, kjer je čast smešila slovensko ljudsko pesem. Maloštevilni narodno zavedni ljudje pa so se zbirali v Brunnerjevi gostilni. Razmere so se pre- ' • Mnogi žele, da se z novo ustavo povsem ustavimo. (Matija Logar) • Revolucija menda ni sestavljenka iz REVOLVER in CIA. (Matija Logar) cej izboljšale, ko so v Narodnem domu pripravili odvetniške prostore za dr. Stanca, ki seje v Novo mesto preselil iz Ljubljane. Ko so dobili lokal za družabno življenje, seje leta 1880rodila misel, da bi ustanovili pevsko društvo. Ustanovili so Dolensko pevsko društvo, prevzel pa ga je pevovodja, vojaški kapelnik Čeh Tuček. V društvo se je vključilo veliko članov, med temi precej tudi s podeželja. Vabila so organizatorji poslali z lepo kaligrafsko pisavo slovenskim kot tudi nemškim družinam. Odziv je bil nepričakovano velik, tako da so kmalu začeli z redno vadbo. Kasneje pa se jim je pridružila še glasbena skupina, ki jo je vodil lekarnar Rizzoli. Poseben uspeh so pevci dosegli z »Vencem Vodnikovih pesmi«. Ljudje so novost sprejeli z velikim navdušenjem, seveda pa je bila v napoto nemškutarjem, ki so počasi začeli izgubljati svoje vodilne položaje. V Novo mesto so začeli prihajati narodnjaki dr. Vojska, Pleško, Martinak, Gerdešič, Perušek, Nachtigal, Senekovič in drugi, kar je vidno okrepilo narodnostno prebujanje. Tako je tudi Dolenjsko pevsko društvo še dolga leta opravljalo svoje kulturno poslanstvo, prenehalo pa je delovati, ko se je od njega poslovil pe-vodoja Tuček. Ta se je poročil z gostilničarko Preatoni, zato seje potem gostilna imenovala Pri Tučku. Pevsko društvo je imelo veliko podpornih in častnih članov, med njimi je bil tudi Ptujčan dr. A. Ferjančič, ki je pomagal dr. Slancu. Za zasluge pri ustanavljanju pevskega društva so dr. Ferjančiča 1. 1887 imenovali za prvega častnega člana, čeprav je od ustanovitve društva že štiri leta prebival v Ljubljani. S. DOKL SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN TEHNIŠKO-NARAVOSLOVNE USMERITVE NOVO MESTO Obvestilo učencem Srednje Sole pedagoške In tehniSko-naravoslovne usmeritve Novo mesto (velja tudi za učence VIP obutveni tehnolog — Izdelovalec obutve I) S poukom bomo pričeli v četrtek, 1. septembra 1988 ob 8. uri. Učenci 1. letnika naj se zbero pred šolskim poslopjem, učenci 2., 3. in 4. letnika pa v matičnih učilnicah. Obveščamo učence 1. in 2. letnika, da bodo od 25. avgusta iz šolskega fonda odkupili le veljavne učbenike in hkrati dobili informacijo o ostalih. 397/33 Svet OŠ »Dragotin Kette« Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto snažilke v popoldanskem času za nedoločen čas s polnim delavnim časom. Nastop dela je s 1. 9. 1988. Pogoji za zasedbo: končana osnovna šola, dve leti delovnih izkušenj, poskusna doba 1 mesec. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi ter s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po poteku razpisnega roka. 401/33 Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja prosta dela in naloge: TERMINERJA — INŠTRUK- ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric ANTON SLAK st. iz Starega trga 18, Trebnje Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje in vence ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, gasilski godbi iz Novega mesta, mešanemu pevskemu zboru iz Trebnjega, kolektivu Berus in kolektivu Rebernik, sosedom in župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi 1. PSIHOLOGA 2. GLAVNEGA TORJA 3. TEHNIČNEGA REFERENTA KOMERCIALE 4. POOBLAŠČENO URADNO OSEBO 5. STRUGARJA 6. LIVARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da imajo visoko izobrazbo psihološke smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pri večjem številu kandidatov bodo imeli ob enakih ostalih pogojih prednost pri izbiri tisti kandidati, ki imajo opravljen tečaj iz psihoterapije in pridobljena dodatna znanja iz alkohologije; pod 2. — da imajo višjo izobrazbo proizvodno organizacijske ah ustrezne tehnične smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta delovnih izkušenj; pod 3. — da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, znanje tujega jezika, program za usposabljanje in izpopolnjevanje ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 4. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke smeri ali druge ustrezne, ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri — s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, moški z odsluženim vojaškim rokom in eno leto ustreznih delovnih izkušenj; pod 5. — da imajo srednjo (triletno) izobrazbo — smer strugar in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 6. — da imajo osnovnošolsko izobrazbo ter program za usposabljanje in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge pod 12. in 4. se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za objavljena dela in naloge pod 6. se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/15 mesecev. Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatom za delaod 1. do4. nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje. Za ostale pa obstaja možnost rešitve stanovanjskega vprašanja po dogovoru. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, v petnajstih dneh po objavi. 398/33 33 (2036) 18. .avgusta 1988 DOLENJSKI LIST 13 11 TEM TCnMII lfAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — ¥ I CIVI I CUNU VHO 4LAIMIIVIA PRIMAM _ KUPIM — PflSFST — 7FNITNF PflKllinRF — RA7NR — (lRl/PSTII \ — PRFKI ir.l — ČESTITKE — ZAHVALE PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 25. avgusta — Ludvik Petek, 26. avgusta — Aleksander Sobota, 27. avgusta — Monika Nedelja, 28. avgusta — Avguštin Ponedeljek, 29. avgusta — Sabina Torek, 30. avgusta — Feliks Sreda, 31. avgusta — Rajko LUNINE MENE 27. avgusta ob 11.56 — ščip kino BREŽICE: 19. in 20. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Madridska zveza. 21 (ob 18. in 20. uri) in 22. 8. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Pravočasna rešitev. 23. in 24. 8. (ob 20. uri) akcijski film Rambu — maščevalec. ČRNOMELJ: 18. 8. (ob 21. uri) nemški erotični film Uličarka. 19. 8. (ob 21. uri) ameriški akcijski film List smrti. 21. 8. (ob 19. uri) ameriški film Poslednja možnost in (ob 21. uri) francoski kriminalni film Specialisti. 23. 8. (ob 21. uri) ameriški film Vesoljski brodolomci. KRŠKO: 18. 8. (ob 20. uri)ameri-ški kriminalni film Petek, 13. (IV. del). 18., 19. in 20. 8. (ob 22. uri) nemški film Vroče noči Josefine M. 20. (ob 20. uri) in 21. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Krvavi viski. 24. 8. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Šerif v dolini Nila. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 18. 8. (ob 10. uri) Ameriške risanke Trije prašički. 18. in 19. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Rocky — IV. 20. in 21. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški zg. spektakel Mision. 22. in 23. 8. (ob 18. uri)ame-riška komedija Ljubezen v Riu. 22. 8. (ob 21. uri) domači film Za sedaj brez dobrega naslova. 23. 8. (ob 10. uri) ameriške risanke Bikec Ferdinand in marjetice. 23. 8. (ob 21. uri) domači film Primer Harms. 24. 8. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Jangle Blood —jezni fant in (ob 21. uri) domači film Varuhi megle. 25. 8. (ob 10. uri)ameriške risanke Miki in Pluto, (ob 18. uri) ameriški akcijski film Maščevalec in (ob 21. uri) slovenski film Maja in vesoljček. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 19. do 21. 8. ameriški film Afriške avanture. Od 22. do 24.8. ameriški film Prvi na potezi. SEVNICA: 18. in 19. (ob 20. uri) ameriški film Znak za nevarnost. 20. in 21. 8. (ob 20. uri) italijanski akcijski film Odhod bojevnika Bronksa. 25. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zadnje dejanje. Z 101, letnik 1975, registrirano do 1989, prodam. Jože Vovko, Dobra vica 20, Šentjernej. Ogled v nedeljo. (4183-MV-33) LADO 1600, neregistrirano, generalno obnovljeno, prodam. Bojan Hočevar, Klenovik 5, 68275 Škocjan. (4184-MV-33) OPEL KADET, letnik 1977, ugodno prodam. Tel. 75-642, popoldne. (P33-30MO) JUGO 45, letnik 1984, 38000 prevoženih km, prodam. Ladislav Pešič, Rostoharjeva 14, Krško, telefon dopoldne 71-267. (P33-34MO) Z126 P, letnik 1982, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 33-057. (P33-28MO) Z 101, letnik 1976, prodam. Tel. 47-169. (P33-29MO) R 9 TSE, leto proizvodnje 1983, uvožen, prevoženih 80.000 km, prodam. Tel. 23-251 po 15. uri. (4162-MV-33) KAROSERIJO ZA JUGO AMER I-KA, letnik 1987, razbita streha, ostalo nepoškodovano, prodam. Ogled Semič Iž (4163-MV-33) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Ogled popoldne. Vukša, Slavka Gruma 64/3, Novo mesto. (4165-MV-33) BT 50 kot nov. prodam. Penca, Dol. Mokro polje 9, Šentjernej. (4139-MV-33) PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1980, in R 6 zamenjam za manjši motor. Simič, Šegova 6/30, Novo mesto. (4137-MV-33) GOLF D, S paket, letnik 1985, prodam. Jože Ravbar, Dol. Karteljevo 30, Novo mesto. (4141-MV-33) VESPO P 200 E, letnik 1982, ugodno prodam. Tel. 23-260. (4144-MV-33) JUGO 45 L, letnik 1986, prodam. Tel. 23-609. (4148-MV-33) ŠKODO 120 L,letnik 1986,prodam. Pot na Gorjance 23, Novo mesto; tel. 21-354, zvečer. (4149-MV-33) KARAMBOL1RANEGA GOLFA, letnik 1985, prodam. Naslov v upravi lista. (P33-16MO) Z 750, letnik 1985, prodam. Tel. 40-296. (4150-MV-33) UGODNO PRODAM ohranjen OPEL REKORD, letnik 1972, FORD TAUNUS, letnik 1971, 126 P, letnik 1973, po delih. Tel. 67-432. (P33-17MO) ZASTAVO 128 GX, staro 4 mesece, prodam. Prodam rabljene: hladilnik, štedilnik (2 plin, 2 elektrika), pomivalno mizo (nerjavečo). Tel. 24-056. (4152-MV-33) REGATO 100 SIE, letnik 1987, november, prodam. Tel. 26-585, popoldne. (4153-M V-33) JUGO 45, letnik 1982, prodam. Darko Avsec, V Brezov log 12, Bršljin, Novo mesto, tel. 24-945. (4152-MV-33) OPEL KADETT, 85/8, rdeč, 5 vrat, 16.000 km, prodam ali zamenjam. Tel. (068) 85-118, popoldne. (4160-MV-33) Z 750, letnik 1976, obnovljen, registriran do julija 1989, ugodno prodam. Tel. 76-078. (4159-MV-33) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, in BMW 318, letnik 1978, dobro ohranjena, prodam. Tel. 69-242. (P33-20 M O) 126 P, letnik 1981, prodam. Tel. 42-325. (P33-18MO) GOLF, letnik 1978, ugodno prodam. Hudoklin, tel. 42-025. (P33-19MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel. 25-758, Kren. (P33-26MO) MOTOR TOMOS 14 M, letnik 1985, prodam. Slavko Štrumbelj, Velika Loka 64. (P33-25MO) Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Tel. 49-331, popoldne. (P33-22MO) GENERALNO OBNOVLJEN mo-torzafiat 1300 prodam.Tel.81-016,od 15. ure dalje. (P33-27MO) Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 22-896. (4167-MV-33) KATRCO, letnik 1977, z novimi blatniki ter zastavo, letnik 1976, skupaj ali po delih prodam. Ribič, Ornuška vas 5, Trebelno. (4168-MV-33) Z 750 LE, november 1985, ter motorno škropilnico in 30 piščancev, stare 8 tednov, prodam. Murn, Podgo-ra 6, Straža; tel. 84-622 v službi in 84-530, int. 281, od 7. do 14. ure. (4170-MV-33) JAWO 350, najnovejši tip, letnik 1988, prodam. Motor je registriran. Cena po dogovoru. Tel. (068) 44-269 ali na naslov: Igor Kmet, Stari trg 5, 68210 Trebnje. (4126-MV-33) ZASTAVO 128, februar 1987, prodam. Tel. 21-398, Jerebova 20, Novo mesto. (3129-MV-33) 126 P, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 71-430. (4128-MV-33) VISO, letnik 1983, prodam. Zupančič, Dol. Ponikve 11, tel. 45-369. (4130-MV-33) GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel. 58-145. (4120-MV-33) BT 50, star eno leto, in komplet spojlerjev z odbijači za jugo 45 prodam. Peter Simončič, Vratno 10, 68310 Šentjernej. (4122-MV-33) BT 50, nov, video rekorder gorenje, nov, in glasbeni stolp z omarico (2 x 80 W) sharp, nov, harmoniko firroti eroi-ca prodam. Martin Grubar, Vratno 16, 68310 Šentjernej. (4121-MV-33) Z 750 LC, letnik 1980, registrirano do julija 1989, prodam. Alojz Gačnik, Šutna 16, Podbočje. (P33-9MO) JAWO 350 TS, letnik 1987, prodam ali zamenjam za avto. Damjan Ha-naček, Drožanje 14, Sevnica, tel. 82-586. (P33-13MO) prodam PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. 22-152, int. 49, do 15. ure. (P33-48MO) PRODAM strešno opeko, novo (Dobruška vas — Novoteks), cca 2300 komadov. Ludvik Barbo, Češence 8, Mirna peč. (4205-PR-33) KONJA (voznega), starega 11 let, prodam. Murn, Podgrad 17.(4210-PR-33) SEDEŽNO GARNITURO — usnje — prodam. Zajc, Mestne njive 4 a, Novo mesto. (P33-49MO) KOZOLEC enojnik, ohranjen in drugič brejo kravo simentalko (lažjo) prodam. Gorenja vas 25, Mirna. (P33-45MO) NOVOTERM za fasado prodam. Tel. 43-886. (P33-42MO) OTROŠKO posteljico prodam. Tel. 20-486. (P33-41 MO) PRODAM novo peč buderus logana za centralno kurjavo za 15% ceneje. Jože Rukše, Šmarješke Toplice 261. (4181-PR-33) ELEKTRIČNI štedilnik prodam za 20 SM. Tel. 23-964. (4185-PR-33) PRODAM novo trajno žarečo peč za centralno ogrevanje ter plinsko peč. Miroslav Žibert, Lukovec 34, Boštanj. (P33-31 MO) ORION — barvni televizor, 36 cm, v garanciji, ugodno prodam. Tel. 44-039. (P33-32MO) MLIN za koruzo prodam. Anton Turk, Vinji vrh 2,68220 Šmarješke Toplice. (4196-PR-33) PRODAM 10 m’ plohov in nerabljen mešalec za beton. Tel. (068) 20-469. (4200-PR-33) MOTORNO ŽAGO stihi 0,38, novo, ugodno prodam. Tel. 25-588. (4201-PR-33) CENTRIFUGALNO ČRPALKO li-tostroj H 28 m, Q 26 litrov na sekundo, prodam. Tel. (061) 721-803. (4201-PR-33) HRASTOVE PLOHE (5 cm) — 2,5 m3 — prodam. Tel. 25-989. (4173-PR-33) UGODNO prodamelek. motor(7,5 KW) in pisalni stroj Olimpija, malo rabljen. Pavel Pavšič, Nova lipa 17, Vinica. (4212-PR-33) VINSKO KAD, 1000 litrov, kostanjevo, in elektromotor 5,5 KW, 14000 obratov na minuto, prodam. Kličite zvečer na tel. 81-259. (4213-PR-33) DRVA — metre in vino—cviček prodam. Tel. 42-234, zvečer. (4215-PR-33) APN 6, letnik 1987, in zračno puško ugodno prodam. Tel.: 25-747. (33-56MO) KOLO ROG JUNIOR (5 brzin) za otroka od 8 do 13 let prodam. Tel. 21-398, Jerebova 20, Novo mesto. (3961-PR-33) RABLJENA strešna okna in podstrešne stopnice prodam. Arnuš, Dolenjske Toplice, tel. 65-101. (4129-PR-33) ZARADI SELITVE ugodno prodam lepo ohranjeno dnevno sobo. Tel. (068) 23-444. (P33-5MO) RAČUNALNIK COMMODORE 64 s kasetnikom, igralno palico in s približno 600 različnimi programi, prodam. Tel. (068) 75-532. (P33-6MO) VIBRACIJSKO MIZO in modele za izdelavo umetnega kamna ugodno prodam ali menjam za 126 P. Tel. 49-037. (P33-11MO) 200 LESENIH GAJBIC (krompir-—sadje) prodam. Karol Mišič, Šolska 4, 61331 Dolenja vas. (4133-PR-33) PRODAM avstrijsko bronzo za žlebove. Tel. 84-761, popoldne. (P33-23MO) PRODAM šivalni stroj v kovčku, znamke pfaff. Informacije na telefon 85-045. (4157-PR-33) PRODAM rabljen pralni stroj in črno-beli televizor. Telefon 25-704. (4169-PR-33) POTAPLJAŠKO OBLEKO, novo, tehnosub baltik št. 5, ugodno prodam. Tel. 24-653. (4136-PR-33) UGODNO prodam šivalni stroj »Ruža Step«, lahko na dva obroka. Jožica Luzar, Oršje 8, Šmarješke Toplice. (ček-PR-33) KOBILO, brejo 8 mesecev, staro 2,5 let, težko 650 kg, prodam. Bogdan Miklič, Stranska vas 51 a, 68000 Novo mesto. (4146-PR-33) SOD (500 1) prodam. Tel. 25-626. (4147-PR-33) HARMONIKO melodija, 80-basno, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. 26-361. (P33-15MO) SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam (trosed raztegljiv). Telefon popoldne 20-457. (4161-PR-33) PRODAM gramofon iskra, dva zvočnika in poročno obleko številka 38, svetlo modre barve. Kastelec, Breg 22, Novo mesto. (4164-PR-33) SCHNEIDER glasbeni stolp z gramofonom dual, zvočniki 50 W, prodam za 1 milijon. Tel. 24-653. (4136-PR-33) PRODAM avtomobilsko prikolico in zamrzovalno skrinjo (210 1), malo rabljeno. Franc Janževič, Dol. Brezovica 24, Šentjernej. (4172-PR-33) kupim MOTOR ZA KOSILNICO BCS kupim. Tel. 47-527. (P33-7MO) KUPIM kmečko hišo zzemljo, oziroma zazidljivo parcelo na Dolenjskem ali v Beli krajini, po možnosti ob Kolpi. Cenjene ponudbe z opisom in š ceno pošljite na naslov: Milan Jakša, Res-taurant Waldeck, 3072 Ostermun-digen, Schvveiz. (4176-KU-33) posest PARCELO na lepi sončni legi v Sevnici prodam. Bojan, Planinska 64. Informacije v nedeljo dopoldne. Tel. (061) 318-220, dopoldne. (4214-PO-33> V PRILIPAH pri Čatežu (3 km od Čateških Toplic) prodam 1,04 ha obdelovalne zemlje. Informacije na tel. (063) 24-756. (P33-53MO) NA TOLSTEM VR HU prodam zidanico, vinograd in gozd, ki je primeren za razširitev vinograda ali sadovnjaka. Informacije na parceli 28. avgusta od 7. do 10. ure in po pošti na naslov: Rudi Ferkolj, Pako 34, Borovnica. (P33-55MO) OPUŠČENO KMETIJO PRODAM. Leži ob glavni cesti, elektrika je na kmetiji. Delno prodamo, delno damo v najem. Naslov v upravi lista. (4119-PO-33) GRADBENO PARCELO v bližini Sevnice prodam. Nahaja se na sončni legi. Tel. (68) 74-917, po 20. uri. (P33-1MO) V ŠMARJETI na Dolenjskem prodam 620 m2 vrta (zazidljivo), 1015 m2 njive in 1900 m2 gozda, skupaj ali posamezno. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Jelka Srebrnjak, Blejska Dobrava 119, 64273 Blejska Dobrava, Gorenjska. (P33-12MO) ZAZIDLJIVE PARCELE v obrtniški coni v Leskovcu pri Krškem prodam. Tel. (068) 33-377. (P33-14MO) PRODAM posestvo: hiša (90 m2), travnik (89 arov), njive (126 arov) gozd (4 ha), Slovenija — okolica Sevnice. Tel. (041) 155-205. (P32-51 MO) NA TRŠKI GORI prodam osem let star vinograd, 500 trt na terasah. Informacije na telefon 21-145. (4151-PO-33) PARCELO (na Dobravi) pri Henč-kovem domu, 3700 m2, z novim vinogradom, prodam. Tel. 26-361. (P33-15MO) kmetijski stroji PRODAM traktor HANOMAG(18 KS), kosa hidravlika, motor APN 6, nov, koso za »torna vinkoviča« in fer- tusona. Stanko Hosta, Sela 16, 68310 entjemei. (4156-KS-33) OBRAČALNIK in kosilnico za TV 18 ter tomos 14 M prodam. Tel. 47-514. (4165-KS-33) TRAKTOR univerzal 445 z 49 urami, malo rabljen, prodam. Pavel Kastelic, Rakovnik 14 pri Birčni vasi, Novo mesto. (4166-KS-33) MOTOKULTIVATOR muta spe-cial, prikolica, freza, kosilnica (1 meter), prodam skupaj (3,5 milijona) ali posamezno. Tel. 24-653. (4136-KS-33) ZETOR 6945, registriran, letnik 1981, z originalno kabino, nov mešalec gnojevke z elektromotorjem, silokom-bajn potinger prodam. Marjan Gornc, Zbure 38, Šmarješke Toplice. (4138-KS-33) TRAKTOR TV 730, star 10 let prodam. Jure Kozan, Tribuče 1, Črnomelj. (4143-KS-33) PRODAM traktorja štore 404 in univerzal 445, oba s pogonom na štiri kolesa. Staniša, Dol. Težka voda 5, tel. 43-746. (4142-KS-33) TRAKTORSKO PRIKOLICO (3 tone), kiper, prodam. Bartolj, Dolnje Lakovnice 7, Novo mesto. (4131-KS-33> TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523 prodam. Janez Turk, Ob Krki 16, Straža pri Novem mestu. (409l-KS-33) GUMI VOZ, 16 col, v dobrem stanju, prodam. Ogled popoldne. Ivan Kobše, Dole 8, Suhor pri Metliki. (4123-KS-33) TRAKTOR ZETOR 5211, star dve leti, dobro ohranjen s 400 delovnimi urami, prodam. Marjan Seničar, Mali Sla-tnik 38, tel.: 24-573. (P33-57MO) TRAKTORSKI enoredni izkopalnik krompirja na dve rešetki prodam. Praz- ' nik, Grmovlje 5, Škocjan, tel. 76-130. (P33-39MO) KOMBANJ znamke »klas« Evropa, brezhiben, prodam. Gorenc, Dobravi-ca 24, Šentjernej, tel.: 42-531. (4187-KS-33) NAKLADALKO SIP 17 prodam. Junc, Pristava 9, Šentjernej. (4187-KS-33) TRAKTORSKO PRIKOLICO, novo, enoosno, ni kiper, prodam. Tel. (068)69-126. (P33-46MO) TRAKTOR TV 420, nerabljen, ugodno prodam. Tel. 79-866. (P33-40MO) razno PRODAM ali dam v najem lokal (80 m2). Tel. 25-259. (4145-RA-33) preklici JULIJ SKUBIC, Cegelnica 56, Novo mesto, prepovedujem odlaganje odpadkov ob poti skozi gozd do hiše. (4158-PK-33) ALOJZ in MARIJ A GOLOB, Cesta herojev 32, Novo mesto, prepovedujeva hojo prek dvorišča in vrta vŠmarje-ti.parc.št. 2513/3,1914/11,1914/12k. o. Gorenja vas ter povzročanje kakršnekoli škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. (4138-PK-33) obvestila VULKANIZERSTVO Tone MESTNIK, Novo mesto, obvešča svoje stranke, da s 1. septembrom delavnica obratuje od 7. do 15. ure, v soboto od 7. do 13. ure. Hvala za razumevanje! Se priporočamo! (4209-0B-33) GASILSKO DRUŠTVO GRMOVLJE pri Škocjanu priredi v soboto, 20. avgusta 1988, VELIKO VRTNO VESELICO s pričetkom ob 18. uri. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli gasilci, za dobro razpoloženje pa ansambel Brodniki. Na pomoč! (P33-33MO) CENJENE STRANKE! Sedaj je čas, da se naročite za sliko, pleskarska dela ter polaganje tapet. Tel. 86-296. (880-0B-8) službo dobi NATAKARICO zaposli gostilna Rakar, Gradac 15. Tel. (068) 56-653. (P32-15MO) stanovanja PRODAM lastniško stanovanje na Glavnem trgu 16, Sevnica. Karel Klenovšek, Glavni trg 16, Sevnica. (P33-24MO) DVOSOBNO STANOVANJE, novo, v Novem mestu oddam v najem. Tel. 22-892. (4191-ST-33) SOBO s kopalnico vzamem v najem. Šifra: »NUJNO«. (4199-ST-33) GARSONJERO v Ljubljani oddamo za enoletno predplačilo. Tel. (068) 20-469. (4200-ST-33) motorna vozila Z 101 S, letnik 1978, karamboli-rano, prodam. Tel. 23-352. (P33-58 MO) GOLF JGL 81 — prodam. Pleško, Slavka Gruma 5. (P33-59MO) DIANE 6, 78, karambolirano, prodam za 0,8 M. Tel. 068/60-141, popoldne. (P33—59MO) ZASTAVO 750, letnik 1980, odlično ohranjeno, dodatno opremljeno, prodam. Tel. 25-806, po 14. uri. (4211-MV-33) Z 101 comfort, letnik 1980, registrirano do julija 1989, odlično ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Frenk Zupančič, Dol. Ponikve 9, Trebnje; tel. 25-335, dopoldne. (P33-51MO) LADO 1200, letnik 1978,61000 km, garažirano, ugodno prodam. Tel. 33-050. (P33-52MO) Z 850, letnik 1982-december, prodam. Jože Majcen, Brinje 10, 68232 Šentrupert. (P33-54MO) 126 P, star dve leti, prodam. Tel. 25-989. (4173-MV-33) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do junija 1989, prodam. Karel Barbič, Slakova 2a, Novo mesto. (4206-MV-33) ZASTAVO 128, staro 20 mesecev, prodam. Stane Jaklič, Mirna peč 133. (4207-MV-33) Z 101, letnik 1977, prodam. Tel. 21-273, int. 19, dopoldne. (4207-MV-33) ZASTAVO 128, letnik 1983, prevoženi 41000 km, prodam. Peter Hrovat, Šegova 18, Novo mesto. Telefon'24-092. Informacije od 15. do 18. ure. (4208-MV-33) R 4, starejši letnik, obnovljen, registriran do julija 1989, prodam. Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. (P33-50MO) GOLF JGL, letnik 1981, višnjevo rdeče barve, ugodno prodam. Janez Grandljič, Hrastje 10, Mirna peč. (P33-47MO) Z 750 prodam po delih ali v celoti. Tel. 47-744. (P33-44MO) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Jože Zorko, Dol. Prekopa 60 a, Kostanjevica na Krki. (P33-43MO) TOMOS 15 SLC prodam. Tel. 42-411, Dol. Stara vas 23, Šentjernej .(P33-35MO) JAWO, letnik 1987, ugodno prodam. Marjan Škarja, Sokolska 10, Mirna. (P33-36 MO) MINI 1000, letnik 1976, prodam. Tel. 49-214. (P33-37 MO) ZASTAVO 128, bele barve, letnik avgust 1986, prodam. Tel. (068) 25-867. (4204-MV-33) Z 101 C, letnik 1980, obnovljeno, prodam. Tel. 33-460 Krško. (P33-38 MO) Z 750, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. Bratkovič, Gor. Vrhpolje 62 a, Šentjernej. (4186-MV-33) UGODNO PRODAM ali menjam za osebni avto tovorni avto zastavo 6504 t, s katerim je zagotovljeno pogodbeno delo. Naslov v uprvi lista. (4192-MV-33) FIAT 128, star 6 let, registriran za eno leto, ugodno prodam. (4194-MV-33) TAM 5500, kason 6,20 m x 2,40 m, prodam. Milanovič, Pod vinogradi 5, Straža. (4197-MV-33) LADO 1200 S, letnik 1986, prevoženih 21.000 km, prodam. Tel. 27-846. (4203-MV-33) Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirano do junija 1989, prodam. Tel. 25-513, popoldne. (4195-MV-33) DIANO, letnik 1978, prodam za 200 SM. Tel. 65-725. (4175-MV-33) TOMOS 14 TL in motokultivator s frezo prodam. Tel. 26-174. (4178-MV- 33) ŠKODO, starejši letnik, prodam. Jože Kodrič, Brezovica pri Podbočju. (4183-MV-33) JUGO 45, letnik 1984, prodam ali menjam za poškodovan avto. Polde Saje, Čilpah 23, Trebelno. (4179-MV-33) Z101, letnik 1978,79000 km, registrirano do februarja 1989, lepo ohranjeno, prodam. Tel. 21-397. (4180-MV-33) APN 7 in šotor za dve osebi zopremo prodam. Tel. 28-030. (4182-MV-33) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno- melj, KršKp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda, sednik: Nace Stamcar. Pri aram- ASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na progr ‘ " Predsednik; Anton in uredniško politiko. jlavni urednik in vodja tozda), odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Priloge), Mirjam Bezek-Jakse, Bojan Budja, lenkalindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Mar- tko zasnovo tefanič. „ UREDNIŠTVO: Drago I Marjan Legan Bauer (urednik Anton Jakše, ZdenkaUndič-Dragaš, kelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. . TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 800 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din. NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informaci|e IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. V SPOMIN 14. 8. mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi BRANKO PENCA iz Malega Slatnika Hvala vsem, ki se ga tako kot mi s hvaležnostjo spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba mama MARIJA GOSPODARIČ z Dola pri Trebnjem Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Starcu, dr. Furlanovi, dr. Kramarju, dr. Vilfanovi in dr. Kranjcu za zdravljenje, ZZB NOV, Društvu upokojencev Trebnje, Francetu Jevnikarju za poslovilne besede, delovnima kolektivoma Trimo in OŠ Trebnje, Trebanjskemu oktetu ter duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: hči Joži, sinova Mirko in Lojze z družinami obvestila IZOLACIJE SERVIS ZAMRZOVALNIKOV s preizkušeno garancijo in z več leti izkušenj (dve leti uspešnega dela na Dolenjskem) vam obnovi zamrzovalnik, če toči, rosi, od zunaj ledeni. Tel. (062) 305-150 ali 413-606. Viktor Pajek. (4087-OB-33) TV ANTENE postavljam za vse možne programe na Dolenjskem. Meritve, garancija. Tel. 44-129, zvečer. (P33-10MO) V GORNJEM POLJU BO PLOČNIK GORNJE POLJE — Krajani urejajo v teh dneh skupaj z Gozdnim gospodarstvom in Cestnim podjetjem Novo mesto kanalizacijo za meteorne vode, ki bo z vsemi priključnimi kanali dolga 900 metrov. Doslej seje deževnica zbirala v odprtem kanalu ob cesti, kar je oviralo promet in kazilo videz kraja. K varnejšemu prometu in lepši podobi vasi bo prispeval tudi pločnik, ki ga skozi Gornje polje delajo hkrati s cestno kanalizacijo. V vasi zelo pohvalno govorijo o zagnanosti tamkajšnje mladine, Sinček te kliče, ati, kje si, srca naša še bolj žalosti. V domu našem je praznina, a v srcu maminem neizmerna bolečina. ZAHVALA V svojem 36. letu nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin, ati, brat in stric PETER ROŽMAN iz Pribincev pri Adlešičih Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Beti, DO Belt tozd DSSS in njegovim sodelavcem, posebno tov. Tomanu, Bartolju, Vidmarju in Strugarju za organizacijo pogreba in poslovilne besede, pevkam iz Adlešičev, godbi in g. župniku iz Ljubljane za lepo opravljeni obred. Hvala tudi g. župniku iz Adlešičev za tolažbo v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mama, sinček Jani, sestra z družino ter ostalo sorodstvo ki v kanalu bodoče kanalizacije poprime za lopate skupaj s starejšimi. Ob tokratnem urejanju Gornjega polja bodo prebivalci prispevali poleg prostovoljnega dela še po 600 tisoč din po gospodinjstvu. Investicija je po predračunu vredna nekaj prek 20 milijonov din. LETOVALO 70 OTROK METLIKA — Letošnje poletje je letovalo iz metliške občine 70 otrok, in sicer 44 na Debelem rtiču, 15 v Ne-rezinah, 11 pa jih je odšlo v pobratene italijanske Ronke. V Nerezinah so bili pretežno astmatiki, na Debelem rtiču pa socialno in zdravstveno ogroženi otroci ter drugi. varujmo naše okolje pred požari Trpljenje si prestal in sedaj boš v grobu spal. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče in stari oče ANTON CIGOJ iz Gor. Vrhpolja pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, posebno dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala vsem tudi za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi GD Vrhpolje in govorniku za poslovilne besede, Iskri Šentjernej-tozd Hipot in Upori — ter Pionirju Novo mesto. Lepa hvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Albina, sinova Vinko in Jože, hčerki Milena in Marica z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 57. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽE BREGAR iz Dobrave 23 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje, posebno delovnima organizacijama IGM Strešnik in KRKA TOZD IZOLACIJE. Hvala govornikoma ter župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata MIRANA PETRIČA se iskreno zahvaljujemo njegovim soborcem 1. bataljona VOS za organizacijo pogreba, govornikoma za poslovilne besede, gasilskim društvom KS Talčji vrh, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam pisno in ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi godbi na pihala in pevcem. VSI NJEGOVI Le hip je, ko se cvet razvije in zopet hip — cvet se ospe. Življenje srečo, žalost krije, a tudi ono hip je le. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša dobra teta FRANČIŠKA MENCIN roj. DULC, iz Stranj 7 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, podarjene vence, cvetje in izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Galcu in sosedi Vidmarjevi za vso skrb in pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se govornici Aniti za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: nečak Jože z družino ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prapabica in sestra AMALIJA ŠUŠTARŠIČ iz Gradca 27 v Beli krajini Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ZZB, društvu upokojencev, G. D. in družbenopolitičnim organizacijam Gradac, IMV Suhor, BETI Metlika, PM Metlika, ženskemu pevskemu zboru Podzemelj ter Zofiji BAJC in Marici LOZAR za poslovilne besede. Vsem, ki ste pokojnici darovali cvetje, nam pomagali, izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Ivan in Franc z družinama, posebno pa pravnuki Ana, Katja in Marko ter sestra Ana in drugo sorodstvo ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama in stara mama ANA VERČEK iz Potočne vasi 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom tovarne zdravil Krka, Novotehni in Labodu iz Novega mesta ter župniku za opravljeni obred. Vsi njeni ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 57. letu starosti, nas je nepričakovano zapustil dragi mož, brat in stric JOŽE MEDIC iz Rodin št. 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti, za poslovilne besede, podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in za vso ostalo pomoč, ki so nam jo nudili sorodniki in sosedje ter pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Minka, brata France, Tone, sestra Fana z družinami, brat Lojze z ženo in ostalo sorodstvo Kar ljubil si v življenju, hišico in vrt, dala ti je tudi smrt. ZAHVALA V 64. letu nas je tiho in nepričakovano zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat, stric in dedek JANEZ PINTAR Meglenik 3, Trebnje Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sinova Janez in Matjan z družino ter hčerka Anica z družino Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, dragi oče, tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil naš dragi IVAN STROJIN iz Šmihela Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vaščanom, internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Cestnemu podjetju, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Vera, hči Mojca z družino, mama, bratje in sestre z družinami ter vsi, ki so ga imeli radi Kakor hitro spolzi solza mila, tako naglo te smrt je od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za tvojo skrb. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in praded ALOJZ MESOJEDEC Šentjakob 7 Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, pokojniku darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo GD Ostrog, Iskri-Hipot in Upori Šentjernej, zasebnemu obrtniku Abramu, KZ Gabrovki — Dole, OZ Litija in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči otroci: Stanko, Jože, Franc, Lojze, Milan, Slavka, Marija, Milena z družinami ter ostalo sorodstvo Prišla si... in gledal sem tvoje oči, poslušat ti zvonki glas — odšla si... popotnik zaprl je oči in sanjal oblaka je zlatega klas in sanjal je pesem, ki ne izzveni. ZAHVALA V 70. letu nas je po zahrbtni bolezni zapustila naša draga žena, mama,stara mama, prababica, sestra in teta ANA JANKO iz Šentjošta 1, Stopiče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kirurgiji v Novem mestu, še posebej osebju visceralnega oddelka, ki je pokojni nesebično lajšal bolečine. Hvala Pionirju, tovarni zdravil »Krka«, Dimnikarskemu podjetju Kranj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Prisrčna hvala duhovnikoma za lepo opravljeni obred in moškemu pevskemu zboru iz Stopič za lepo zapete pesmi. Še enkrat vsem iskrena hvala! VSI NJENI št- 33 (2035) 18. avgusta 1988 DOLENJSKI LIST 15 BLAŽ MLA L. ^ zdravniku, želi in pričakuje, da N bo njegov obisk v zdravstvenem domu več kot rutina. Da mu bo zdravnik namenil tudi nekaj prijaznih, spodbudnih besed, ki so včasih pomembnejše od kupa zdravil. Vendar je v današnji naglici vse manj zdravnikov, ki bi si utegnili vzeti nekaj minut za pogovor s pacienti. Dr. Blaž Mlačak iz metliškega zdravstvenega doma je prav gotovo med njimi. V dobrih 16 letih, kar dela v Metliki, je postal Mlačak tako priljubljen, spoštovan in zaupanja vreden zdravnik, da so pred njegovo ordinacijo vedno dolge vrste bolnikov. Zna se namreč približati ljudem kot prijatelj, družinski zdravnik in, kot sam pravi, je prav v tem prednost podeželskega zdravnika, da dobro pozna pacienta in njegovo socialno okolje, in ga zato lahko obravnava bolj celovito. Nagnjenje k zdravniškemu poklicu je mali Blaž prinesel tako rekoč s sabo na svet. Odkar pomni, si je želel, da bi postal zdravnik, da bi lahko pomagal ljudem. Nekoliko pa ga je k temu gotovo spodbudilo tudi okolje, v katerem je živel. V Kamanju, vasici onkraj Kolpe, je bila 1946., ko se je rodi! in še dolga leta potem velika revščina. Blaž je, ko je odraščal, spoznaval, da bo ljudem lahko pomagal z nasveti, prosvetlje-vanjem. nemntnkmt •"'ti s pre- X I % % s I * s 5 5 5 % vzgojo, in tega pravila se drži še danes. Malokateri od Mlačkovih bolnikov pa ve, da se že desetletje, odkar je opravil magisterij v Zagrebu, načrtno ukvarja z znanstvenoraziskovalnim delom, čeprav mu pri tem delu hote ati nehote izdatno pomagajo njegovi pacienti, z izsledki znanstvenega dela pa jim to pomoč vrača. Predvsem ga zanima epidemiologija bolezenskih stanj arterijske in venske cirkulacije, o rezultatih raziskav pa je objavil že okrog 30 strokovnih prispevkov, ki so zelo odmevni ne le v domačih, ampak tudi tujih zdravniških krogih. Podatke za raziskave je, kot rečeno, dobil pri rednem delu kot zdravnik splošne medicine ali pa z načrtovanimi raziskavami med domačimi pacienti. Metliko je tako vpeljal v svet znanosti in ni zaman dejal profesor na zagovoru njegove doktorske disertacije, da je »Mlačak sicer iz majhne Metlike, a po rezultatih njegovih raziskav, ki so na svetovni ravni, je postala velika.« Znanosti se je Mlačak zapisa! z vsem srcem, saj pravi: »Medicina je del znanosti, znanost je del kulture in kultura je pokazatelj človeške svobode. Svoboda pa se kaže v kvaliteti življenja, za katerega se je vredno boriti.« Prav strokovno raziskovalno delo ga je pred petimi leti privedlo na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Vesel je, da lahko izkušnje iz vsakdanjega in raziskovalnega dela prenaša na bodoče zdravnike. Junija je postal docent na fakulteti. In kako mu uspe opravljati vse to delo, poleg tega pa je še direktor metliškega zdravstvenega doma? »Dobro si razporedim čas, marsičemu se moram odpovedati, imam razumevanje v družini. In kar je najpomembnejše: vse delo opravljam z zadovoljstvom, vesel, da pomagam ljudem,« pravi Mlačak. M. BEZEK-JAKŠE I I * 0 Lovci na Vahti odprli svoj dom Namenjen bo vsem prebivalcem krajevne skupnosti Suhor VAHTA — Po več kot desetletju prostovoljnega dela so preteklo nedeljo člani lovske družine Suhor končno odprli svoj dom na Vahti. Otvoritev so združili s podelitvijo priznanj ustanovnim članom družine, z razvitjem prapora, s tekmovanjem v streljanju in kinološko prireditvijo s psi jamarji. Suhorska lovska družina je mlada, saj je bila ustanovljena šele leta 1954, po odcepitvi od LD Metlika, danes pa šteje 61 članov. Kot je ob otvoritvi povedal predsednik družine Slavko Plaveč, lovci radi žrtvujejo čas in denar za delo v družini, združujejo pa jih zlasti ljubezen do narave, skrb za živali in veselje ob trofejah. Dom, ki ga ne bodo uporabljali le lovci, ampak bo služil vsem prebivalcem krajevne skupnosti Suhor, je odprl Ivan Klemenčič, prapor pa je razvil Peter Popovič, direktor Agro-tehnike-Grude, ki je bila pokroviteljica prireditve na Vahti. Ustanovnim članom suhorske lovske družine Janku Badovincu, Janezu in Marti- Na Vinici zatajili Mariborčani Od obljubljenega bogatega programa na Poletni noči ostalo precej manj Slavko Plaveč: »Lovstvo ni le plenitev živali, potrebno je tudi veliko znanja in strokovnega dela.« nu Brajkovcu, Jožetu Kraševcu, Ivanu Klemenčiču in Martinu Petriču pa so podelili priznanja. V streljanju s puško risanico seje ekipno najbolje odrezala lovska družina Krško, med posamezniki pa Karel Lenart, član LD Gradac. V tekmovanju z malokalibrsko puško je bila ekipno najboljša LD Črnomelj, med posamezniki pa Jože Ivanetič iz LD Smuk Semič. Malo uresničenih deških sanj Igor Strojin iz škrjanč pri Novem mestu je eden redkih fantov, ki se je prebil na letalsko akademijo in že okušal vse slasti letenja_ NOVO MESTO — „Veliko je poklicanih, a malo izbranih," ta biblijski citat vsekakor velja za poklic vojaškega pilota, o katerem sanja veliko mladeničev že v osnovnošolskih klopeh, pot do uresničitve teh sanj pa je dolga in zahtevna in le malo jih pride po njej prav do cilja. 21-letnemu Igorju Strojinu iz Škrjanč pri Novem mestu, mirnemu in zadržanemu mladeniču, seje to skorajda že posrečilo. • Kdaj si se odločil za poklic vojaškega pilota? O tem sem razmišljal žena osnovni šoli, zlasti pa v zadnjem razredu. Na informativnem srečanju v Ljubljani sem dobil podrobnejše informacije o poteku šolanja in o vseh pogojih za vpis na vojaško srednjo letalsko šolo v Mostarju in že tedaj sem se odločil, da se bom vpisal. • So bile zahteve za sprejem že takrat stroge? Da. Poleg zahteve po odličnem šolskem uspehu so tudi zelo visoki zdravstveni kriteriji in zahteve po odličnih psihofizičnih sposobnostih. Takrat nas je bilo za v Mostar prijavljenih kakih petdeset kandidatov iz Slovenije, letos jih je bilo menda še precej več, sprejetih pa nas LETALSKI INCIDENT V RIBNICI Poročati smo o ribniškem Ikarju, domačemu letalcu, ki s svojim malim letalom kroži nad Ribnico. Kot se za Ribnico spodobi, zdaj že prihaja do prvih »letalskih incidentov«. Ker je letalo vzletalo in pristajalo na zasebnih parcelah, so se lastniki zemljišč uprli. 'Eni so letalcu izdali pisne prepovedi, drugi pa navoziti gnoja na travnike. Mnenja o tem so različna: nekateri zagovarjajo kmete, drugi pa letalca. V Ribnici tako in tako ni bilo nikoli pravega posluha za razne novotarije, saj so prav tu zažgati zadnjo coprnico na Kranjskem, ki se je tudi ukvarjala z letalstvom (kot postransko dejavnostjo), saj je letala celo do Kleka in to na metli. P-c je bilo sedem... Šole v Mostarju iz moje generacije niso vsi dokončali, saj so si nekateri medtem premislili ali pa študija niso zmogli. Četrti letnik sva končala pravzaprav samo dva Slovenca. V drugem letnikifsmo prvič okusili nebo, ko smo poleteli na jadralnih letalih, v tretjem smo opravili obvezne skoke s padali, v četrtem pa poleteli z motornimi avioni. • Do pravega letenja je torej dolga pot. Da. Srednja šola je šele uvod. Pravo zadoščenje sem dobil pravzaprav šele sedaj, ko sem dokončal drugi letnik letalske akademije v Zadru. Tri semestre smo imeli v glavnem teoretična predavanja in privajanje na letenje, v četrtem pa smo poleteli na šolskih letalih galeb. Vadili smo akrobatsko in navigacijsko letenje. Tako sem iz zraka spoznal dobršen del zahodne Jugoslavije. Ko enkrat okusiš slast tega posobil na orlih in prišel v službo čim bliže domu, morda v Cerkljah, vendar o tem ne odločam sam. T. JAKŠE VINICA — Turistično-zabavno prireditev Poletna noč na Vinici je sicer obiskalo veliko ljudi, vendar je pri mnogih zapustila nekoliko grenak priokus. Organizatorja, domače turistično društvo in klub prijateljev TV, sta obljubljala bogat program in veliko presenečenj za obiskovalce, ki pa so se morali na koncu zadovoljiti z veliko skromnejšo zabavo. Najprej je zatajil časnik Kaj iz Maribora, ki ni poslal svoje ekipe na zabavne igre. Zaradi tega tudi ni bilo KOČEVSKI DALLAS LOŽINE — Po mnogih letih so Tuškovi končno le dogradili in odprli zasebno gostišče v Ložinah (med Kočevjem in Jasnico). Tudi uradno je gostišče krščeno za »Dallas« (taka je firma), vendar ni znano, ali zato, ker seje njegova gradnja vlekla še mnogo bolj, kot se vleče nadaljevanka o Dallasu, ali pa, ker je gostišče le lepo, razkošno, skratka: pravi Dallas oz. domovanje Karingtonovih. Mirjam Tušek, na katero je gostišče registrirano, je povedala, da ima gostišče sodobno kuhinjo, v gostinskem delu je okoli 70 sedežev, sob za prenočevanje pa še nimajo. Obratovalni čas bodo prilagodili temu, koliko osebja bodo lahko dobili. PETERICA NA RIBNIŠKEM LIKOVNEM SREČANJU RIBNICA — Tudi letos bo v Ribnici tradicionalna likovna kolonija oz. ribniško likovno srečanje. Srečanje se bo začelo 21. avgusta in bo trajalo 10 dni. Na njem bodo sodelovali akademski slikarji Marija Rus, Bojan Gorenc, Marjan Gumilar in Franc Gruden ter akademska kiparka Marjeta Potrč. SPET TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNA — Tu bo 3. in 4. septembra zaključno tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko za Zlato harmoniko Ljubečne. Pokrovitelj glasbene prireditve, največje te vrste v Sloveniji, je »Ljubečna«, industrija keramičnih izdelkov Celje. Organizatorji tekmovanja se nadejajo, da bo srečanje harmonikarjev spet privabilo številne mojstre na priljubljenem instrumentu in ljubitelje poskočne glasbe. OTOŠKI DISKO ZAPRT OTOČEC — V pasje vročih dnevih najbrž ni bilo veliko tistih, ki bi se še ponoči hodili ogrevat v otoški disko. Taki pa vendarle so, zadnjega torka do ponedeljka, avgusta, si morajo poiskati zabavišče, kajti disko na zaprt. V tem času bodo v njem preuredili prezračevanje in še kaj. plesne skupine, ki bi jo morali pripeljati s seboj »kajevci«, niti miss Slovenije, a je napovedovalka potolažila prisotne, da je med njimi veliko lepših deklet. Pa so gledalci mislili, da si bodo lahko bliže ogledali vsaj naj-... napovedovalke in napovedovalce TV Ljubljana in studia D; slednje so izbrali z anketo, v kateri je sodeloval vsak četrti prebivalec krajevne skupnosti Vinica. A sta prišla le najboljša VINIŠKI »OSTROSTRELEC« — Med zabavnimi igrami, v katerih so se pomerili tekmovalci iz novinarskih hiš in AMD Brežice, šobili gledalci večkrat v nevarnosti. Tudi pri streljanju z lokom, kakršne so nekdaj delali belokranjski pastiiji, in krivimi puščicami, ki so raje kot v medveda odeletle v gledalce ali pa so pristale kar ob nogah strelcev. Na fotografiji: Dušan Pezelj iz tozd Grafika, ki je branil barve Dolenjskega lista. (Foto: M. B.-J.) voditelja studia D Verica Marušič in Sandi Pirš, najboljši voditelj TV Črt Kanoni in moški z najlepšim glasom na televiziji Janez Dolinar. Najbolj simpatična Mojca Blažej in Mito Trefalt ter voditeljica z najlepšim glasom Miša Molk so se opravičili zaradi službene odsotnosti, kar je bila za gledalce kaj slaba tolažba. Veliko užitka so jim pripravili vsaj člani AMD Brežice zekshibicijsko vožnjo z motorji za motokros. Brežiški motokrosisti so bili tudi najboljši med ekipami, ki so se dokaj enakovredno pomerile v zabavnih igrah. Za spoznanje bolj nerodni so bili tekmovalci studia D, Dolenjskega lis ta in TV Ljubljana, ko so morali vleči vrv v obliki kvadrata, streljati medveda, oblačiti moškega v narodno nošo in se pomeriti v stari belokranjski pastirski igri kobilka-nju. Vsi tisti, ki bodo prišli 20. avgusta na nadaljevanje vin iškega turističnega poletja, na Vročico sobotne noči na Preloko, upajo, da bodo imeli organizatorji več sreče, kot so je imel: prireditelji na Vinici preteklo soboto. M. B.-J. KMEČKA VESELICA V PREČNI PREČNA — V soboto ob 18. uri bo kulturno društvo Prečna organiziralo tradicionalno kmečko veselico. Obiskovalcem bodo postregli s potico in domačim kruhom, ob tem pa jim bodo priskrbeli še zabavo. Na veselici bo igral ansambel Cof, poleg njega pa naj bi rekla svojo tudi igralca prečenskega amaterskega gledališča. Kočevje bo preživelo Vode zmanjkuje, zato pa prihaja teden piva KOČEVJE V PASJIH DNEH — Zaradi prevroče vode v Rinži ribe še naprej poginjajo, ribiči pa jih rešujejo tako, da jih selijo vjezero. Da živimo v narobe svetu, dokazuje tudi Rinža s tem, da je začela teči proti toku. Kočevci so te dni lahko opazovali, kako se je pomikala od zapornic nazaj proti Gaju, kjer so v dnu rečice očitno novi požiralniki. Seveda pa pomoči niso potrebne te ribe, druge živali in rastline, ampak tudi ljudje. Razna društva in organizacije skušajo stisko rešiti tako, da organizirajo čimveč veselic. Tudi ribiči ne pomagajo le ribam in so že spravili pod streho zelo uspelo veselico v Fari ob Kolpi: zdaj pa je na vrsti še ribiška veselica ob Rudniškem jezeru in sicer Že to soboto, 20. avgusta, ob 16. uri. icttčT Žejnim Kočevcem pa se obeta še posebna pomoč tudi iz Ljubljane. Naslednji vikend, 27. avgusta, se bo v Kočevju začel teden piva, ki ga v sodelovanju s pivovarno Union pripravljata turistično društvo in hotel Pugled. Grozijo tudi s kulturnim in zabavnim programom ter razstavo pivovarstva, kar pa verjetno dobrega razpoloženja ne bo posebno motilo, saj obljubljajo, da bo pivo teklo v potokih. Čeprav je žeja huda. suša v Žepih velika, kriza pa vsesplošna, v Kočevju upajo, da bodo preživeli. Modro vodstvo spodbuja optimizem, saj če smo preživeti vojno, bomo tudi mir, pa če bo še tako hudo. J. PRIMC v^aod ,>■=> \ eljka, 22. s. r-v % • .. ;t;; f,, f , i; Jjjjila| ati drugo /*“ • / \ ,lf§ TTTffl™ ■BIMIm Otočcu je J—ž L J 3 v niem Studio . a 4. KMEČKE IGRE »POD DEDOVO LIPO« SPET V ZNAKU PODGRADA — Zabavne kmečke igre, kjer so predstavili spravila kmečkih pridelkov, so na kopališče na Otočcu v nedeljo popoldne pritegnile več kot 3.000 obiskovalcev, ki so burno spodbujali ekipe Podgrada, Bele cerkve, Gabeija, Otočca, Šmarjetein Orehovice. Tekmovalci iz Podgrada se niso dali presenetiti, bili so spet najbolj vztrajni, zato jim ekipi Bele cerkve in Gaberja nista mogli do živega. Največ zanimanja jebilo za tekmovalni točki —pobiranje krompirja in iskanje koruznih storžev v kupu plev (Foto: S. Dokl) Sreča se je tokrat pri žrebanju nasmehnila CVETKU SMOLIČU iz Kočevja. Za poslano top lestvico bo prejel kaseto z zabavno glasbo, ki jo podeljuje pokrovitelj lestvice gostilna in diskoteka Kosov hram (Boris Kranjc) iz Vrhpolja pri Šentjerneju. Ta tedan je na lestvici precej sprememb. Skladba Paradise, ki je bila na tretjem mestu, je zamenjala mesto z do sedaj vodečo The valley road, na lestvico se je uvrstil tudi predlog Studia D, skladba Tomorrow people, nanjo pa je prišla še novost Turn back the clock. Lestvica za ta teden je takšna: 1. Paradise — SADE 2. Most of ali — JODA WATLEY 3. The valley road — BRUCE HORNSBY & THE RANGE 4. I don’t want to live vvithout you — FOREIGNER 5. Im nin alu — OFRA HAZA 6. Circle in the sand — BELINDA CARLISLE 7. Chains of love — ERASURE 8. Tomorrovv people — ZIGGY MARLEY 9. Turn back the clock — JOHNY HATES JAZZ 10. Who’s leaving who — HAZELL DEAN Predlog Studia D za prihodnjo novost: One heartbeat — Smokey Robinson. Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp. 103, 68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D, v diskoteki Kosov hram v Vrhpolju ali preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu. $ C/iijtilna in dijcateia KOSOV HRAM Igor Strojin letenja, potem veš, da ga za nič na svetu ne moreš več opustiti. Zapisan si nebu. • In kaj zdaj? Pred mano sta še dve leti usposabljanja na vojaški akademiji. Jeseni grem, po približno enomesečnem dopustu, na letalsko akademijo v Titograd, potem pa me čaka služba vojaškega pilota. Najraje bi se us- -kozerija .....—■■■■■■■ ........ PREDLOG ZA SPREME — Ate, spet se je vse podražilo. Tako pravijo po radiu. — Res je. Dražja je elektrika, dražji je avtobusni prevoz, tudi vlaki so dražji, dražji je kruh, dražje je olje, dražji je letalski promet, dražja je nafta, dražji je bencin... — Ate, kdo pa je vse to podražil? — Nekaj proizvajalci, nekaj pa strici iz vlade. Zvezni izvršni svet. — Aha. Kdo pa bo najbolj nasankal? — Delavci. — Kdo pa je pri nas na oblasti? — Delavci. — So pa res trapasti, da sami sebi dražijo življenje. — To ni tako enostavno, kot si predstavljaš, veš. — Govorijo tudi o socialnih problemih. Kaj so to socialni problemi? — To so ljudje, ki nimajo dovolj denarja za preživljanje. — Ali so to tudi delavci? — V glavnem. — Tega pa ne razumem: delavci so na oblasti in delavci so socialni problemi. Torej je naša oblast socialni problem. — Saj sem ti rekel, da to ni tako enostanvo. Ko boš velik... — Ko bom velik, bom tudi jaz delavec, kajne? — Najverjetneje boš. — Bom tudk jaz oblast? — No, skupaj z delavci —ja. — Bom tudi jaz socialni problem? — Če boš zdravnik, direktor ali obrtnik, ne boš. — Zakaj pa ti niso socialni problemi? — Boljše osebne dohodke imajo. Zato. — Povišane cene so vznemirile ljudi, kajne, ate? — Ja, so. Ljudje so razburjeni. — Zapreti bi jih bilo treba. — Koga? Delavce, ljudi? — Vse, ki višajo cene. — Kako prideš na takšno misel? — Saj pri nas zapirajo strice, ki vznemirjajo javnost, kajne? — Preveč blebetaš, Mati. — Pa še ustavo bi bilo treba spremeniti. — Saj se o tem veliko razpravlja. — Ja, spremeniti bi bilo treba ime. — Katero ime? — Namesto Socialistična federativna republika Jugoslavija bi morali napisati Socialna federativna republika Jugoslavija. TONI GAŠPERIČ