TRST, torek 10. maja 1955 Let0 XI. - Št. 109 (3038) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 IU7^0 O: tiL- MONTECCHI St. 6, III. nad. — 1ELEFON 93-8M IN 94-63* — poStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 Jir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. " OGl-ASI: Od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, w 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellieo l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 60 _ - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst gOikritje SPOMENIKA PADLIM BORCEM JLA PRI SV. ANf ENIK NAJ BO OPOZORILO BODOČIM RODOVOM j je pot napredka-pot medsebojnega sodelovanja in miru /e v svojem govoru poudaril Mitja Vošnjak, generalni konzul FLRJ, ki Je ob ^hotnosti delegacije Zveze borcev FLRJ s tov. Borštnarjem na čelu in velike mno-e® tržaških demokratov ter ob petju pevskih zborov odkril veličasten spomenik * vklesanimi imeni 42 padlih borcev Jugoslovanske armade za osvoboditev Trsta ZDA pristale na konferenco načelnikov štirih vlad? V Parizu zatrjujejo, da bo danes Eisenhower dal formalni pristanek na angleški in francoski predlog o konferenci na naj višji ravni - Te dni bo verjetno poslano v Moskvo vabilo na konferenco - Dullesovo mnenje o nespremenjeni sovjetski zunanji politiki - Zahodna Nemčija od včeraj uradno članica atlantskega pakta PARIZ, 9. Danes predpoldne je bila na slovesni javni seji atlantskega sveta Zahodna Nemčija uradno sprejeta v NATO. Pred poveljstvom SHAPE so nato dvignili nemško zastavo na petnajsti drog. Dviganje nemške zastave so izvršili tudi pri raznih drugih atlantskih poveljstvih, tako na primer pri poveljstvu suhozemskih sil za Južno Evropo v Veroni in pri mornariškem poveljstvu v Bagnoli-ju pri Neaplju. Adenauer je na tiskovni konferenci po sprejemu bonnske republike v NATO ponovno poudarjal, da v Nemčiji ni več nacizma in pri tem omenjal, da so tudi njega nacisti preganjali. Po javnem delu predpol-danske seje atlantskega sveta so se ministri z najbližjimi sodelavci umaknili v sosedno sobo in za zaprtimi vrati začeli razpravljati o ((tendencah sovjetske zunanje politike«; odobrili so tudi poročilo o delavnosti tajništva NATO. Diskusijo je začel, kot običajno, Dulles. da bi ji dal zaželeni ton. Seja. ki se je končala ob 12.45, se je nadaljevala nekaj po 15. uri. Važnejše kot zasedanje atlantskega sveta pa se zdi političnim krogom diplomatsko kosilo, ki ga je v palači Matignon priredil francoski ministrski predsednik Faure m ki so se ga udeležili Pinay, MacMillan in Dulles. Kosilo je bilo nadaljevanje včerajšnjih razgovorov med tremi zunanjimi ministri, zanimivo predvsem zato. ker se je vedelo, da je bil Dulles medtem v tesnem telefonskem in brzojavnem stiku z Washing-tonom. Pred kosilom je Dulles ob odhodu iz palače Chail-lot izjavil novinarjem, da Ei-senhower še ni zavzel dokončnega stališča glede možnosti da bi predlagali sovjetski vladi sklicanje mednarodne konference za to poletje. V pari- ( ških krogih je bilo že včeraj razširjeno mnenje, da Francija in Anglija vztrajata, naj se ameriška vlada pridruži vabilu na konferenco štirih, k; bi ga poslali v Moskvo v nekaj dneh. in naj bi bila konferenca po možnosti na najvišji ravni, medtem ko ZDA ostajajo pri stališču, da bi bila primernejša konferenca štirih zunanjih ministrov. Po kosilu so v diplomatskih krogih trdili, da so se Pinay, Dulles in MacMillan dogovorili, da bi predlagali sovjetski vladi konferenco načelnikov vlad, ki bi bila pred konferenco zunanjih ministrov ali po njej. Prav glede tega pa se “laškem pokopališču ^Idti. kilo v nedeljo 'ttni- .? svečano odkritje Novaif? Padlim borcem Ju-Pred < ljudske armade. Nenik/0- urc se iR oko!i htinslr na katerem je skrival .Ploščo z napisom *Vna a jugoslovanska dr-f* Nihava, zbrala množi-lo , ai'ov in okoličanov, 5Stj* h?-eli s svojo pr;" Jhlih oddolžiti spominu tlll. . t’ t» o o <1 n A c 11 cfl vovai !StvUnakov- Svečanosti so ;Vt.°v,ali vsi člani gene-1'% f, konzulata FLRJ v , ! jugoslovanske dejta ’ ki se v Vidmu p-'-N«, Ureditvi obmejnega \ z inž. Bučarjem na M»topnika Zveze borcev )e. l°v. Borštnar m J^sk’ ^uPan' devinsko-na-fnon’š!^e in repen-e občine, zastopnik do-,%,!)bcine ter številni za-l raznih slovenskih u- Oj 'h organizacij v Trstu. tiBtoT. llrl 80 Pevci zape i ,potem pa je k klm stopil generalni • ■tja p.LRj v Trstu tov. i/Oh, ®sojak in v krajšem Sv ^?stil spomin padlih fV»,. v°šnjav in V. 1 *1 e]al Je: mineva od dne- ,‘N od dneva, ko je Vi ko Pe zamrl grom to-v,*ni),,e ie med ruševinami n edniiJnest porazgubil dim N C, eksplozij, ko so se r!j71)*771* preživelimi i vrata zaporov *c* °d dneva, ko je L^lThi človeštvo s 1i *tr?ted-njimi napori do y,° v,acistično-jašistič-jnas/^a’ uzakonjenega ih^hjn r^^barskepa zasuž-?l{.cset let mineva od 0r narodom Evrope tZauM1'10 svobodo in ze Oljeno upanje v bo- li'°t>e a„ flJ?‘ deset let od ‘ orl smrti ljudi. e -n,kove zasede m 'h t£rP,C0 zasneženih te. 0 I- I 021 ». Orii- obc .'ki,,, ncld požgane vnsi, svojih padlih .- L' tl,."kth Poti spustili s i.;,lPn0 ^°hot do morja tn ■>Unaškim tržaškim i teši.. poslednji zadali tj '*fee u?'!'lT('c sovražniku lft ,n't h>, !Ure in svobode Lt,i *t m , koščku sveta. De--zpo; P/Ja- odkar so do Jijij tijjn ’!• svojo dolžnost. 'tij°n'1 i«° »1® tlolpi verigi Iti Usočih n J n it, .......suuin -<■ - k skupni zma- SSH so0 nnr ljudstvo. •iJ nnn, s8ib m tolifce- v*u°V-' i uldZl Čpomenih , !n . Sivlio„ • ki so zr dJlll 2(lt°- <‘a vr- fčaj bi postal in ostal mogočen svetilnik ljubezni do svobode, ljubezni do svobode človeka in vseh ljudi, Ljubezni do svobode naroda in vsen narodov, ljubezni do spobode vsega človeštva. Naj bi postal in ostal za vselej spomenik borbe za pravico slehernega , človeka do njegovih človečanskih pravic, za pravico slehernega naroda, da ši kot enakopraven in sn-?!ostojen sam odloča o svoji usodi. In naj bi predvsem vselej Mitja Vošnjak govori ob odkritju spomenika pri Sv. Ant. ostal kot opozorilo bodočim rodovom, kot opozorilo. da pot k napredku in lepši bodočnosti človeštva ne mori voditi preko nasilja, zasužnjevali ja in krvi. Da vodi k napredku, da vodi k srečnejši vodočnosti za vse človeštvo ena sama pot: pot mednarodnega spoštovanja, pot medsebojnega sodelovanja vseh narodov in ta edina pot je pot m iru». Po govoru so prisotni z enominutnim molkom počastili spomin padlih. medtem so pevci zapeli «2ttvam». Generalni konzul tov. Mitja Voš-rjak je zatem snel zastavo s plošče, na kateri ,ie napisano: Borcem Jugoslovanske ljudske armade. padlim za svobodo, hvaležna domovina Federativna ljudska republika Jugoslavija. K spomeniku so prvi položil. venec predstavniki generalnega konzulata FLRJ v Trstu, nato pa predstavniki centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije, Zveze partizanov za Tržaško ozemlje, Zveze vojnih invalidov, de-vinsko-naprežinske, zgoniške. repentaborske in dolinske občine, Slovenske kulturno-gespodarske zveze. Slovenske prosvetne zveze. ((Primorskega dnevnika, društva ((Pravniki, Društva slovenskih srednješolcev, Tržaškega prosvetnega društva, Zveze partizanov iz Bazovice, prosvetnega društva • Andrej Cok» z Opčin, oro-svetnega društva «Lonjer-Ka-tinaran. prosvetnega društva v Sv Križu, prosvetnega društva '«Skamperle» in pevskega, društva »Valentin Vodnik« .z Doline. Poleg vencev so k spomeniku položile šopke cvetja tudi partizanske vdove in matere padkh borcev, tako da je bil spomenik dobesedno zasut s cvetjem in venci. . Svečanost so zaključili zopet pevci, ki s° zapeli ((Vigred«, nato pa se je začela množica počasi razhajati To- KONEC TEGA TEDNA NA DUNAJU podpis avslrijske državne pogodbe Sovjetska vlada je pristala na predlog, naj se pogodba podpiše okoli 15. maja * Vprašanje bivše nemške imovine pa je še vedno resna ovira za dokončen sporazum - Konferenca veleposlanikov se nadaljuje novno sestala konferenca veleposlanikov, ki razpravlja o avstrijski državni pogodbi. Medtem ko se širijo vesti, da se bodo že ta teden na Dunaju sestali zunanji ministri in do konca tedna podpisali pogodbo, so veleposlaniki danes še vedno razpravljali o nekaterih členih državne pogodbe in bodo razpravljanje nadaljevali jutri, morda pa tudi še pojutrišnjem. Kolikor je mogoče zvedeti, so danes govorili predvsem o čl. 35 načrta državne pogodbe, ki obravnava bivšo nemško i-movino v Avstriji. Razlog za diskusijo so predvsem privilegiji zahodnih petrolejskih družb, ki so pred letom 1938 imele petrolejske koncesije v Avstriji. Kljub dolgim razpravam ožjega odbora veleposlanikov danes še niso dosegli dokončnega sporazuma, upajo pa, da se bo to zgodilo jutri, na sedmi seji konference, ki ji bo predsedoval britanski veleposlanik sir Geoffrey Wal-linger. Ne izključujejo pa, da se bo diskusija o tej točki zavlekla do srede. Po mnenju obveščenih kro-da ^še" veT dan so na pokopu-1 gov utegne predstavljati clen . .. n-: 35 pogodbe še resno oviro. ZSSR vztraja pri sedanji redakciji člena, na katero so DUNAJ. 9. Danes se je po- zahodni ministri že pristali na letališču Voesslau, ki je v lišče prihajali posamezniki in na spomenik v znak hvaležnosti polagali šopke cvetja. URIIKI.AI/H (IB DESETI 0HI.MCI 7.MAHK NAI) NACISTlfiNO NEMČIJI! Zn ih ov pt tudai rja de ilež F LI IJ v P rotihi tlerj evski koal ici • • m 'STn *h7u£\ ^bodn in Čl)i ®r°bico ? lR7nu lind-Sa&in hm Sl ',0 svoji 't. - k.' 'la. J S" s svojimi &V& r*o m «- ,Ql6oPl«č“5*ri7> sociali rna-y i,0clkriti ieno zmage. '4 '/“i'1 l«Ueno°žnrika li C le p°hlenm° željo, « , Ki orelek, bi <>oro-? težiTj 0 slav- 0 np h *rtV(th m t, Ho, ki L Ua bi ?! d naštel S Kh‘Kih, n, l b| bttt.tn “ riekoč sil- L|, i,"?9 jekb:- ’’ “l ' v*kn,.i .. V« krašk škipel v n 'bod!&‘ knn‘en 0rcepPn° 2aPUžčino . Uidi ‘l'H C.B,,CenoU''’C'm rodo- Tudi Hruščev izraža željo SZ po prijateljskih odnosih z Jugoslavijo in po sodelovanju z zahodnimi državami - Obisk devetih ameriških borcev v Moskvi Hruščev je nato omenil a-tomsko orožje in izjavil da bo Sovjetska zveza, če bo potrebno odločno odgovorila. Ministrski predsednik Bul-ganin je v svoji zdravici izrazil željo po prijateljstvu med sovjetskim in nemškim ljudstvom ter po sodelovanju med vsemi narodi. Zunanji minister Molotov pa je izjavil, da je združitev Nemčije odvisna od Nemcev samih. V Moskvo je prispelo devet bivših borcev ameriške vojske ki so se v drugi svetovni vojni srečali s sovjetsko armado na Labi. Ob njihovem prihodu v Moskvo so jim priredili svečano večerjo in ob tej priliki so na eni in drugi strani poudariti željo, naj bi ta obisk pripomogel k izboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA. Deseto obletnico zmage nad nacistično Nemčijo so proslavili tudi v Pragi. Ob tej priliki je govoril češkoslovaški obrambni minister Aleksej Cepička, ki je med drugim obtožil ZDA, da se pripravljajo na vojno proti Sovjetski zvezi skupno z vojaškimi silami Zahodne Nemčije. Dodal je, da bi se taka vojna zaključila s popolnim porazom napadalcev. Ministrski predsednik Viljem Široki pa je v svojem govoru med drugim izjavil, da bi se morali odnosi med ČSR in Jugoslavijo vedno bolj razvijati zlasti na kulturnem, gospodarskem in športnem področju. j -•» I,™111 ie sprejelo prebivalstvo in za ponovno združitev Nem- - 0SiaVije, kako veseli so bi-čije na miroljubnih ^in demo- g sestanki z jugoslovan- — ljubnih in demo- | kratičnih temeljih. Po njego-11' vem prepričanju bo kmalu napočil dan ko bo Nemčija spet združena zavzela svoje pravo mesto V skupnosti narodov. Ob desetletnici zloma hitler- jevske Nemčije je maršal Zukov v «Pravdi» napisal članek, v katerem je zlasti poudaril delež Jugoslavije v pro-tihitlerjevski koaliciji. V članku z naslovom ((Desetletnica velike zmage« piše, da se ljudje v Sovjetski zvezi dobro spominjajo naporov in vojaških operacij vseh narodov protihitlerjevske koalicije. «Med vojno so vzklile prijateljske vezi med sovjetsko armado in armadama ZDA in Velike Britanije,« nadaljuje Zukov. «S toplim čustvom se spominjamo tudi vloge vojakov in oficirjev svobodne Francije proti Htlerjevi Wehr- sko armado, čeprav je bila ta radost skaljena zaradi nasprotij ki so vznikla med našima vladama. Kot vojait, Iti je sodeloval v skupni borbi naših narodov proti fašizmu, bi rad poudaril željo, da bi ta nasprotja čimprej izginila in da bi med našima državama čimprej nastali spet prijateljski odnosi. To bo v korist našim narodom in vsem delovnim ljudem». Na sprejemu, ki je bil sinoči rta poslaništvu Vzhodne Nemčije v Moskvi, je tajnik Nikita Hruščev izjavil, da želi Sovjetska zveza sodelovati z Zahodom. Poudaril je zatem, da Sovjetska zveza zeli prijateljskih odnosov z Jugosla-vijo kljub «nekatenm nasprotjem. do katerih je svoj čas prišlo med obema državama«. med berlinsko konferenco. Tudi avstrijska vlada je naklonjena sedanjemu besedilu, zahodni zastopniktrdijo, da bi člen 35 v sedanji obliki pomenil resno ogrožanje avstrijske nevtralnosti, v ozadju nesporazuma so verjetno zahteve petrolejskih družb. Na Dunaju pa kljub temu upajo, da bodo veleposlaniki o pravem času uspešno končali z delom, četudi bi se njihovo zasedanje nekoliko zavleklo. nedakcijski odbor pa bo jutri predpoldne nadaljeval dokončno redakcijo onih členov državne pogodbe, glede katerih je bil že dosežen sporazum V dobrih virih zatrjujejo, da so zahodne države že poslale v Moskvo noto, s katero predlagajo sovjetski vladi, naj bi konec tega tedna na Dunaju podpisali avstrijsko državno pogodbo, in da je Z SER pristala na sestanek štirih zunanjih ministrov na Dunaju. Tudi v britanskih pooblaščenih krogih potrjujejo, da je ZSSR pristala na predlog, naj bi avstrijsko državno pogodbo podpisali na Dunaju konec tedna. Vendar bo sovjetski zunanji minister Molotov od srede dalje prisostvoval napovedani varšavski konferenci vzhodnoevropskih zunanjih ministrov, zato si je težko misliti, da bi lahko prišel na Dunaj pred soboto. O tem je Molotov baje tudi obvestil angleškega veleposlanika v Moskvi sira Williama Hayterja. Glavni namen konference zunanjih ministrov na Dunaju bo podpis avstrijske državne pogodbe. Seveda pa se bodo med temi razgovori dotaknili tudi vprašanja jamstev za nevtralnost, ki jo bo proglasila avstrijska vlada. V Londonu zatrjujejo, da se bo Anglija zaenkrat omejila na ((načelni pristanek« na zamisel avstrijske nevtralnosti, »priznane« od štirih velesil (treba pa je še rešiti vprašanje, (io kakšne mere naj Jo priznanje pomeni tudi formalno jamstvo za.inevtralftost Avstrije). V londonskih krogih opozarjajo! da sedanja vlada v volilni dobi ne bi mogla prevzeti nobene formalne obveznosti. in sicer zato, ker zaradi negotovega izida v.olitev E-den baje ne bi želel obvezati prihodnje vlade. V Parizu pa je francoski ministrski predsednik Faure danes izjavil, da je sovjetska vlada pristala na predlog, naj se državna pogodba podpiše 15. maja. Faure je dodal, da se bo Pina.v v soboto odpeljal na Dunaj in da ni izključeno, da bo podpis izvršen že v soboto zvečer. V diplomatskih krogih dodajajo, da sovjetska vlada v 48 urah pozitivno odgovorila na zahodni predlog, naj se konec tega tedna na Dunaju skliče konferenca štirih zunanjih ministrov in podpiše pogodba. V dunajskih krogih sodijo da predstavniki štirih velesil ne bodo mogli priti na Dunaj pred 12. majem zjutraj, med tem ko ie za Molotova tudi to dvomljivo. Zahodni zunanji ministri, ki bodo prispeli iz Pariza bodo z letali pri stali na letališču Tulln ki ga upravlja ameriško letalstvo rr.edtem ko bo sovjetski zunanji minister verjetno pristal sovjetskih rokah. Državno pogodbo bodo podpisali v ((marmornati dvorani« dvorca Belvedere. Iz dvorane je krasen razgled na skoraj ves Dunaj in gričevje Wienerwalda in Kahlenberga v ozadju. Po podpisu bo v sosedni «Makartovi dvorani« (imenovani po slikah znanega slikarja Makarta) in v »belo-zlatem kabinetu« prirejena zakuska. Dunajske oblasti medtem mrzlično urejajo tudi poslopje državne akademije za glasbo in likovno u-metnost na Lisztstrasse, le nekaj korakov od sedeža zavezniškega sveta, kjer bo konferenca zunanjih ministrov; poslopje bo služilo za glavni stan novinarjev, ki se bodo zbrali za podpis pogodbe. Avstrijski zunanji minister Figi bo imel v sredo pred poslansko zbornico poročilo o dosedanjem poteku konference veleposlanikov. Poročilo bo morda prenešeno na četrtek, če bi se konferenca zavlekla za en dan. Krišna Menon o potovanju v Peking TOKIO, 9. — Indijski delegat v QŽN Krišna Menon ::e je na svoji poti v Peing ustavil najprej v Manili, nato pa v Tokiu. Danes je nadaljeval pot v Peking. V Tokiu še je Krišna Menon razgovarjal z japonskim zunanjim mini- strom- Šigemicom. Na tiskovni konferenci je izjavil, da njegovo potovanje v Peking n; nobeno posebno odposlanstvo. »Ko odhajam v kitajsko prestolnico, je izjavil, se enostavno odzivam vabilu Cuen-laja, ki mi ga je sporočil na konferenci v Bandungu« Dodal je. da njegovi razgovori s Cuenlajem ne bodo v n(-posredni zvezi z bandunško konferenco. Izjavil je. da ne ve, koliko časa bo ostal v Pekingu in da za razgovore ni bil določen noben razpored. Na vprašanje, ali misli, da je Cuenlaj pripravljen pogajati se z ZDA, je Krišna Me-n m izjavil, da ne vidi nobenih razlogov, zaradi katerih ne bi mogli ZDA in Kitajska premagati sedanjih težav, ter je izrazil prepričanje, da je Cuenlaj iskren, ko izraža želje po pogajanjih. v Mali DUNAJ, 9. — Včeraj so se zaključile svečanosti ob deseti obletnici osvoboditve iz koncentracijskega taborišča v Mathausenu. Svečanosti se je udeležilo več tisoč ljudi iz raznih držav, ki so počastili spomin 70 tisoč deportiranih, ki so umrli v tem taborišču. Navzočim je govoril predsednik »Mednarodnega odbora internirancev v Mathausenu« prof Gilbert Dreyfuss, ki se je zavzemal za sporazum in sožitje med narodi, kar bo utrdilo splošni mir. Sodijo tudi, da je Dulles v svojih telefonskih razgovorih z Eisenhowerjem predlagal, naj predsednik pristane na angleški predlog, toda z naslednjimi pogoji: 1. načelnike vlad naj spremljajo zunanji ministri in se tudi posebej sestajajo; 2. sestanki vladnih šefov naj bodo brez pripravljenega dnevnega reda; 3. konferenca naj traja manj kot teden dni. V ameriških krogih dodajajo, da po Dullesovem mnenju ni treba posebej pošiljati note sovjetski vladi, ker se bodo zunanji ministri že konec tedna sestali na Dunaju in je mogoče vabilo sporočiti ustno. V Bonnu pa je socialdemokratska stranka objavila svoj program za nemško združitev, »do katere mora priti kmalu, ne pa v megleni prihodnosti«. Po socialdemokratskem mnenju mora biti še pred splošnimi volitvami pojasnjen bodoči mednarodni položaj združene Nemčije. Dokler ne bo začel veljati regionalni sistem evropske kolektivne varnosti pod okriljem OZN, mora varnost Evrope in zlasti nedotakljivosti nemškega ozemlja jamčiti dogovor med štirimi velesilami. pravi socialdemokratski program in nadaljuje, da je treba videti v nemški združitvi in v evropskem varnostnem sistemu eno samo vprašanje. Opozicija zahteva nato. naj se bonnska republika odpove svojim nedavno sprejetim vojaškim obveznostim, ki bi jih morali nadomestiti sporazumi štirih v okviru kolektivne varnosti. Končno zahteva socialdemokratska opozicija od vlade. naj prepreči, da bi do pomiritve med Vzhodom in Zahodom prišlo na osnovi statusa quo, to je. s potrditvijo sedanje razdeljenosti Nemčije. Adenauerjeva demokristjan-ska stranka je zelo ostro reagirala na ta socialdemokratski program in izrazila upanje, da «ne bo imel prčveč škodljivih I mednarodnih posledic«. Zlasti pravijo'' demokristjani, da je »nezaslišana« zahteva, naj se bonnska republika odpove pariškim sporazumom. ministri niso mogli dogovoriti. Ministri so baje tudi sklenili poslati v Moskvo noto, ki bi vsebovala vabilo na konferenco in prikazala način n.iene izvedbe. To ne bi oviralo ministrov, da se o konferenci štirih ne bi razgovar-jali že v petek ali soboto, ko se bodo na Dunaju sestali z Molotovom. O Dullesovem govoru na predpoldanski tajni seji atlantskega sveta poročajo, da je ameriški državni tajnik predvsem vztrajal pri trditvi, da je sovjetska zunanja politika nespremenjena. Dulles je dejal, da je svet sicer priča ((senzacionalnim spremembam videza sovjetske politike« in da je tudi novi kurz ZSSR glede Avstrije ((presenetljiv«, da pa je mnogo važnejše dejstvo, da so v Moskvi po zamenjavi Ma-lenkova z Bulganinom spet poudarili prednost težki industriji. Iz vsega tega je Dulles izvajal zaključek, da nikakor ne gre zmanjšati naporov NATO. Tudi popoldanska seja atlantskega sveta je bila posvečena diskusiji o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Po seji je francoski zunanji minister Pi-nay na tiskovni konferenci v palači Chaillot izjavil, da so ministri sklenili poslati v Moskvo vabilo na konferenco štirih. Vabilo bo poslano verjetno še pred dunajskim sestankom zunanjih ministrov. Pi-nav pa je dodal, da je treba počakati se na odgovor predsednika Eisenhowerja, preden bo nota odposlana. Proti večeru je francoski ministrski predsednik Faure v palači Matignon sprejel italijanskega zunanjega ministra Martina. V Washingtonu danes niso hoteli komentirati vesti o Dul-lesovih razgovorih v Parizu in o njegovih stalnih stikih s predsednikom Eisenhowerjem glede konference štirih na najvišji ravni. Zvečer pa so v Parizu začeli trditi, da so ZDA pristale na britanske in francoske predloge za konferenco Socialdemokrati razpravljajo o perspektivi vladne krize Diskusija vodstva in parlamentarcev PSDI se bo nada jevala danes * De-mokrisljanski sindikalisti rahtevajo sklicanje nacionalnega sveta stranke (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Danes so začeli socialdemokratski organi 'razpravljati o stališču stranke do perspektive vladne krize in o političnem položaju sploh. Okvir diskusije je bil že znan; na eni strani je Sara-gat v zadnjih dneh ponovno izjavil, da je kriza neizbežna in da morajo socialdemokratski ministri vztrajati pri odstopu, na drugi strani pa je odbor poslanske skupine PSDl izdal poročilo, da pristojni organi stranke o tem še niso sklepali in se tako postavili proti Saragatu. V tem okviru je najprej predpoldne poslanska skupina PSDI razpravljala o volitvah MENDERESOV OBISK JUGOSLAVIJI ZAKLJUČEN E. KARDELJ IN K. POPOVIČ povabljena na obisk v Turčijo Podpisan gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Turčijo . Medsebojni brezobrestni kredit v znesku 6 milijonov dolarjev za izmenjavo blaga BEOGRAD, 9. — Danes je po petdnevnem obisku v Jugoslaviji odpotoval iz Beograda predsednik turške vlade Men-deres s svojim spremstvom. Na zemunskem letališču so se od visokega gosla poslovili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, državni tajnik Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan, predsednik mestnega ljudskega odbora Beograda Minič, komandant mesta Beograda generalni podpolkovnik Jakšič in druge visoke osebnosti. Pred odhodom iz Beograda je predsednik vlade Mende-res na tiskovni konferenci poudaril, da se je med bivanjem v Jugoslaviji prepričal, da je Jugoslavija dosegla velik napredek in da ima pred seboj sijajno bodočnost. «V razgovorih z jugoslovanskimi državniki, ki so potekali v ozračju popolne iskrenosti in medsebojnega zaupanja, je dejal Menderes, smo se prepričali, dg je naše zavezništvo solidno, in ugotovili, da se v interesu miru, neodvisnosti in integritete naših narodov zveza mora se bolj izpopolniti« Menderes je poudaril, da sta Grčija in Turčija ob sklenitvi balkanskega pakta vedeli, da Jugoslavija ne želi pristopiti k severnoatlantskemu paktu. Z druge strani Jugoslavija ni bila nasprotna članstvu Grčije in Turčije v NATO. Dosežen je bil popoln sporazum glede specifičnosti položaja članic balkanskega pakta. V skladu s tem položajem ima lahko vsaka članica svoje posebne poglede na posamezna vprašanja, kar pa ne škoduje solidnosti zveze, ki temelji na skupnih osnovnih načelih. Dejstvo. da sta Grčija in Turčija članici NATO in obenem članici balkanskega pakta, katerega član je tudi Jugoslavija, ustvarja bratske stike med obema organizacijama, ki jpiata isti cilj: ohranitev miru, neodvisnosti in integritete držav članic. Menderes je nadalje ugotovil, da so med razgovori ugotovili, da so cilji in temelji zveze isti kot ob podpisu sporazuma. Dosežen je bil popoln sporazum glede osnovnih načel. Nekatera različna gledanja na svetovne dogodke nimajo nobene važnosti, ker so drugorazrednega pomena in ne morejo škodovati solidnosti balkanskega pakta, ki predstavlja bratstvo, stabilnost, proč v it in varnost za narode Balkana. Menderes je ob koncu obvestil novinarje, da je turška vlada ze predložila parlamentu ratifikacijo statuta balkan- ske posvetovalne skupščine, in poudaril veliko vrednost zavezništva in sodelovanja Turčije v balkanskem paktu. Predsednik vlade Menderes je povabil podpredsednika Kardelja in državnega sekretarja Kočo Popoviča na uradni obisk v Turčijo. Vabilo sta sprejela in izrazila upanje, da bosta Turčijo lahko obiskala okrog septembra t. I. Včeraj so v Beogradu podpisali med jugoslovansko in turško vlado protokol o obveznih pošiljkah pšenice in bombaža ter protokol o vzajemnem kreditiranju. S prvim protokolom se Turčija obvezuje, da bo v prihodnjih petih letih poslala Jugoslaviji, Jugoslavija pa bo od Turčije kupila najmanj 100.000 ton pšenice, oziroma 20 odst. od turških izvoznih viškov pšenice s tem. da se obveznost nanaša le do 200.000 ton letno. Z istim protokolom se Turčija obvezuje, da pošilja, Jugoslavija pa da kupi najmanj 40.000 ton bombaža letno. Z drugim protokolom obe državi zagotavljata medsebojni brezobrestni kredit v znesku 6 milijonov dolarjev za predsednika poslanske zbornice. Socialdemokratski poslanci so sklenili, da bodo pri glasovanju oddali bele glasovnice, medtem ko bodo o točnem zadržanju pri kasnejših volitvah podpredsednika sklepali na prihodnji seji, da pa se bodo orientirali na liberalnega kandidata. Ti sklepi so bili kmalu pod streho, precej dolga in živahna diskusija pa je veljala političnemu jjoložaju in vladni krizi. Kot je izjavil predsednik parlamentarne skupine PSDI, so zborovalci prišli do soglasnega zaključka, da ((krizo povzročajo huda nesoglas-a. ki tarejo krščansko demokracijo«. Popoldne se je diskusija o tem vprašanju nadaljevala na skupni seji vodstva in parlamentarcev PSDI. Glavni tajnik stranke Matteo Matteotti in podpredsednik vlade Sara-gat sta podala vsak zase dolgo poročilo o zadnjih dogodkih, zlasti pa o stikih in pogajanjih med strankami in v Vladnem okviru. V debato je danes posegel predvsem predstavnik levice Bonfantini, ki je izražal razne pomisleke proti prikladnosti, da socialni demokrati izzovejo vladno krizo v sedanjem trenutku. Ce bi se kriza morala začeti, je dejal Bonfantini, bi se bilo treba cmeriti k političnim formulam, ki bi se razlikovale od sedanje štiristranske. in se zlasti aktivno zavzemati za «odprtje na levo«, sporazumno z demokristjani in Nenni-jevimi socialisti. Diskusija se bo nadaljevala jutri predpoldne. Sodijo, da bo zelo dolga in živahna. Q dc končnem sklepu PSDI si torej še ni mogoče ustvariti jasnega mnenja, čeprav je razpoloženje zaenkrat bolj naklonjeno krizi. Scelba je nadaljeval svoja prizadevanja za rešitev potapljajoče se vladne barke. Danes je imel dolg razgovor s predsednikom demokristjanske poslanske skupine Morom. Posebno stališče pa pripravljajo. kot kaže, demokristjan-ski sindikalisti, ki se politično zbirajo v skupini »socialne sile«. Na sedežu CISL so se danes sestali poslanci pa-store, Cappugi, Sabatini, Pa-van. Butte. Zambelli in Scg-lia tetr sindikalisti Storti, Romani, Nasoni. Bozzola, Donat-Cattin in Labor. Sestavili so resolucijo, ki bo objavljena konec tedna in ki jo bodo predstavniki skupine, člani nacionalnega sveta demokristjanske stranke, predložili de-mokristjanskemu vodstvu skup odpravo težav pri izmenjavi blaga, do katerih je prišlo v dosedanji zamenjavi predvsem I no z zahtevo, naj se skliče na-zaradi sezonskega značaja tur- J cionalni svet. škega izvoza. I A. P. »»•<>>ll\^KI l>mv| Na da-nai.iji dan .ie bh leta 1876 rojen slovenski pisatelj Ivan Cankar; umrl je 11. decembra 1918. Danes, TOREK 1«. ma-iB Antoniu, Dv°rna-Sonce vzide ob 4.41 !n,.z?, Luna 19.22 Dolžina dneva 1441 v ,43. vzide ob 23.25 in zalone ob J-Jutri, SREDA 11. m:l)a Mam er i, l.ierka VELIK USPEH ENOTNO NAPOVEDANE STAVKE Včeraj je stavkalo 85 odst. uslužbencev tržaških trgovin Velike trgovine so bile skoraj vse zaprte, male pa so obratovale - Stavka osebja INAM se vleče v nedogled Včeraj opolnoči se je končala stavka trgovinskih uslužbencev. Stavkali so uslužbenci trgovin na debelo in na drobno. Stavka je zelo dobro uspela, saj se je je po podatkih sindikatov udeležilo 85 odstotkov vseh uslužbencev. K uspehu je nedvomno prispeval enoten nastop vseh sindikalnih organizacij. Zaradi stavke je bila zaprta večina velikih trgovin, medtem ko so poslovale male trgovine, kjer y glavnem prodajajo sami lastniki in njihovi svojci. Stavka je bila popolna v trgovinah Delavskih zadrug in v trgovinah Hausbrandt s kolonialnim blagom. Zaprte so bile tudi manufakturna trgovina Sessi, veleblagovnica Upim in druge. V veliki manufakturni trgovini Coin je stavkalo 90 odst. uslužbencev, velik odstotek stavkajočih je bil tudi v podjetju Beltrame. Po mestu so hodile tudi skupine stavkajočih, ki so nadzorovale potek stavke. Policija je tudi aretirala 4 člane teh skupin. Ce upoštevamo, da je za uslužbence malih podjetij mnogo teže stavkati kot pa za delavce v tovarnah, tedaj je dosegla stavka velik uspeh. Zaradi tega so sindikalne organizacije tudi izrazile zadovoljstvo nad potekom stavke. Dopoldne so se trgo- j vinski uslužbenci zbrali na skupščini na sedežu Delavske zbornice. Na skupščini so sprejeli tudi protestne brzojavke, naslovljene na Zvezo trgovcev, na ministra za delo Vigorellija ter na organe oblasti, hkrati pa so poslali tudi solidarnostne brzojavke sindikalnim organizacijam v ostalem delu države. Popoldne pa so se zbrali predstavniki trgovinskih uslužbencev na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi tajnik CISL Me-neghelli. Uslužbenci trgovin so s stavko ponovno zahtevali, naj se tudi zanje čimprej uresniči poenotenje plač, ki so ga dosegli industrijski delavci že junija 1954. Glede mezdnih področij zahtevajo, naj se Trst vnese v prvo mezdno področje, kar pomeni, da bi tržaški uslužbenci prejemali najvišje plače v držg\y, to je takšne, kakršne veljajo za največja italijanska mesta. Sedaj so namreč plače trgovinskih uslužbencev mpogo nižje kot v mnogih italijanskih mestih. Kot primer naj velja mesto Padova, kjer dobivajo uslužbenci trgovin 20 odstotkov več plače kot v Trstu. * * * V poldržavni ustanovi INAM traja že osmi dan stavka in še nič ne kaže, da pride do kakšnega sporazuma. Zasilni zdravniški pregledi so sicer po občinskih ambulatorijih, toda ne morejo odtehtati redne zdravniške oskrbe in nege. Tako so na primer morali prekiniti zdravljenje vsi bolniki, ki so jim predpisali zdravniki fizioterapijo kot obsevanje, kratke valove itd. Pomanjkljivi so seveda tudi pregledi pri specialistih. Ker stavkajo tudi vsi upravni uradniki INAM, ne dobivajo zavarovalci, ki so na bolniškem dopustu, že ves teden denarnih dajatev (hranarine). Razen tega so še druge nevšečnosti. Zaradi tega vedno bolj narašča nezadovoljstvo med zavarovanci, ki ne morejo razumeti, zakaj noče zakladno ministrstvo priznati upravičenih zahtev uslužbencev INAM in drugih poldržavnih ustanov. V četrtek bodo zopet napovedali stavko uslužbenci INPS in INAIL, ki stavkajo zaporedoma po posameznih italijanskih deželah, da bi končno prisilili pristojna ministrstva, da odobrijo izplačilo dopolnilnega nakazila. Odobritev qradnje štirih šolskih poslopij PREDLOG V OKVIRU )TAllJANSKO»AVSTRlJSKIH POGAJANJ V Trstu bo ustanovljeno razsodišče za spore pri trgovini z lesom? Ustanovitev komisije v trstu bi dala priznanje tržaškemu pristanišču kot najbolj kvalificiranemu posredniku v trgovini z lesom V zvezi z italijansko-avstrij-skimi pogajanji o novi trgovinski pogodbi, so v Rimu 14. mnenje mednarodno trgovinsko zbornico in da bo napravila nato natančen načrt ar- aprila razpravljali tudi o ar-j bitražne komisije, katerega bitraži sporov v trgovini z i bodo predložili Avstrijcem. Vladni generalni dr. Palamara je sporočil tržaškemu županu, da je ministrstvo za prosveto odobrilo gradnjo štirih šolskih poslopij v Trstu za 305 milijonov lir. S tem denarjem bodo zgradili 61 razredov, in sicer 15 za srednješolski in 46 za o-snovnosolski pouk. Stroške bodo vključili v proračun finančnega leta 1954-55. Eno osnovno šolo bodo zgradili v središču mesta, eno v predmestju, eno pa v okolici. Srednja šola bo prav tako zgrajena v enem izmed tržaških predmestij. Z gradnjo poslopij računajo, da bo pomanjkanje prostorov v šolah rešeno verjetno v teku leta 1956. lesom. O tem vprašanju je razpravljala posebna mešana italijansko-avstrijska komisija, sestavljena iz strokovnjakov komisar I za les. Podpredsednik tržaškega združenja zainteresiranih pri lesni trgovini, dr. spinotti. je na teh zasedanjih predlagal, da bi bil sedež arbitražne komisije v Trstu. Ta predlog je takoj podprla italijanska delegacija, ki je poleg tega predlagala, da bi arbitražno komisijo sestavljalo pet članov. Predsednik bi po tem predlogu moral biti tujec, dva člana Italijana in dva člana Avstrijca. Avstrijci so ta predlog dobro sprejeli in so zagotovili, da ga bodo natančno proučili v okviru «Bundesholzwirt-schaftsrata«, medtem ko je italijanska delegacija izjavila, da bo najprej vprašala za UGODNE NAPOVEDI OB PRILIKI GRAŠKEGA VELESEJMA Ustanovitev arbitražne komisije za razsojanje sporov, ki nastajajo pri trgovini z lesom, je zelo važna, saj se na ta način vsi spori zelo hitro rešijo brez dolgotrajnih, zamudnih in pogosto dragih sodnih postopkov. Ustanovitev take komisije bi zaradi tega nedvomno pripomogla k okrepitvi trgovine z lesom. Zlasti je pomemben predlog, da bi taka komisija poslovala v Trstu, saj bi se s tem ne dalo samo javno priznanje tržaškemu pristanišču kot najbolj kvalificiranemu posredniku pri trgovini z lesom, temveč bi se istočasno avtomatično okrepila posredniška vloga našega mesta in to ne samo za pošiljke lesa proti prekomorskim deželam temveč tudi za vso Italijo. BoTrstznal izkoristiti povečane možnosti za avstrijski tranzit? Vrnitev popolne neodvisnosti Avstriji bo povečala možnosti za razširitev njene zunanje trgovine in njenega tranzita skozi tržaško pristanišče - Premagati bo treba konkurenco Reke Včeraj se je zaključil 40. | v mnogo večjem odstotku kot mednarodni velesejem v Grad je bil do sedaj pri avstrijski cu. ki je prinesel izredno u-godne rezultate. Tudi na tem velesejmu se je namreč odrazil optimizem avstrijskih političnih in gospodarskih krogov v zvezi z moskovskimi sporazumi in po mnenju Avstrijcev zelo bližnji popolni suverenosti. Odhod sovjetskih okupacijskih čet in prevzem bivše nemške imovine bo imel izredno pomembne gospodarske posledice, ki se bodo nujno odrazile na povečanju zunanje trgovinske izmenjaje. V tem okviru bo Trst prav lahko dobil izredno pomembno vlogo in se bo lahko njegov delež pri avstrijskem uvozu in izvozu povečal ne samo absolutno, temveč tudi relativno. Do povečanja . obsega »vstrijskega uvoženega in izvoženega blaga skozi Trst bo po mnenju avstrijskih gospodarskih krogov moralo nujno priti, po vsej verjetnosti pa bo poleg tega Trst udeležen PRfcD ZAOSTRITVIJO GIBANJA NA ŠOLSKEM PODROČJU PROFESORJI SREDNJIH ŠOL groze s stavko do skrajnosti Če pogajanja ne bodo rodila uspeha in bi se grožnja profesorjev uresničila, ne bi dijaki mogli polagali nili zaključnih izpitov V Rimu se je zaključil šesti kongres državnega sindikata srednje šole, v katerem je vpisanih okoli 30 odstotkov vseh profesorjev. Kongres je odobril dosedanjo akcijo profesorjev in obsodil ravnanje vlade, ki noče priznati upravičenih zahtev učnega osebja, kar povzroča veliko škodo srednji šoli v vsej državi Kongres je zahteval, naj vlada v celoti uresniči člen 7 zakona o pooblastilih ter naj korenito reši vgrašanje začasno nameščenih profesarjev, ki so v primeri s stalno nameščenimi v veliki večini. Kongres je izrazil obžalovanje nad posledicami, ki bi utegnile nastati z odložitvijo zaključka šolskega leta. Ce bi bodoča pogajanja ne rodila ncbenega uspeha, je kongres predlagal, naj «enotna šolska fronta« proglasi stavko do Skrajnosti ter nai se profesorji ne vzdržijo le pouka, marveč tudi vseh izpitnih spraševanj ter sploh vsega dela v zvezi z zaključkom šolskega leta. Ce Se bo spor tako zaostril, bodo seveda nastale za vse dijake resne posledice. Tudi sindikat ravnateljev srednjih šol in stalno name-i m i h profesorjev se je sestal in proučil položaj ter sK,enii predlagati «enotni šolski fronti« zaostritev stavkovnega gibanja, če ne bo vlada sprejela zahtev profesorjev. Kongres zdravnikov društvo za dermatologijo V soboto in nedeljo je bil v Trstu kongres zdravnikov i-talijanskega dru.tva za dermatologijo in sifilografijo. Na kongresu so se zbrale najbolj vidne italijanske osebnosti o-menjenih zdravstvenih strok, ki so razpravljale o najrazličnejših kožnih boleznih. Na programu je bilo 52 referatov. Po zaključku delovnega programa so kongresisti obiskali Sv. Just in Miramarski park. Nezgoda na ladji „Messapia" Pri delu np ladji «Messa-pia« je včeraj popoldne nenadoma priletela na 56-letnega Antonia Ingia iz Ul. Boccardi 5 deska. Deska je bila zavezana precej visoko na ladji, zato je Ingio, ki je popravljal ladjo podjetja »Adriatica«, hudo poškodovala po hrbtu in mu najbrž zlomila kako rebro. Ambulanta Rdečega križa je ponesrečenca odpeljala v bolnišnico, kjer bo ostal najmanj 15 dni. Poštena najditeljica Včeraj popoldne je 53-letna Ana Capovilla našla v Ul. Carducei zleto zapestnico z obeskom, na katerem je bila na eni strani vdelana katedrala sv. Justa, na drugi pa tržaška zastava. Poštena ženska je zapestnico izročila policijskim stražnikom na komisariatu na Trgu Dalmacije, kjer je na razpolago lastniku. zunanji trgovini- Avstrija bo namreč usmerila svojo zunanjo trgovino predvsem proti deželam Bližnjega in Daljnega vzhoda, kjer ima možnosti prodaje svojih industrijskih izdelkov in lesa in kjer lahko kupi potrebne surovine. Poleg tega avstrijski poslovni krogi mnogo računajo na posredniško vlogo pri povečani trgovinski zamenjavi dežel sovjetskega bloka, kar bi ponovno koristilo Trstu. Te možnosti pa resno ovira okrepljena konkurenčna vloga Reke in so avstrijski predstavniki na velesejmu jasno izjavljali, da je odvisna bodoča preusmeritev avstrij skega tranzita izključno od u-krepov. ki jih bo italijanska vlada podvzela za okrepitev tržaškega pristanišča in pomorskih zvez Trsta. Avstrijci pravijo, da Rim sedaj že podrobno pozna vse avstrijske zahteve v zvezi z napovedano mednarodno konferenco o pristanišču in upajo, da bodo odgovorni vladni krogi te zahteve upoštevali. Prav v tej zvezi pa je zanimivo, da Trst ni bil zastopan na velesejmu v Gradcu, medtem ko je reško pristanišče izrabilo tudi to zelo pomembno priliko za okrepitev svoje propagandne akcije. To dejstvo samo po sebi ne bi imelo izrednega pomena, vendar ga je treba spraviti v zvezo s celotno vladno politiko do tržaškega pristanišča. Se vedno namreč ni sklicana mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču, katero Avstrijci tako odločno zahtevajo; pomorske zveze Trsta bodo še nadalje ostale na sedanji šibki ravni in ne predvidevajo se nikaki Ukrepi za okrepitev pristanišča. V takih pogojih bo Trst izredno težko izkoristil nastale možnosti in si osvojil pomembnejši delež povečanega avstrijskega tranzitnega prometa. Razkrinkan pustolovec 12. aprila so ia Francije izgnali italijanskega državljana, ki se je v Turinu, kjer ga’ je policija prijela, izdajal za 48-letnega Olinda Mon-tija, rojenega v Lokvi na Krasu. Monti je policiji pripovedoval, da mu je po kapitulaciji uspelo oditi iz Središča za vojaško reorganizacijo jadranskega sektorja in se vključiti v razne vojaške oddelke po Italiji. Večkrat ob- sojen kot ubežnik od vojaških sodišč v Neaplju, Taran-tu, Ascoiiju itd. v letih 1944, 45 in 46, je pobegnil v Francijo. kjer se je policijskim oblastem izdajal za člana nekega ciganskega plemena, ki se je ukvarjal s trgovanjem z živino v Istri. Nadalje je Monti lagal, da se je.' čeprav brez osebne legitimacije, vpisal v seznam nabornikov in da je bil končno določen k 152. pehotnemu regimentu v Trstu. S tem regimentom naj bi po- Zborovanje odlikovancev z dalo kolajno* V gledališču »Verdi« je bila v nedeljo dopoldne slavnostna otvoritev letnega zborovanja živečih italijanskih odlikovancev z zlato kolajno za vojaške zasluge. Prisotnih je bilo 130 od 207 živečih odlikovancev iz vseh italijanskih vojn od 1915 dalje in iz odporniškega gibanja. Med njimi je mnogo težkih invalidov in pohabljencev. Poudariti moramo, da je bila to umirjena in resna slavnost, ki sta jo motila samo neprimerna poudarka predsednika skupine odlikovancev odv. Antonija Cia-marra, ki je v svojem govoru izrazil željo, da bi se ponovno v kratkem vrnili v Trst, da bi nadaljevali pot z dvignjenimi rokami naprej do drugih področji in bratov, ter zaključne besede župana Bar-tolija, ki je vzkliknil, naj gre pozdrav «Zivela Italija« on- zneje sodeloval v vojaških o- V - n peracijah v Jugoslaviji, kjer^tran »začasnih vzhodnih me. Na sedežu sindikata tržaških rszprodajaleev časopisov je bila v nedeljo slovesnost v zvezi z obiskom predstavnikov kategorije iz Gorice. Ob prisotnosti predstavnikov komisariata, občine in založni-.stev, med katerimi je bil tudi zastopnik založništva našega lista, so go riški razproda-jalci izročili tržaškim društveni prapor, kateremu je botrovala hčerka pred leti umrlega tržaškega razprodajalca ča- sopisov Sellitri ja. Po slovesnosti so si goriški razprodajal-ci v družbi tržaških ogledali tržaško okolico, zvečer pa so imeli družabni večer, katerega se ie udeležil tudi župan. Duša vse slavnosti je bil g Morpurgo od sindikata tržaških razprodajalcev. ki so ob tej priložnosti dobili za svoje nadvse koristno delovanje v zvezi s posredovanjem tiska tudi javno priznanje. naj bi dospel do Šibenika. Po juniju 1942 je bil seveda, po njegovem pripovedovanju francoskim oblastem in -policiji v Turinu, poslan v šolo padalcev v Tarquinijo in kasneje k drugim vojaškim oddelkom vse do premirja. Po obvestilih Interpola se je tudi tržaška policija začela zanimati za zagonetnega Montija m je po prejetih podatkih iz vojske, župnišča v Lokvi in drugod ugotovila, da gre za prevaro, s katero je hotel dozdevni Monti usmeriti pozornost policije v drugo smer. Končno je direkciji Interpola pri notranjem ministrstvu v Rimu uspelo v osebi izgnanca iz Francije, ki so ga bile polna usta hvale, identificirati Adelinda Draga-nija iz Montenera pri Cam-pobassu. Dragani je bil zaradi napada na osebo kaznovan leta 1936 in 1938 od sodišča v Campobasso na 4 leta in 10 mesecev zapora in je takrat bil postavljen tudi pod kontrolo vse do novembra 1944 leta. Sedaj je Dragani v zaporih v Turinu kjer čaka na zasluženo kazen. Dr. Frugoni potrdil bMžnji odhod Togliattija Sinoči kmalu po 19. uri je v vilo na Opčinah, kjer trenutno stanuje generalni sekretar KPI, prispel z mirenskega letališča prof. Frugoni, ki je nato s prof. Doninijem in dr. Spallonom pregledal Togliattija. Po pregledu, ki je trajal skoraj eno uro. je dr. Spallone prebral novinarjem uradno poročilo, v katerem je rečeno, da se bolnikovo stanje normalno zboljšuje, brez kakršnih koli posebnih znakov. Zaradi tega je Togliattijev odhod v Rim predviden konec tega tedna. Prof. Frugoni je prispel z letalom iz Rima v spremstvu senatorja Scocci-marra. ja«, kar gotovo ni v duhu pomiritve odnosov s sosedno Jugoslavijo. V popoldanskih urah se je v hotelu «Excelsior» pod predsedstvom tržaškega odlikovanca z zlato kolajno odv. Furija Laurija, začel delovni del zborovanja. SEZNAM DOBITKOV nagradnega žrebanja .Primorskega dnevnika* ob desetletnici obstoja 1. Radijski aparat, 2. radijski aparat, 3. originalna slika tržaškega slovenskega likovnega umetnika, 4. l#-dnevno letovanje v enem izmed znanih turističnih središč, 3. usnjen potovalni kovček, C. usnjena potovalna torba, 7. čajni servis (prt in prtiči) v narodnih vezeninah, 8. - 10. srebrne filigranske zapestnice, proizvod ljudskih umetnikov, 11. enoletna naročnina PD, 12. - 16. Priročni leksikon, 17. Pomorski leksikon, 11. - 20. Cankar: Zbrani spisi I.-X., 21. Tavčar: Zbrani »pisi l.-V, 22. Bevk: Zbrani spisi I.-V., 23. šest gramofonskih plosc slov. narodnih pesmi, 24. - 25. Slovenski pravopis, 26. - 30. koristni predmeti z narodnimi motivi, 31. Kalinšek: Slovenska kuharica, 32. - 33. Sodobna kuharica, 34. - 33. velika lepo izdelana šaha, 36. sest gramofonskih plosc s slovenskimi motivi, 37. - 50. po dve sodobni knjigi na izbiro iz bogatega seznama, 31. - 100. po ena knjiga letošnje izdaje. NB: Iz nagradnega žrebanja so izključeni člani uredništva in uprave PD in nameščenci ZTT. Teh nagrad bo lahko deležen — seveda, če mu bo zreb naklonjen — vsakdo, ki bo pravimo reši’ nagradno uganko. V prihodnjih dneh bomo v levem zgornjem kotu 2. strani »Primorskega dnevnika* zaceli objavljati izrezke, ki bodo, če jih boste pravilno sestavili, dali značilno figuro. Kakšna bo ta figura, vam seveda ne povemo; to morate uganiti sami — pa ne bo težko. Izrezkov bo vsega skupai deset, zadnjega boste našli v jubilejni številki «Dnevnika», ki bo izšla v nedeljo 29. maja. Priobčili jih bomo v vsaki nedeljski številki, vmes pa. kakor nanese. Kdor nam bo do 10. junija poslal, tudi nalepljeno na navadni dopisnici, pravilno rešitev, bo sodeloval pri žrebanju, časa za tuhtanje in kombiniranje bo torej dovolj. PAZITE TOREJ, KDAJ BO IZŠEL PRVI IZREZEK - IN VSO SREČO! GLASBENA MATICA V TRSTU V ponedeljek 16. t. m. ob 21. uri v Avditoriju Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane Spored obsega umetne in narodne pesmi domačih in tujih avtorjev. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15-11., telefon 31-119, v soboto od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 13. ter v ponedeljek od 11. do 13. in od 16. do 21. ure, v drogeriji Šaimer v Barkov-ljah ter v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu. Oktet bo nastopil tudi v soboto 14. maja ob 2A.30 v Prosvetnem domu (Ul. Ricreatorio štev. 1) na OPČINAH in v nedeljo 15. maja ob 11. uri v gledališču v SV. KRIŽU. Za predstavi na Opčinah in v Sv. Križu bodo vabila na, razpolago pred pričetkom koncerta. ( OliEPALlSČA ) VERDI Danes: ob 21. uri četrti koncert orkestra Tržaške 'ilharmo-n je pod vodstvom dirigenta Ser-giuja Celibidacha. Na programu-VVeber »Carcstrelec«, uvertura; Sibelius »Saga«, simtorična pesnitev op 9 (novo v Tr;tu); Brahms IV. simfonija op 9e. Prosvetno društvo »I. GRUDEN« v Nabrežini vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek 12. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Pozdrav predsednika SPZ. 3. Poročilo tai.iika o delovanju društva. 4. Diskusija. 5. Volitve novega odbora 6. Razno. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA ’ Razna obvestila Občni zbor Sindikata slovenskih šolnikov. —Sindikat slovenskih solnikov v Trstu vabi svoje člane na drugi letni občni zbor. ki bo v risalnici svetoivanske šole drve 15. maja 1955 točno ob 8.30. Dnevrij red: 1. Otvoritev; 2. Poročilo glavnega odbora in diskusija: 3. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 4. Volitve; 5. Slučajnosti. Glavni odbor TOREK 1C. »a.'1 1555 'lite.« POSTAJA * 11.30 Lahki orkestri. Kramljanje o kislih m 12.00 Za vsakogar Glasba po željan: 14n®° %iiK Poloveizki plesi 1Z -ftugrttifc Igor«, 14.15 Kulturni, 14.25 Južnoameriški ““,,41 17.30 Plesna čajanka, () Saint-Saens: Koncert sr violino; 18.26 Trije opere »Faustovo .0°*“, lUj 13.00 Radijska univ«t»j. jgti Pestra glasba; 20.0° Mala nočna glasba; 22 na glasba. T It h* T '• ,j |5 11.45 Komorna ijSnjp er"* Vam posvečeno; 13-*5, pert** glasba- 18.00 Orkester : 'jj in rija; 21.35 Koncert U jjfl orkester v A-duru K-Orkester G. Cerg°lUa- K O P K 11 jjj, Slovenska poročil*: 13.30. 14 30, 19.30 M dan ■* Hrvaška poročila: vsak 7000. i r 15 11» Italijanska poroc'1*. °-Iz naših listov v ka > ob 14.36 17~M. ‘l9 00 in 23.00 . tfil Iz naših listov v sl0’ dau (razen nedelje m Iz "naših "listov ’ none^1' : vs»« dan (razen nedelje in P°n' kal ob 17.06 m KOle4*!: Jutranja glasba; 7.00 *G1JjW iti * VJI1J1 jutranja •• _ vremenska n »poved, 'j^eti ? za dobro jutro; 7-30 go sipo d i n j e:J 11.100 šolskih aktivov: ,,NAžja..r«ni«.2 ja - Cerknico; 12-50 R-ft vas; 13.45 Zabavna ut Od melodije no melo?1-J .^it. 20 minut belokranjskih .520 15.00 S knjižne pol**. uga(ft san spored glasbenih .. Rt' 16.00 Za vsakogar ne* A prafr Glasbe-ni kalejdoskop. gjurj' cesco Jovinn: D Kit’;' menta«; 19.10 Šport; i»-Ljoliid*! v ritmu; 20.15 Igra kvartet (popularne d. f ca,-narodne pesmi); 2030 _ tal*1 kcvski: «Labodje jeze na suita v 4 dejanji"-K I. «1 V «•* ■» • •’ 327.1 m. 202.1 tthHoO, U3®’ Poročila ob 5.00. 6.w). 15.00. 17.00 m 22.00. ji.ftt 11.00 Radijski kole®*’Cjci'l)*' 1 1 »cknn.n vw nrl i ST(3 • 1 — - ^ * ’ Glasbena medigra: nora — dober dah Mozart: Koncert orkester št, 20 v r- 20 minut z Vesebffll ", [3,30 f. Želeli ste — poslušajte- «oliS 1 11.3» za kDv"j.i» a-moiui „5 .nfllfl. * M«- ster spored operne ne glasbe; '4.40 Sklad^^ in ;i kor pek znanih vrina in R. G°b“ borski komorni zb°r’.»jo ”r melodij L-vni k dr Mirko Rupel: govori; A 16.00 I^ltl,P<*nif$,, Prometne nezgode Včeraj, nekaj minut pred poldnem se je 33-letni Mario Pertot iz Ul Torretta 4 v bližini kina «Fenice» v Ul. Bat-tisti zaletel v 75-letno Cate-rino Gigante por. Farella iz Scala Lauro 2. Pri trčenju sta oba padla na tla. Farellovo so odpeljali v boln-inico, kjer se bo morala zaradi poškodb na levih sencih in morebitnega zloma levega zapestja zdraviti vsaj 10 dni, Pertot pa je ostal nepoškodovan. Huda nesreča pri Nabrežini Danes ponoči ob 2. uri se je na cesti med Nabrežino in Sesljanom, v bližini križišča z avtostrado, prevrnil motor Mo-rini 175, s katerim so se vozili trije mladeniči iz Nabrežine. Pri tem si je 27-letni Li-vio Lesica iz Nabrežine prebil lobanjo; v skrajno resnem stanju so ga prepeljali v tržaško bolnico. Drveči vlak ji je zlomil oalec Med izletniki, ki so prišli včeraj v Trst. sta bila tudi Edi in Concetta Neri iz Al-binije pri Grossettu. Ko se je vlak št. 1650, s katerim sta se vozili sestri Neri skupno z ostalimi vaščani, približeval Trstu, se je Edi nenadoma sklonila skozi okno in s prstom pokazala svoji znanki na lesketajoče se morje. Tisti trenutek pa je iz nasprotne smeri privozil drugi vlak in 25-letni Edi Neri je nenaden udarec zlomil palec desne roke, s katerim je kazala na morje. V tržaški bolnišnici so Nerijevi nudili takojšnjo pomoč, vendar pa se bo morala zdraviti vsaj 25 dni. Včeraj opoldne je vozil po Ul. N. Sauro proti Čampo Marziu n* lambreti 33-letni šofer Mario Marzari iz Ul. dei Friuli 507. Pri poslopju št. 6 je z vozilom trčil v 44-letnega industri.jca Bruna Pastorina iz Bergama, ki je prav takrat prečkal cesto Pastorino si je zlomil desno nogo in se ranil na levi strani obraza, Marzari pa je bil laže poškodovan do licu in spodnjem delu leve noge. Oba se zdravita v tržaški bolnišnici. Ko se je včeraj proti večeru vračal z dela 26-letni Umberto Stulle iz Čampo Marzia 6, je pod predorom pri Sv. Andreju nenadoma izgubil ravnotežie in padel z vespe na tla. Pri padcu si je izpahnil desno ramo in si verjetno poškodoval tudi kosti. Zdraviti se bo moral 30 dni. Kriminalni podvigi štirih mladih tatov V teku včerajšnje razprave je eden izmed obtožencev priznal dejanja - Sodili bodo tudi nakunovalcem ukradenega blaga Objaviti v celoti obtožnico proti 12 obtožencem, ki se morajo zagovarjati pred porotnim sodiščem, bi bilo za nas skoraj nemogoče in tudi škoda prostora. Omenili pa moramo, da so se le štirje od njih tako hudo pregrešili, da jim mora soditi porotno sodišče. Ostali, in sicer 25-letna Ana Petaros od Sv. M.M. Sp. 312, 43-letna Ivanka Skopinič vd. Zovec iz Jeričljeve ulice, 25-letna Lilijana Živec por. Vardabasso s hriba sv. Pante-lejmona, 32-letna Ivanka Turk por. Pečar iz Jeričljeve ulice, tot z Lonjerske ceste, katerega so ponoči 17. julija oropali. Policiji se je posrečilo aretirati Darija Kozloviča, medtem ko je Cernaz zbezal in se skril v stanovanju Albina Ražmana. Prav zaradi tega so Raz mana obtožili, da je mladeniču pomagal, da se je skril pred policijo. Preiskava je bila dolga in zamotana in se je zaključila s prijavo tožilstvu, ki je sestavilo več strani dolgo obtožnico. F. Cernaz in D. Kozlovič sta obtožena poleg ropa tudi 11 tatvin, in sicer na ško- 44-letni Giuseppe Bonano od . Kralj por. Kralj (15. Domja, 29-letni Mario Buzan 7-1954). Bruna Marsija, Ermi- mje Scherli por. Giacodi. Al- in 23-letni Franc Kozlovič, oba v Avstraliji, so obtoženi nakupa ukradenega blaga in so prišli pred porotno sodišče, ker je njihova kršitev zakona posledica delovanja prvih štirih obtožencev, ki so obtoženi, da so bili člani kriminalne skupine. ki so jo ustanovili zaradi boljše organizacije tatvin ir podobno. To namreč trdi obtožnica, in mladeniči: 31-letni Floriano Cernaz od Sv. M.M. Sp.. 27-letni Dario Kozlovič iz Loga št. 4, 23-letni Silvester Kozlovič iz Ul. Flavia in končno 25-letni Cristiano Cernaz iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti se morajo sedaj zagovarjati. Kako je policija odkrila kriminalno delovanje »Štiriperesne deteljice« smo že omenili v naši nedeljski številki. Preiskavo je sprožil Bruno Per- ZASKRBLJUJOČE SIRJENJI MLADINSKE KRIMINALITETE Aretirani mladoletniki tatovi motornih koles Zlikovci so se z ukradenimi motorji vozarili, dokler jim ni zmanjkal bencin, nakar so jih zavrgli Policiji je končno uspelo, da je spravila za varne zapahe skupino mladoletnikov, ki so se specializirali v kraji motornih koles. Dne 27, aprila okoli 21. ure je policija aretirala na Sprehajališču »v. Andreja 17-letnega Dl Bert O-mera iz Ul. dell’Annunziata 1 in 17-letnega Fabia Lampa iz Ul. Cereria 6, ki sta slabo uro prej ukradla v Ul. Ronchetto lambreto, last nekega Marcela Godine iz Ul. Canova 25. Pri zaslišanju sta mlada nepridiprava priznala še več tatvin motornih koles in nadomestnih delov, ki sta jih izvršila v družbi sebi enakih tovarišev, in sicer 16-letnega Lucina P.. 16-letnega Paola C., 18-letnega Francesca Corvascia in 16-letnega Bruna R. Omenjeni so priznali številne tatvine, zaradi česar so policijski agenti po zaključeni preiskavi prijavili sodišču Lampa in Di Berta zaradi tatvine o-menjene lambrete, motornih koles «Aer Machi«, »Devil« in »Parilla«. dalje motorjev »Iso« in «Rumi». Vsi ostali so bili pri tatvinah omenjenih motornih koles več ali manj soudeleženi. Poleg tega je Bruno R priznal, da je sam ukradel motorno kolo «MV». in sicer pred trgovino Coin na Korzu. Mladi zlikovci so motorna kolesa uporabljali predvsem za zabavne vožnje po mestu in so jih pustili na cesti, ko jim je zmanjkalo bencina. Nekaj nadomestnih delov so prodali. Lampi in Di Bert sta bila že kaznovana in sta bila trenutno na začasni svobodi, ker se bosta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Vsi ostali še niso bili kaznovani, a se bodo morali sedaj zagovarjati zaradi večkratnih tatvin Slovenski vokalni oktet bine De Maiti por. Baučer (13 7.1954) Vittoria Romana (2 7.1954), Alojzija Kodriča (12. 6.1954), Ines Maniaga por. Novel (1.6.1954), Bazilija Gombača (14.1.1954), Marije Zuljano-ve (4.7.1954) in Jolande Adamičeve (4. julija 1954). Poleg tega so F. Cernaza in Silvestra Kozloviča obtožili tatvin v škodo Albine Zerbi por. Sartori (14.2.1954) in Ro-dolfa Carniella (14.2.1954). F. Cernaza. D. Kozloviča in Silvestra Kozloviča so nadalje obtožili tatvine izvršene 11. januarja lani v stanovanju Ben-venutija Mattiettija in končno je F. Cernaz, tokrat s sodelovanjem Silvestra Kozloviča in njegovega bratranca Cristiana. obtožen treh nadaljnjih tatvin izvršenih 28.2.1954 v gostilni «Pina dei Porchi«. 13.11.1953 v škodo Giuseppa Balbiia in 25.10. istega leta v škodo Filipa Blaževiča. Tožilstvo ie nadalje obtožilo Silvestra Kozloviča, Franca Kozloviča in Cristiana Cernaza tatvine kolesa izpred go. stilne «Ex Luca« v Zavljah. Silvester Kozlovič se bo moral tudi zagovarjati zaradi nezakonite posesti samokresa, medtem ko se bo moral Dario zagovarjati zaradi posesti noža. V začetku včerajšnje razprave se je lastnik gostilne »Pina dei Porchi« prijavil kot zasebna stranka, nakar so zaslišali Floriana Cernaza, ki je priznal vse tatvine, ki jih je izvršil z Darijem Kozlovičem, medtem ko je zanikal, da bi kdaj sodeloval s Silvestrom. Mladenič je tudi priznal, da je sodeloval, čeprav nehote in nevede, pri ropu Bruna Pertota. Njega je namreč Kozlovič povabil na kozarec vina in sta šla na Lonjersko cesto, kjer je Kozlovič izginil v neko hišo. Misleč, da je sel obiskat prijatelja, mu je sledil in ko je vstopil v sobo, mu je Kozlovič izročil plašče in obleke ter mu naročil, naj jih odnese. Spočetka ni hotel, a ker se ni hotel z njim spreti, ga je ubogal. Cernaz je nadalje priznal, da se je domenil za tatvine izgovarjajoč se, da ga je do tega prisilila revščina. Razpravo so odložili na četrtek, ko bodo zaslišali ostale obtožence. Preds. Rossi, (ož. De Franco. zapisn. Tessier, obramba odv. Presti, Bologna. Catalan, Kezich, Sardos P., Falconer. Petracco in Carlini. Zasebna stranka odv. Padovani. Ilosseitl. 16.30: * ?Ut>»r na blcku 11», M. Brundo, E. Mever ETCelsior. '6.0C: « Zver », R. Miichum. 3’. Wrighi. Fenicc. 16.00: »Pustolovščine Casanove«, G. Ferzetti, C Calvet. Nazionaie. 16.30: »Raziskovalci neskončnosti«, W. Luodigam, H. Marshall. rilodrammatico. 16.00: »Preisko- valni oddelek«, B. Cravviord, H. Koman. Supercinema. 16.00: »Parižanka v Rimu«. A. M Ferrero. B. Laage. Arcobaleno. Id.00: »Protivohuri- slvo«, C. Gable, L. Turner. Astra Rojan. 16.00: »Ločitev \z ljubezni«, 1. Egge-r, R. Linterer Capuol. 15.30: «Rihard l.evje- srčni«. V. Mayo. G. Sanders. CristaUo. 16.00: »Atila« Antl ony Quinn, S. Loren. GraUaclelo. 16.30: «Tot6 v peklu«. T010. Alabarda. 16.00: »Rasputin«, P. Hrasseur, M. Vilale. Mladoletnim prepovedano. Aiistoo. 16.00: »Krik preganjan ta«, V. Gassman, B Suliivan. Armania. 15.30. »Kapitan-fanta-zrna«, F. Latimore. Aurora. 16.0(1- «Kriminalna poii-cija«, M. Cesiantine. Garibaldi. 15,30: «Plen zveri«, M. Posvers. Mladoletnim prepovedano. Ideale .15.30: »Ujetrtkl neba«, J. Wayne. Inspero. 16.30: «Plesala pom s teboj med zvezdami«. H. Ma*z. Italia. 16.00: «Cigan», Domna Cor-cora-n. S. Marco. 16.00: «Deset ljubezenskih pesmi«. J. Sernas. Kino ob morju, 16OO: »Bleski r.ad džungio«. G. Sheffield. Mclerno, 16.00: »Prihajajo dekleta«, B. Hope. Sdvoua. 15.30. «Serif brez revolverja«, W. Rogers. Vlale. 1600: «Ljubeze.iske sol- ze« A Togliani Vittorio Veneto. 16,00: «12 rn iju-bezm«, L. Bali. Azzurro, 16.00: «Sanjana neve- sta«, G. Grant. Belvedere. 16 00: »Dinozavrovo prebujenje«. Marconi. 16.09. «Neusirašm bratje«, R. Tavlor. Mrssrmo, 16.00: (tGamgster na . preži«, F. Sinatra. Novo Cine. 16.00: »Tarzanov beg«. Odeon. 16.00: «Na smrt prestrašeni«. J. Levvis. Hauia. 16 00: »Rabelj tropov«. D Reagan. Secolo. 16.30: »Hočemo shujšati«, ll. Hope Venezia. 16.00: «Aida», S. Loren. Kino na Opčinah 18 00: #Nor-Ivana«, A. Bautista F. Rev Od včeraj do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8. in 9. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke pa so bile 4, POROČILI SO SE: uradnik Silvano Rovis In ura-Jiiir* Anna-maria Visintin, delavec Oiaocar-lo Agnoietto m gospodinja An-nunziata Delle Dorine, pomorščak Bruno Bernard'5 in gospodinja Ange'a Ghcsmi, pomorščak Giovann-i Gluh in gospodinja Maria Leti?.:* Dcbom. UMRLI SO: 51-letni Giuseppe Clatssi, 58-letnl Renato Vallon, 58-letni Giuseppe Cutrone, 25-let. m Giuseppe Luigi Poggi. 64-ietn* Olga Quinte!!l por 4rrh, 59-letni An-tomo Bonzclll, 69-P-tha Deme-nica De Zorzi, 48-letnl Giuseppe BattisteLla, 61-letni Gilberto Gi-ral-di, 78-letna Imiocenta Fare-sich vd. Elisi. 54.letna Filomeriu Depangher por. Zoranelli. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20 7 najnižja 13.1, cd 17. ur 20.0, zračni tlak 1020.7 v upadanju, veter 4 km severozahodnih, vlaga 52 odst., nebo jasno, morje lahno razgibano, temperatura morja 17.0 st. re - Ante Kestč. « joli.' 16.20 Koncert zna-n>r' (>W. 17.15 Koncert of°*!riS ne glasbe: 17.15 UK 9, V svetu oper o'h ",eDe5nit. LJ. Slovenske narodne *L,rjnt L. Branka Strgar; 18.30 P* n|Sia ni-k- 20.10 Koncert Pa uma Scholza z nJ'ia) lUKVI/J'4 Vlij-17.30 Naša žena'' l 21.00 Zabavne o Dan starega R'ml,J?" ;«nai 1 tornima Marcela ppeAi- lesom Segalonr 22.«• ge -športniki, vodi Emil10 tino. T H S 1 Ul. sv Fran čiška 20/ tel. J7-338 sprejema serate. male oglase, osmrtnice jij, od 8. do 12.30 m 00 18. ure. ZOBOZDRAVNIK AMBULATO .jj Dr. A. M. S o®« zobozdravnik pol*2 Ustne in zob" ,eze. l2 zobne Pr u do £ Sprejema 00 20. «Jj, (vogal 2 1 b * O Občina Javlja, da b<> od Cr-tfUCtt (ialjf /a PNMM41 - ■-! I n Ulica Giuliani, in sicer or1 k r i-l (J| del nivo /.ara-ui yo-laganja telefonskega kabia. ADRIA e; | H5' i prit'' Ul. Cicerone **■ ^ 29243^ IZLET1: v1jKoi° 28.-29.-30. ,v- *%rtn»f^»-v TURIN (nič« [t» nogometna "* ) t lij« J“g't s»*°Jr razpolago J« SP[, nekaj Pr05t^f0čil» v lemajo se na^jpit vstopnice n* Turinu. _____ 7.-12. VI- 55 .j, na DUNAJ: iL V- vpisovanj* 5., Odhodi 29. 9., 12. V- fi v PARIZ; ae /akLg. vpisovanja • 0dh° 15 dni ff5,* Dnevni odho^^ini Pj. za SicihJ0 *IJpin* manj Drugi if*' flPANg* DINAVIJD' f1r — cvpR®® vad«*.’ s> turi«ticnevlIum^>jjj MILAN. dr). (riKr* ,^OVO. od< -Žit A **IMOKSKI dnevnik «T • Id mtja ii.y.wifi|U^ipm *T"*T tudi člani jugoslovanske delegacije, ki se v Vidmu ODKRITJE SPOMENIKA BORCEM ILA PADLIM OB OSVOBODITVI TRSTA “'"eralni konzul FLRJ Mitja Vošnjak in konzul Ljubo Ljubič polagata venec k spomeni-Padlim borcem. Odkritju Je prisostvoval tudi bivši komandant IX. korpusa tov. Jože »Borštnar, ki je na čelu delegacije Zveze borcev Slovenije. •'»ni jn predstavniki slovenskih občin Tržaškega ozemlja polagajo vence k spomeniku padlim borcem a ža ureditev obmejnega prometa. Drugi od leve je vodja delegacije ing. S. Bučar 0(*kritju so sodelovali tudi pevski zbori. Na sliki nabrežinski pevski zbor pod vodstvom tov. Karla Boštjančiča Kdo je novi UaMjgnske OB DESETI OB« ME M ' ~~j SPOMNIMO Giovanni Gronchi je antifašist in predstavnik levega krila krščanske demokracije, zato bi bilo pričakovati, da bo v okviru svojih, čeprav malih možnosti predsednika, skušal vplivati, da se bo italijanski politični razvoj usmeril bolj v napredno smer Ce je bil dosedanji predsednik italijanske rapublike, Luigi Einaudi bolj znanstvenik kot politik, je novi predsednik, Giovanni Gronchi, izrazita politična osebnost. Dosleden antifašist, je že zgodaj podal ostavko na svoje profesorsko mesto, čim je uvidel, da se njegovi antifašistični nazori ne morejo ukloniti zahtevam, ki jih je fašizem stavil tudi pred profesorje. Sodeloval je v antifašističnem gibanju, pozneje pa je skupno z De Gasperijem zastopal' DC v Odboru narodne osvoboditve. Bil je večkrat minister, nato pa, do izvolitve za predsednika republike, predsednik poslanske zbornice. S svojim premočrtnim značajem in odkritim ter poštenim nastopanjem si je pridobil simpatije v vseh političnih krogih italijanskega parlamenta, in zato ni nič čudnega, če ima njegova izvolitev za predsednika republike skoraj plebiscitarni značaj. saj je zanj, poleg večine pristašev njegove stranke, glasovala tudi skrajna neofašistična desnica in monarhisti ter tudi skrajna levica. Povsem razumljivo je torej, da si demokratično javno mnenje skuša pojasniti pomen te izvolitve in vpliv, ki ga utegne imeti na bodoči razvoj italijanskega političnega življenja ter s tem na razvoj italijanske demokracije v splošnem. Vse to je vsekakor odvisno predvsem od dveh činiteljev. namreč, od politične usmerjenosti novega predsednika italijanske republike po eni strani, po drugi strani pa od meja, v katere je vklenjena politična pristojnost predsednika republike. Kar zadeva politično usmerjenost novega predsednika republike, je splošno znano, da Giovgnni Gronchi spada med tiste politike demokrščanske stranke, ki jih označujemo za krščanske socialiste, kakor sta bila na primer v Sloveniji dr. Evangelist Krek in dr. Stanovnik (ki so ga ubili med vojno kot talca). Krščanski socialisti sicer priznavajo u-pravičenost marksistične kritike sodobne kapitalistične družbe, zavračajo po materialistični svetovni nazor, ki tvori osnovo marksističnega pogleda na svet. Giovanni Gron-clii spada med voditelje levega lepila demokrščanske stranke. k tako imenovani »demokratični iniciativi* kjer naj bi izraz iniciativa pomenil začetek dinamične politike v korist delovnega ljudstva, da se prebrodi sedanje težko stanje vseh milijonskih množic, ki žive, slabo žive od svojega dela, kadar ne povečujejo prav tako milijonskega števila brezposelnih. S te plati so torej simpatije novega predsednika republike odločno na strani preprostega, z vsakdanjimi težavami se otepajočega delovnega človeka, prav tako odločno pa proti mono- polističnim pijavkam, ki gospodujejo nad italijanskim svetu pa ustava določa, da predsednik republike imenuje predsednika vlade in na njegov predlog posamezne ministre V teh mejah se torej giblje in razvija pristojnost predsednika republike. Predsednik italijanske republike ima torej v bistvu le predstavniško vlogo, to je, on predstavlja državo. *predseduje in ne. vladat). kakor se pri ustavnih monarhijah pravi za kralja, da »kraljuje in ne vladat). Skoro vsi javni ukrepi predsednika republike so torej podrejeni predhodni odobritvi parlamenta, s svojim podpisom pa daje izvršno moč celotni zakonodaji- Tako je po italijanski ustavi, predsedniku republike odvzeta vsaka možnost neposrednega vpliva na razvoj političnega življenja države in na zakonodajno pristojnost predstavniških teles. Le v dveh primerih more predsednik republike posredno vplivati na prvo in drugo, namreč, v kolikor more odkloniti podpis na že izglasovan zakon in ga vrniti parlamentu, ki mora o njem ponovno sklepati, in v kolikor spada v njegovo pristojnost imenovanje novega ministrskega predsednika, v primeru, da je prejšnja vlada podala ostavko in jo je predsednik republike sprejel. V prvem primeru se njegov Novi predsednik republike Giovanni Gronchi vpliv omejuje le na enkratno zavrnitev zakona; čim ga parlament ponovno odobri, ga mora predsednik republike podpisati in mu s tem dati izvršno moč V primeru vladne krize pa more biti vpliv predsednika republike znatno večji. Res je sicer, da je sestava nove vlade vedno vezana na odobritev parlamenta, kjer mora uživati zaupanje in podporo večine, a hkrati je tudi res, da se more v parlamentu vzpostaviti taka ali drugačna večina. V konkretnem primeru sedanjega italijanskega parlamenta, je možno kakor se tudi dogaja, da se vlada vzdržuje s podporo desničarskih strank, kakor je formalno možno, da se ona opira na dobrohotno zadržanje skrajne levice ali vsaj močnega dela te levice. Pri politično tako «nevtralni osebnostif kakor je bil dosedanji predsednik republike Einaudi, je bila politična usmerjenost vlade v glavnem prepuščena politični igri vladnih in nevladnih strank, s precej izrazito tendenco usmeritve na desno; pri sedanjem predsedniku republike pa moramo računati, da se bo posredni vpliv njegove demokratično napredne politične usmeritve občutil v toliko, v kolikor razvoj v desno ne more računati na njegove simpatije. in da bo — v mejah pristojnosti, ki pripada njegovi funkciji —■ skušal, vsaj kot politik, če ne kot predsednik republike, zastaviti svoj politični vpliv in nesporen moralni prestiž, da se politično življenje Italije ne bp razvijalo v smeri, ki bi utegnila privesti do propada italijanske demokracije in s tem do položaja, ki bi ogrozil u-resničenje teženj po socialni pravičnosti, ki so sedanjemu predsedniku republike nedvomno pri srcu. Vsekakor pa bomo kaj kmalu imeli priložnost videti novega predsednika republike na delu in bomo tako mogli na konkretnih primerih oceniti meje in značaj njegovega vpliva na razvoj italijanskega političnega življenja in njegovih problemov. se naših padlih JAKOB KAUCIC rojen v Trstu 2*. 4. 1914 padel 22. 4. 1944 pri Šempasu ANTONIO DELL’OSTE rojen v Oprtlju 13. 4. 1*31 padel v Trstu 1. S 1948 KER NIMAJO DRV, KURIJO S SONČNIMI ŽARKI • • n iifijfeiicfii r!'t topl&le Čeprav se je znanost v lovu za novimi pogonskimi silami prerinila že do izkoriščanja jedrne energije v mirnodobske namene, je pustila ob strani vir toplote in energije, ki je najcenejši 0 vencev se je množica ljudstva uvrstila v mimohod ob spomeniku gospodarskim življenjem. Zaradi te njegove politične u-smerjenosti moremo vsekakor smatrati Giovannija Gronchi-ja za ljudskega predsednika. V kakšni meri pa bo Giovanni Gronchi mogel > tako svojo politično usmerjenostjo dejansko vplivati na bodoči razvoj italijanskega političnega in socialnega življenja, je vprašanje zase, in v glavnem je odvisno od pristojnosti, ki jih ima kot predsednik republike. Kakšne so te pristojnosti? Poglejmo kaj pravi o tem italijanska ustava. O pristojnosti predsednika republike govori 87. člen ustave, ki določa: Predsednik republike je poglavar države in predstavlja narodno enotnost. More dostavljati obema zbornicama poslanice. Razpiše volitve v obe zbornici in določi datum njunega prvega zasedanja. Pooblašča predložitev zbornicam zakonskih osnutkov, izdelanih na pobudo vlade. Proglaša zakone in izdaja odloke z zakonsko močjo in pravilnike. Razpiše ljudski referendum v primerih, predvidenih v 11-stavi. Imenuje državne funkcio- narje v primerih, ki jih določa zakon. Akreditira in sprejema diplomatske predstavnike, ratificira mednarodne pogodbe, po predhodnem pooblastilu zbornic, kadar je to potrebno. Ima vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, predseduje višjemu obrambnemu svetu, ustanovljenem po zakonu, razglaša vojno stanje, ki ga je sklenil parlament. Predseduje nižjemu sodneJ mu svetu. Ima pravico pomilostiti)« in spreminjanja kazni. Izdaja republiška odlikova- nja. 88. člen pa pravi: «Predsednik republike more, po zaslišanju njunih predsednikov razpustiti obe zbornici ali tudi samo eno od obeh. Te pravice ne more izvrševati v teku zadnjih šestih mesecev svojega mandata«. 89. člen določa: «Noben akt predsednika republike ni veljaven, če ga ne podpiše minister, ki ga predlaga in ki je zanj odgovoren. Akte, ki imajo značaj zakona in druge, ki jih omenja zakon, sopodpiše tudi predsednik ministrskega sveta» 90. člen se glasi; «Predsednik republike ni odgovoren za dejanja, ki jih stori v izvrševanju svojih junkcij, razen za veleizdajo ali za kršitev ustave. V teh primerih ga parlament na skupni seji obtoži z absolutno večino glasov svojih članov». Kjer govori o ministrskem Živimo v dobi. ko si že otroci izmišljajo nove 'gre na temelju jedrne energije- Povsod se govori o tej energiji, zato ni nič čudnega, da se tega lotevajo tudi otroci, pa čeprav za sedaj samo v okviru iger. Ko pa bodo ti otro-co dorastli. bodo jedrno energijo uporabljali tudi pri vsakdanjem delu. V času pa, ko se toliki zanstveniki vsega sveta ukvarjajo z velikimi reaktorji, ci-Klotroni in z drugimi zapletenimi napravami, da bi sprostili energijo iz razkrojenih atomov ter jo uporabljali za spreminjanje v druge vrste energije, v energijo, ki jo danes proizvaja para, elektrika, in podobno, se manjše število znanstvenikov ukvarja s proučevanjem sončne energije z namenom, da bi to energijo lahko uporabili v koristne namene, za vsakdanjo u-porabo Pravzaprav je čudno, da se v vsej evoluciji človeštva in znanosti od najstarejših dob pa do danes na tem področju ni storilo več. Ce bi se bilo tej panogi znanosti in tem možnostim posvetilo več znanstvenikov, če bi se več znanstvenikov ukvarjalo z možnostmi izkoriščanja sončne e-nergije, pa čeprav samo kot virov ogromne kalorične vrednosti, bi prav gotovo že danes vsaj v tropskih krajih ta energija popolnoma spremenila življenje. Med vzroki zakaj se na tem področju ni storilo skoraj ničesar, je tudi ta, ds en sam oblak lahko v trenutku onemogoči ves ta velikanski izvor energije, seveda Čim se pojavi med soncem in zemljo. V najnovej-sem času pa se vendarle dela zelo mnogo na tem, da bi sončno energijo uporabili v industriji, gospodarstvu in tudi za najbolj enostavne potrebe domačega gospodinjstva. Pred kratkim je na nekem velikem zborovanju tovrstnih strokovnjakov spregovoril tudi minister za trgovino ZDA Sinclair VVeeks, ki je izjavil, da bi sončna energija, zbrana s površine 24 kv. km zadostovala za poganjanje vseh strojev v ZDA. To pa še ni nič v primeri s toplotno energijo. Toplotna energija, ki jo sonce odda na polovico zemeljske oble v eni uri, predstavlja velikansko količino, ki ustreza toploti, ki bi jo dobili od 21 milijard ton visoko kaloričnega premoga. Kakšno korist ima naša zemlja od sončne energije se vidi tudi po tem, da se pod vplivom sončne energije v enem letu samo v rastlinstvu dobi iz ogljikove kisline iz zraka 1(10 milijard ton ogljika. 25 milijard ton vodika, iz rastlinstva pa se sprosti 400 milijard ton kisika, brez katerega bi živalstvo in človeštvo sploh ne moglo živeti. Ce ste kdaj posuli po snegu malo saj odnosno navadnega pepela, ste opazili, da se je tu sneg mnogo prej stalil. To je popolnoma razumljivo: Svetla površina odbija, temna površina pa vpija sončne žarke Zato nam je poleti v temnih oblekah topleje, kakor pa v svetlih ali pa celo v belih oblekah. Na tem načelu je izdelal svoj načrt tudi dr. Alen Hajnek, prof. na vseučilišču v Ohiu. Dr. Hajnek je sestavil parni kotel v obliki črnoobarvane krogle, okrog krogle pa je postavil ogledala, ki odbijajo sončne žarke na kroglasti kotel, v katerem se proizvaja para. Po načrtu dr. Hajneka bi v ozkih ovalnih dolinah v prirodi postavili parne peči, na okoliških grebenih pa velika ogledala, ki bi se avtomatično obračala proti soncu in enakomerno odbijala ali odsevala sončne žarke v parni kotel. Tako »industrijski« načrt. Vsakomur je znano, da sončni žarki grejejo tako imenovane tople gredice, kjer se tudi v mrzlih obdobjih gojijo cvetlice in tudi zelenjava. Na tem področju bi se po istem načrtu s pomočjo posebnih kolektorjev segrevala tudi stanovanja. Ti kolektorji ali zbiralniki bi imeli razne oblike. Na vrhu bi bili zaprti s posebnimi steklenimi ploščami, ki bi propuščale samo kratke svetlobne valove, skozi zbiralnike pa bi bili napeljani tokovi zraka ali določene tekočine, ki bi sprejemal toplotne žarke, in ti tokovi, ki bi se segreli, bi nato krožili skozi razne sisteme radiatorjev ter tako segrevali stanovanja in druge prostore. S tako pridobljeno paro bi pa lahko poganjali celo parne stroje. Po teh računih je predvideno. da bodo do leta 1975 segrevali na tak način več kot deset milijonov stanovanjskih hiš v ZDA. Poleg tega so že našli kemične spojine, s pomočjo katerih bodo sončno toploto, ki jo bodo zbrali v sončnih dneh ohranili za tiste dni, ko zaradi oblačnosti in dežja ne bo sonca. Kadmijski sulfat je rumen navaden prah, ki se uporablja kot barvilo v industriji barv Dva ameriška znanstvenika D.C. Raynolds in G.M. Le-yes sta odkrila, da kadmijski sulfat spreminja sončno energijo neposredno v električno energijo. Kristali kadmijskega sulfata proizvajajo, pod določenimi pogoji seveda, električno energijo čim jih obsi-jemo s sončnimi žarki Tenka plošča kadmijskega sulfata veličine 4,5 krat 1.5 m, ki bi jo postavili na prikladno mesto na strehi hiše. bi lahko dajala toliko električno energijo, kolikor je potrebujemo za razsvetljavo, za radio-aparat. za električno peč, za električni štedilnik in razne druge električne naprave, ki so potrebne večji družini. Plošča kadmijskega sulfata proizvaja na kvadratni meter površine en kilovat električne energije na uro. Znanstveniki so pri tem šele v začetku, vendar so s svojimi proučevanji dosegli že dobre rezultate in upati je, da bodo kmalu prišli se do večjih rezultatov. Tako enostavno električno centralo na strehi bi lahko imela vsaka hiša. V sončnih dneh bi odvečno električno e-nergijo zbirali v akumulatorje za oblačne oz. deževne dni. Električna energija, pridobljena iz kadmijsko sulfatnih plošč, bi imela velik pomen tudi za telekomunikacije. To energijo bi si telefonske in druge centrale kar avtomatično same »nabavljale« in to zelo poceni. Odvečno energi jo bi hranile za oblačne dneve. Indija je dežela sonca. Indija pa nima drv in ker so indijski kmetje do sedaj že precej razredčili gozdove, u-porabljajo za domačo kuho najrazličnejša sredstva, med katerimi tudi navaden živalski gnoj. Nekaj podobnega se dogaja V Egiptu, v Siriji in v mnogih deželah tropskega pasu. To pa mnogo škoduje poljedelstvu, ki ostaja brez gnojil. Zato je verjetno, da se bodo v teh deželah sončne peči kaj naglo razširile. Ena teh peci je dokaj enostavna. To je navaden okrogel ko-vinast zaboj. Na eni strani je zaboj odprt, na drugi pa ima steklen pokrov. Ogledala odbijajo sončne žarke v notranjost zaboja, kjer je ke-mična spojina, ki upija toplotne žarke. Z druge strani se v zaboj postavlja lonec al kaka druga posoda, v kater se peče, kuha ali pripravlja kakršnakoli hrana. V tej sončni peči je možno kuhat že pri 18 stopinjah povprečne temperature zraka. Danes delajo v Indiji na tem, da bi dobili najbolj enostavno in hkrati najbolj ceneno sončno peč za široko potrošnjo. V Jugoslaviji se je s tovrst no znanostjo ukvarjal že pred vojno prof. dr. Ivan Plotni kov. Njegovo delo na tem področju in predvsem o infrardečih žarkih mu je utrlo pot tudi v svetovno znanost Po njegovi poti gredo danes mlajši znanstveniki, ki delajo na raznih zavodih in fakultetah. Vsekakor je upati, da bo delo na tem področju imelo poleg znanstvenega tudi praktičen pomen. LADO STEFANČIČ rojen v Sv. Križu 25. 5. 1922 padel 20. 9. 1943 pri Gabrovici TEOFIL PERJC rojen v Sempolaju 22. T pogrešan od letu 1*48 DOMENICO VALENTI rojen v Zminju 15. 5. 1**8 padel 1. 5. 1945 v Trstu ALEKSANDER PERNARČIČ rojen v Stivanu 1*. 3. 1924 padel J. L 1945 pri Peči FRANC NOVAK rojen v Nabrežini 9. 5. 1924 padel 27. 4. 1945 v Trnovci GINO TIMEUS rojen v Hujah 20. 8. 1914 padel 17. 3. 1944 v Temenici LEOPOLD JEVŠEK rojen v Trstu 27. 1. 1922 padel 2. 10. 1943 v Istri MILKO PUNTAR rojen na Proseku 2. 8. 190* padel 12. 4. 1942 JOSIP TENCE rojen v Sv. Križu 13. 4. 1897 umrl 12.3.1945 v Buchenvvaldu MARIO TENCE rojen v Sv. Križu 25. 3. 1900 umrl 2. 6. 1945 pri Hamburgu , FERDINAND TENCE rojen v Sv. Križu 2. 7. 1909 pogrešan od leta'1944 IVAN TENCE rojen v Sv. Križu 30. *. 19IH padel lfi. 8. 1944 pri Saaotortf D KONFERENCA ZVEZE SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI Za poživitev kulturnega dela Tajnik tov. Miladin Černe o dosedanjem in bodočem delu prosvetnih društev in ZSPD Predsednik tov. Viljem Nanut nakazal ustanovitev Slov. gospodarsko-kulturne zveze Razveseljiva vest s zgradili bomo kulturni dom V nedeljo zjutraj je bila na sedežu prosvete v Ulici Ascoii 1, konferenca Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici, katere se je udeležilo veliko število predstavnikov prosvetnih društev in prosvetnih delavcev iz Gorice in okoliških vasi. Konferenco je otvoril predsednik tov. Viljem Nanut ter predal besedo tajniku tov, Miladinu Černetu. V »pojem obsežnem poročilu je tov. Černe prikazal vse delovanje Zveze od 1. januarja 1954. leta dalje. Dejal je, da je bilo v tem času 25 večjih prireditev, ki so bile vse dobro obiskane. SNG iz Trsta je trikrat nastopilo v Doberdobu, naše dramske skupine so nastopile s «Tisočakom p telovniku», «Kresnič-kom» in «Srečnimi dnev i». Imeli smo tudi tabore ter prvomajske nastope; oktet je nastopil štirikrat. Na prireditve SNG ter gostovanje ljubljanskih umetnikov v Trstu je ZSPD organizirala 21 izletov, katerih se je udeležilo 899 oseb. Ti obiski kulturnih prireditev v Trstu dokazujejo visoko kulturno stopnjo goriških Slovencev. Tov. Černe je dalje govoril o pomanjkanju dvoran, kar se je pokazalo tudi ob zadnjemu nastopu Slovenskega okteta. Zaradi te pomanjkljivosti nastajajo težave za nastope pevsikih zborov in dramskih družin. Podal je tudi smernice za poživitev društvenega dela. Pevski zbori naj bi se pripravljali za nastope na radiu Trst A; priporočil je tudi mesečne konference pevovodij. Glede dramskih družin je dejal, da se mora njihov program odločno zboljšati. V Gorici pa je treba ustanoviti stalno dramsko družino, ki bi dopolnila vrzel, katero sedaj zelo občutimo. Pozval je vse, ki so kdaj koli nastopali na odru, da pripomoreje ustanoviti osrednjo dramsko družino. Podobno igralsko skupino naj bi ustanovili za Kras tudi v Doberdobu. Knjižnice so važen pripomoček za kulturni razvoj našega ljudstva, na žalost pa se jih naši ljudje predvsem pa mladina ne poslužujejo v zadostni meri. Knjige se navadno izposojajo po prijateljstvu. veliko manj pa se pazi na to. da bi se izposojalo v naprej določenih urah. Da bi se knjige čim bolj popularizirale, bi bilo potrebno na sedežih prosvetnih društev organizirati razstave slovenske knjige. Tov. tajnik je govoril tudi o predavanjih, katerih je bilo v zimskem času še precej v Gorici, na podeželju pa jih skoraj ni bilo. Pripomnil je, da se v bodoče v tem pogledu podeželje ne sme zanemarjati; svoj čas so bila tudi predavanja iz kmetijstva, za katera je vladalo veliko zanimanje. Pozval je delegate na konferenci, naj bi iz vasi sporočili, kakšne vrste predavanj si želijo. Tudi letos se predvideva praznik ob Doberdobskem jezeru; za razliko od lanskega bo letošnji praznik na zemljišču bliže Jamljam, da se prepreči vožnja po slabi poti, po kateri je bilo treba do prostora, na katerem so bile zadnje prireditve. Predvideva se, da bo praznik ob Doberdobskem jezeru v drugi polovici julija. V Standrežu bo nekak ljudski tabor. Tudi Brda ne bodo pozabljena. Letos so organizatorji pričeli misliti na Pevmo ali Oslavje. Poročilo tov. Černeta so pri- Kakor se vidi, bo imela ta šotni poslušali z velikim zani- I ZVeza plemenite cilje za pra-maniem. [ vilen razvoj slovenskega živ- Sledilo je poročilo predsed- nika ZSPD tov. Viljema Nanuta, ki je dejal, da smo na nekakem razpotju našega političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja in da si moramo poiskati zanesljive temelje, na katerih naj sloni vsa zamejska zasnova, da pridemo do začrtanih ciljev. Po izkustvih na političnem področju se je pokazalo, da morajo slovenski socialisti napraviti korak naprej izven okvira Socialistične fronte Slovencev m se vključiti v skupno borbo z italijanskimi socialisti. Nastane vprašanje, kaj bo z našimi društvi, organizacijami in ustanovami, kdo se bo potegoval, branil in usmeril vse naše gospodarsko in kulturno delo Slovencev v Italiji, če se Socialistična fronta Slovencev razpusti. Danes smo se zbrali, da se o tem pomenimo. ZSPD je prevzela pobudo, da se v Gorici ustanovi osrednje vodstvo za vse naše j gospodarske in kulturne ustanove. To vodstvo .naj posveča največjo skrb vsem slovenskim osnovnim in srednjim šolam, dijaškemu domu. ZSPD, Podpornemu društvu, društvu Simon Gregorčič, nabavni in prodajni zadrugi itd. Poleg tega bo poskrbela za čimprejšnjo ustanovitev Kmečke zveze. društva obrtnikov in vajencev ter trgovcev itd. Seznanil je prisotne s tem, da se je v Gorici že sestal pripravljalni odbor, v Katerem so predstavniki vseh organizacij, društev in ustanov, in da ima ta odbor nalogo pripraviti osnutek pravd za prihodnji občni zbor vseh gospodarskih in kulturnih ustanov. Predlagano je tudi bilo, naj bi se ta zveza imenovala Slovenska gospodarsko-kul-t urna zveza. Zadnja beseda pa bo spregovorjena na občnem zboru. Zveza bo skrbela za predavanja zborovanja. filmske predstave ter vsakovrstne prireditve kulturne in gospodarske vsebine. lja v Italiji na gospodarskem in kulturnem področju. Tov. Nanut je omenil tudi slovensko šolstvo. Dejal je, da poučuje na slovenskih osnovnih šolah «2 učiteljev, od katerih naše ljudstvo nima popolnoma nobene koristi, ker se učitelji ne zanimajo za izvenšolsko delo, ampak po končanem pouku takoj odidejo iz vasi v mesto. Tudi od 38 profesorjev, ki poučujejo na vseh goriških slovenski šolah ni nobene prave koristi. Čeprav je ZSPD svoj čas pozvala učitelje in profesorje, da bi I ustanovili tizane strokovno združenje, se temu pozivu niso odzvali. Ob koncu Je tov. Viljem Nanut pripomnil, da je za pravilnejši kulturni razvoj naše manjšine odločno potreb na dostojna dvorana, katere doslej se nimamo. Sporočil je vsem prisotnim razveseljivo vest, da je ZSPD sklenila zgra d iti kulturni dom v Gorici ki bo ustrezal kulturnim potrebam naše manjšine. Dejal je, da ni daleč dan, ko se bo pričelo z gradnjo in ko bo za vedno odstranjena pomanjklji vost, ki je sedaj prepogosto mrtvičila naše kulturno in prosvetno delovanje. Vest so pri šotni sprejeli z velikim veseljem. Siedila je diskusija, v kateri so prisotni osvetlili razne strani prosvetnega delovanja in se zanimali za bodočo Slovensko gospodarsko-kulturno zvezo. Tov. Darko Šuligoj je med drugim pripomnil, da se morajo tudi bivši politični preganjanci združiti, ker imajo po svoj čas izglasovanem zakonu pravico do povrnitve škode. O dokončni rešitvi tega vprašanja se bodo pomenili tudi z odsekom za bivše par- HUDA PROMETNA NESREČA PRED ZAGRAJSKIM MOSTOM Tragična smrt mladenke ob trčenju motorja z avtom pil . jp! itjjjjj Sjjpi ifjili & ŠE ŠTIRI TEKME DO KONCA PRVENSTVA TRIESTINA-ROMA 0:0 Obe moštvi sta igrali zelo mlačno - Razdalja med Milanom in Udinese se je spet povečala za točKo Nedeljska tekma med Trie- čev. Ugajali so predvsem oni stino in Romo je razočarala številne gledalce, ki so si prav gotovo obetali kaj več od gostovanja rimske enajstorice, ki ima v svojih vrstah kar 5 bivših in sedanjih državnih re-prezentativcev. Ko je sodnik poslal igralce v slačilnice, so jih spremljali žvižgi in očitki, ki sicer niso bili lepi, ki pa so bili nazoren odraz nejevolje tistih, ki morajo plačevati visoko vstopnino, da zadoste svoji ljubezni do nogometa. Dejansko tako slabe igre na tržaškem stadionu ze dolgo ni bilo. Igralo se je lezemo, brez najmanjšega naprezanja, brez borbenosti in brez tehnike. Včasih je gledalec dobil vtis, da nobena od enajstoric noče drugi delati skrbi in da sta se ze vnaprej sprijaznili z delitvijo točk. Tako se je igra odvijala v glavnem sredi polja in le od časa do časa je prišlo do nekoliko bolj napetih trenutkov pred obema goloma, ki pa so zaradi neodločnosti, nepreciznosti pa tudi sreče ostali brez posledic za rezultat. Čeprav veljajo gornje besede za obe moštvi, pa je Roma kljub temu. da je sredi polja imela več od igre. prestala več kritičnih trenutkov kot domači. Da se vsaj v enem od teh trenutkov ni rodil gol. se iz Padove, ki so pokazali izredni smisel za kombinatorno in istočasno prodorno igro, ki jim je tudi prinesla zasluzeno zmago. Ko so zapuščali igrišče, jim je številno občinstvo iskreno ploskalo. Vsekakor značilno v zvezi s tem, Kar se je dogajalo uro in pol kasneje, ko so odhajali ligaši. Jk REZULTATI: Med prevozom na dom je Cirila Lutmanova iz ŠtandreZa izdihnila, medtem ko je Gorjanovo stanje ze o resno IZ tarju Moru, ki je proti koncu V nedeljo zvečer je prit v na nevarnem križišču preu Zagrajskim mostom do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubila življenje 26-letna’ Cirila Lutman iz Standreža. hudo pa sta ranjena 26-letni motociklist Vanko Gorjan iz Ul. Caprin v Gorici in eden izmed včerajšnjih dirkačev z avtomobilske krožne dirke po Gorici, čigar ime pa nam ni nano. Kot se govori, je i-mel Gorjan izposojen motor znamke «Rumi». Trčenje je bilo zelo močno. Vse tri ponesrečence so odpeljali v tr-žiško bolnišnico. Lutmanova se je pri nesreči zelo močno udarila v glavo. Včeraj dopoldne ob 10. so jo z rešilnim avtom peljali domov, a je med prevozom umrla. Gorjan ima zlomljeno roko. nogo, poškodovano brado in baje tudi pretres možganov Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in še vedno ni pri zavesti. Poslabšalo se je tudi zdravstveno stanje avtomobilista. Vest o tragični nesreči se je hitro razširila po Standre-žil in Gorici, kjer je bila Lutmanova zelo znana. Tragična usoda ji je pretrgala nit življenja prav v času, ko sta se z Gorjanom pripravljala, da praznujeta prihodnjo nedeljo skupni 26. rojstni dan. Pogreb bo danes v Standrežu. Hudo prizadeti družini izrekamo najgloblje sožalje! DRUGA AVTOMOBILSKA KROŽNA DIRKA V GORICI Ta avtom seje zaletel v drevo in se ubil Zmagi Cecchinija in Placida - Veliko gledalcev V nedeljo popoldne je bila v Gorici avtomobilska krožna dirka. Tekmovali so v dveh kategorijah; do 750 kem in do 1.100 kem. V prvi kategoriji je zmagal Giorgio Cec-chini na stroju Stanguellini. ki je 25 krogov prevozil v 55’14” 2 s povprečno brzino 109,709 km na uro, druga je bila Annamaria Peduzzi. V kategoriji do 1.100 kem je zmagal Pasquale Placido na stroju Stanguellini, ki je prevozil 30 krogov s povprečno brzino 113.559 km na uro ali 1.4T”. Pri nastopu tekmovalcev druge kategorije je prišlo do smrtne nesreče; življenje je izgubil 48-letni polkovnik v pokoju Armando Francois iz Ferrare. Njegov stroj je namreč takoj po ovinku pri Spominskem trgu zavil na levo, vozač ga je potem usmeril proti desni in pritisnil na zavore. Avto se je zavrtel na ce- sti ter z zadnjim delom priletel v platano. Kakih deset minut so se morali truditi, da so šoferja lahko spravili iz jeklenega objema razbitega avtomobila. Dve uri po prevozu v bolnišnico sv. Justa na Korzu je izdihnil zaradi zloma hrbtenice in notranje krvavitve. Sreča v nesreči je bila, da s» vozilo ni zaletelo v ljudi, ki so v množici gledali dirko na obeh straneh Korza Kljub vsemu pa so bili nekoliko ranjeni trije člani ene družine, in sicer 41-letni Bruno Figel in njegova 39-letna žena Li-dia Comelli ter njegova 77-letna mati Luigia Figel. Njihove rane niso hude, ker jih je avto, ki se je odbil od drevesa, le rahlo opraskal. Zdravstveno stanje vseh treh pone-' CENTRALE. 17.00: «Sen Bo- IZ JAMELJ Še en avtomobil zavozil s ceste Kakor smo izvedeli, se je zdravstveno stanje 58-letnega gradbenika Alderica Žania iz Gorice, Ul. Manzoni 19. ki se je v soboto popoldne ponesrečil v bližini Jamelj, nekoliko zboljšalo. Zani se je v soboto popoldne peljal z avtom «Lancia Aurelia« GO 7804 iz Goricp proti Tržiču. Ko je prišel do usodnega ovinka v' bližini Jamelj, je avto zaradi mokre ceste zdrsnil s poti in končal v skoraj dva metra globokem prepadu kraj ceste, kjer se je prevrnil. Ponesrečencu so nudili prvo pomoč ljudje, ki so šli mimo in ga ranjenega iivlekli iz zelo poškodovanega vozila. Z zasebnim avtom so ga nato odpeljali v bolnišnico sv. Justa v Gorico, kjer so mu zdravnikj ugotovili zlom nekaj reber ter verjeten zlom leve ključnico. KINO CORSO. 17.00: «Johnny Gui-tar», barvni film, J. Craw-ford. VERDI. 17.00: Variete: »Marcela, brhko dekle«, M. Ruf-fini in komik Bartolini; kino: «Toto, vesela prikazen«. srečencev se vidno boljša. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Faštel 27 - tel. 33-49. heme«, K. Grayson. VITTORIA. 17.00: «Nebeski otok«, R. Fisher, L. Raci. MODERNO. 17.00: «Ljudjebrez strahu«, J. Mason, R. Pre-ston. prvega polčasa v krasni paradi in z izrednim refleksom, ki kaze na res kvalitetnega vratarja. ubranil oster Lucentini-jev strel v sam zgornji kot vrat. To je bila v vsem dvoboju tudi najlepša akcija domačih in edina 99-odstotna priložnost za dosego gola. V 38. minuti je Dorigo iz neposredne bližine ostro streljal proti vratom in žoga se je odbila od \ ratnice. Odbito zogo je ponovno dobil Dorigo in streljal v vrata, toda tokrat se je žoga odbila od branilčeve noge naravnost pred Lucentinija, ki je s krasnim strelom usmeril usnje v sam levi zgornji kot, kjer je — kot ze rečeno — ostalo plen izvrstnega Mora. Še nekaj lepih priložnosti je imela Triestina v drugi polovici drugega polčasa, toda vsakokrat brez koristi. Nasprotno pa sloviti napadalni trio Rome: Pandolfini, Galli, Celio niti enkrat ni posebno resno ogrozil Soldana. še najbolj nevarna napadalca gostov sta bila «rezervist» Guarnacci, ki je nadomestil poškodovanega Ghiggia, in Ca-vazzutti, ki sta se največkrat zaposlila Soldana. Od ostale napadalne trojice je bil najboljši Pandolfini, vendar je tuni njega popolnoma onemogočil Nay, ki je skupno z Bel-lonijem in Valentijem predstavljal za goste dokaj trd oreh. Posebno se je odlikoval Valenti s svojo podjetno igro in pogostimi »izleti« v nasprotnikovo polovico. Ostali del domačega moštva pa je igral mnogo slabse kot zadnje nedelje, kar velja predvsem za napad, v katerem je bil še najboljši Lucentini. V krilski vrsti je ugajal Nay. medtem ko Petagna očitno kaže znake utrujenosti, saj je edini igralec v moštvu, ki je doslej odigral vse tekme. Gan-zerjev namestnik Varglien je igral z začetniškim kompleksom. vendar ni bil slab. Treba bi ga bilo večkrat vključiti v prvo moštvo, da dobi potrebno rutino, saj v ostalem razpolaga s solidnim znanjem. Pred glavno tekmo sta igrali mladinski moštvi Triestine in Padove. Kdor je tekmo gledal, je lahko bil prijetno presenečen nad živahno, temperamentno in dovršeno igro mladeni- Atalanta-Bologna 0-1 Catania-Torino 2-1 Fiorentina-Genoa 2-2 Inter-Napoli 1-4 Juventus-Spal 3-1 Lazio-Milan 2-4 Pro Patria-Udinese 2-2 Sampdoria-Novara 6-2 Triestina-Rorea 0-0 LESTVICA: Milan 30 16 9 5 63 33 41 Udinese 30 14 10 6 50 37 38 Bologna 30 14 9 t 50 40 37 Roma 30 11 14 5 44 34 36 Juventus 30 11 12 7 51 45 34 Fiorentina 30 13 8 9 41 42 34 Napoli 30 11 11 8 44 33 33 Sampdoria 30 10 10 10 45 37 30 Torino 30 11 8 11 36 38 30 Inter 30 10 9 11 46 45 29 Triestina 30 9 11 10 32 46 29 Genoa 30 7 13 10 30 33 27 Catania 30 9 9 12 33 40 27 Atalanta 30 7 12 11 32 32 26 Lazio 30 10 6 14 37 49 26 Novara 39 9 7 14 31 43 25 Spal 30 4 12 14 21 38 20 Pro Patria 30 5 S 17 25 46 18 Furlunom zadnjo nedeljo ni šlo najbolje; seveda tudi ne prav slabo, /cajti točka s tujega igrišča je vedno upoštevanja vredna. Vendar je Pro Pa tria toliko tekem izgubila na domačem igrišču, da bi se «spodobilo», da bi izgubila tudi z Udinese. Vendar se je to pot končalo neodločeno na veliko veselje vseh tistih pristašev Milana, ki so prišli v Busto Arsizio navijat — seveda — za Pro Patrio. Milanovi igralci žir; se daj v čudni psihozi. Na veliko se govori in piše o kupljenih tekmah, o igralcih iz ruznih moštev, ki so baje sprejeli na račun Milana denar, da bi slabo igrali in s tem. omogočil i Milanu zmago. Vodstvo Milana je že predalo vso stvar policiji in grozi, da bo vsakogar, o komur bi se karkoli obtežilnega zvedelo, predalo sodišču. Jasno je, da v takem vzdušnju, ki ga še bolj zastrupljajo nekateri erevolver-skis listi z razburljivimi naslovi. ni prijetno igralcem pred občinstvom. Pri tem pa postane skoraj tragikomično to, da mora še nasprotno moštvo marsikatero bridko slišati. Tako nekako je bilo tudi v nedeljo v Rimu. Dovolj je bila vsaka napaka igralcev Lazia in že so leteli iz občinstva očitki, češ da so igralci eprodanis. Seveda občinstvo s tem ni dvigalo morale domačim, temveč jo je kvečjemu tlačilo. Nervoznost se je poprijel g celo vod teljev moštva ki so sklenili, da bodo proti nekaterim igralcem kaj ukrenili. In vendar so igralci Lazia pač igrali eno izmed povprečnih tek-m. Saj tudi i-gralci Milanu niso bili kdove kaj in tekma je bila precej dolgo r odločena. Kj so končno Milanci zmagali, ji razumljivo, da so bili vsi veseli. Ta zmaga jim bo namreč mogoče le pomagala, da si osvoje prvo me to. ki je bili prav to nedeljo najbolj hodnjo nedeljo igrata obe moštvi zopet doma. Obe *-mata razmeroma težka nasprotnika: v Milanu nastopi Juventus, v Vidmu pa Roma. Glede Rome bi bilo mogoče reči, da Furlanom ne bo prav težko, če bi Rimljani igrali tako kot v Trstu. Toda zgoditi se zna, da bodo prav v Vidmu estisn.li zobe». Ni namreč verjetno, da se je Roma že dokončno odpovedala drugemu mestu Milan bo pa igral z Juventus. Ce bo igral kolikor toliko v redu, bi mu tudi Juventus ne mogla biti posebno nevarna. To nedeljo je imela za nasprotnika Spal, skromno moštvo s predzadnjega mesta na lestvici, ki je obsojeno na izpad iz lige. Juventus se ni posebno napenjala in dosegla je soliden vendar skoraj preskromen re■ zultat, zlesti če se pomisli da je i loral dva gola dosečt — branilec. In zlasti prvi je bil sploh njegovo delo. Bologna dosegla zmago v Bergamu, česar gotovo ni vsakdo pričakoval. Cataniji je bilo dovolj, da se je Gniandi dvakrat znašel in dosegel gol, pa so se morali Torimani r-niti poraženi. Zelo je pa že šlo za nohte Fiorentini, ko je Genoa kot gost že vodila z 2:0. Toda to je bilo v prvem polčasu. V drugem pa je bil enak rezultat za b .orentino in tako je le ena točka ostala doma. Dvoje moštev je v nedeljo doseglo zmage z visokimi rezultati: Napoli in Sampdoria. Toda Napoli je svoj rezultat dosegel kot gost pri državnem prvaku. Stvar je že nekoliko smešna: igralci, ki i-grajo z majicami, na katerih je kot znak drž_ nega prvaka prišita trobojnica v obliki grba. izgubijo na lastnem igrišču s 4:1. In tako imajo sedaj enako število točk kot Triestina, ali z drugimi besedami, prav toliko, oolikor sedaj že zadostuje za popolno tudi teoretično gotovost za obstoj v seriji A. Za državnega prvaka jz pač to nekoliko skromen rezultat. Sampdoria pa je morala biti v nedeljo zelo razpoložena — in Nov ara nekoliko nerazpoložena — in gledalci sc videli šest domačih golov, dvakrat pa so jim napravili veselje (relativno!) še gostje. Omenili smo že, da je Triestina izven vsake nevarnosti, tudi teoretične, da bi lahko še izpadla. Ima 29 točk in zadnja dva je v preostalih štirih tekmah ne moreta več dohiteti, tudi če bi n. pr. Spal odslej dobil vse tekme in Triestina vse izgubila. Samo razmerje golov (zelo nespodobno negativno) drži Trie stino na slabšem mestu kot ga ima Inter z enakim številom točk. Prihodnjo nedeljo pa bosta ti dve moštvi v Trstu odločili, kdo bo spredaj in kdo zadaj; seveda pa mora en0 ali drugo zmagati, če ne, bo ostalo vse pri starem. XX. KOLO PRVENSTVA V JUGOSLAV£ Hajduk še ohranil vodstvo Partizan se bliža drugemu mestu na lestvici REZULTATI: Crvena zvez.-Radnički 2:0 (v soboto) BSK-Hajduk 8:0 Vojvodina-Spartak 6:3 Sarajevo-Proleter 5:0 Zagreb-Dinamo 1:2 (v soboto) Lokomotiva-Partizan 8:3 Vardar-Zelezničar 1:0 LESTVICA: Hajduk 20 12 6 2 50:16 30 BSK 20 13 2 5 49:43 28 Dinamo 20 12 4 4 44:38 20 Partizan 20 11 3 6 52:27 25 Vojvodina 20 8 8 4 40:30 24 Crvena zv. 20 9 5 6 37:27 23 Sarajevo 20 8 5 7 38:26 21 Spartak 20 7 4 9 39:47 18 Proleter 20 6 6 8 24:43 18 Zagreb 20 6 5 9 25:34 17 Radnički 20 6 2 12 22:30 14 Železničar 20 6 1 13 27:45 13 Vardar 20 3 6 11 18:36 12 Lokomotiva 20 3 3 14 22:63 9 V Jugoslaviji imajo do kon ca nogometnega prvenstva prve lige se sest tekem in torej ni prav lahko govoriti o prvaku. Hajduk je le za dve točki pred dvema sledečima, BSK in Dinamom. V nedeljo je bila gotovo najbolj privlačna tekma med BSK in Hajdukom v Beogradu. Moštvi sta igrali nervozno in ko se je tekma končala neodločeno, je najbrž bilo obojnim prav. Partizan je dosegel v Zagrebu čedno zmago. Mnogo golov pa je bilo v Sarajevu in zlasti v Novem Sadu. Sarajevčani so igrali dobro samo v prvem polčasu (4:0), potem jim je pa menda bilo dovolj in so popustili. V Novem Sadu je bil najboljši igralec Veselinovič. Zmaga z enim samim golom, ki si jo je priboril Vardar, je za Skopljance zasluzena. V OSLU Madžarska-Norveška 5:9 Madžarska je z lahkoto premagala norveško reprezentanco v Oslu s 5:0. Golov za Madžare pa bi lahko bilo se več. Norvežanom pa se ni posrečilo spremeniti v gol niti e-najstmetrovke. ki jo je krasno ubranil mladi vratar Danka. ga pripadla Francozu ki je že dolgo časa vodil splošni klasifikaciji. Buratti ** je premaknil z devetega 1,1 osmo mesto, Magni pa je osla na 13. mestu. TENIS Gardini in Merlo finalista turnirja v Ri®11 Na mednarodnem turnirju v Rimu sta *e P sirala v polfinale poleg dinija in Pattyja tudi WeI in Morea, ki sta premaga Davidsona in Larsena. More je premagal Larsena z re tatom 6:0, 6:1, 10:12, 6:4, men-tem ko je Merlo uklonil vidsona v treh setih 6:0, • 1 9 : 7. jJ V prvem semifinalu je dini premagal Moreo s 6:4. ' : 6:3. Merlo pa v drugem A ricana Pattyja s 6:0, 8:6, *• V soboto: Moški — četrtfinale: Gar ni (It.) - Flam (ZDA) S:1’ 6:2. 6:1; Patty (ZDA) - Nie«e (Dan.) 6:2, 6:2, 3:6, 7:5. * * * Končni rezultat v tekmuj' nju za Davisov pokal: Ju Afrika Norveška 4:1. Neuhaas - Cavicchi 19. junija v Bologni BOLOGNA, 9. — Itali^“J ski prvak za težko kateg°r1^ Cavicchi je premagal p Degrevvefa s k. o. v dr rundi. Cavicchi se bo 19. junija ^ bojeval za evropsko PrVcnSeni s sedanjim prvakom Nemc Neuhausom. TOTOCALCIO To pot ni bilo v rezultatih mnogo presenečenj, toda tistih pet x je marsikaj zamešalo. Z x je navadno tako; ne predstavlja nečesa, česar ne bi nihče pričakova’; saj je neodločen rezultat, skoraj vedno in povso 1 možen in tudi dokaj verjeten — toda vedeti, kje ravno odo igrali neodločeno ... In potem še tri dvoj- na tehtnici. Seveda so mnogi ke. od katerih le niso bile vse pričakovali •— predvsem v Vidmu — da bo Milan v Rimu izgubil in Udinese v Baslu Arsiziu zmagal. Toda Milan ni izgubil in Udinese ni zmagal; to bo pa mogoče odločilno za končno zmago. Pri- tako zelo naravne — pa se ie zgodilo, da bodo trina.ist-karji dobili trinajst milijonov in pol, dvanajstkarji pa seveda mnogo manj, vendar pa šo tudi čedno vsotico 360-000 lir. Strehler je zmagal na dirki po Romandiji V zadnji etapi je bil prvi Graf Kolesarska dirka po Romandiji se je v nedeljo končala. V zadnji etapi je zmagal Graf, znani »oproda« Kuebleria. Dobre tri in pol minute pozneje je privozil na cilj Italijan Pa-dovan, nato Švicar Schellem-berg, Monti je bil peti, Kueb-ler deveti, Koblet štirinajsti itd. Končno zmago pa si je osvojil mladi Švicar Strehler, ki je obdržal dobre tri minute prednosti pred Kobletom, kateremu sledi Schellemberg, Monti, Clerici itd. V Španiji prvi Dotto Zmagovalec v zadnji etapi Magni V zadnji etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Magni, medtem ko je končna zma- SAH V BUENOS AlHESf Tri kola pred koncem Ivkov sam v vodstvu Rezultati XIII. kola medna^ lodnega šahovskega turnirJ* Buenos Airesu: Benco - Ivkov 0:1 (42 P°|5^ Toran - Trifunovič remi, mard - Gligorič ptekin>e Pilnik - Donner remu 8'S* , ier - Reinhardt 1:0, H°sset °j. Martin 1:0, Esposito - -j, netti 1:0, Panno - Szabo reB" Pachmann - Lipinix J:0- XIV. kolo: Ivkov - Plln‘, prek. v boljšem položaju .j Jvkova. Trifunovič - ® r j-i, piek., Panno - Sanguinett> ^ Pachmann - Guimard PpoS. Szabo - Lipinix prek , setto - Reinhardt remi , tin - Esposito 1:0, D°n"'nCo Bisguier prek., Toran - ** prek. v Stanje po XIV. kolu: te „ 10.5 (1), Pilnik in Pacnrn 9 (1), Szabo. Rossetto (1,, Gligorič 8 (2). Donner Panno 7.5. Trifunovič , p Bisguier 6.5 (1), tJuiina (, (2), Toran 6 (1), Mart‘ (J). Esposito 5.5. Sanguinett' j j Lipinix 3 (1), Reinhard in Benco 1.5 (1). oniuvornt ure«01* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT predvaja DANES 10. t. m. z začetkom ob IB. SOKA Igralci: A. Bautista, K. Key, Sara Montiel, G. Mis,ral Film, ki pripoveduje o tragični ljubezni iz 1500. leta v Španiji. Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRiVLJIC IN ČAROVNIJE 96. Peto poglavje« JOSIP GODINA IN DON LORENZO *Gremo za tem, kar nam branjeno je, in želimo odbito» pravi neki rimski pesnik. — Izmed njegovih tamkajšnjih znancev, juristov, bilo je mnogo dobrih in redno živečih, nekoliko pa nerednih (Godina rabi izraz: neporeden), razuzdanih. Odbil je vabilo prvih, da bi se jih držal, m se je rajši nespametno vrgel v naročje drugim. Pa: «ako hočeš, da ti povem, kdo (kaj) si, povej mi prej, s kom se družiš«, pravi star pregovor. Izbira ravno takih družabnikov in zahajanje z njimi cala sta mu orožje, o katerem se’je zgoraj govorilo. Kar se pa tiče ujcevega varstva ali nadzorstva, se mu je vedel s posebno zvijačo počasi odtegniti. Po tem so se začele zaporedoma prikazovati razne stvari zasiran njega, ena bolj žalostna in huda ko druga; ali zvedele so se. zalibog! nekoliko prepozno, namreč sele takrat, ko se je zlo že pomnožilo, pa preveč in trdno vkoreninilo, tako da sta ostala vsa skušnja in ves trud, posebno mačehin, za njega odvrnitev — brezkoristna! Pa nasledek njegovega nerednega — prehitrega (podčrtal Godina) življenja bil Je ta-le: a) Zena (mačeha), ki je bila že po svoji naravi jako občutr ljiva, Je, ko je videla nemožnost pasterkovega spreobrnenja, obolela in nje bolezen trajala je skoraj pol drugo leto; sušila se je čedalje bolj. pa na zadnje — preminila! b) Sin je po malem tudi obolel; strašna njegova bolezen vlekla se je naprej skoraj tudi pol drugo leto, in se vsakemu leku, ki se je zoper njo rabil, upirala. Poslednjič moral Je poginiti, kair se je pripetilo letos (1879) 5. dne meseca marca; bil je nekoliko čez 32 let star — včlika škoda! Ivan Hribar*), voditelj češke banke »Slavija« v Ljubljani, piri kateri je Slavo-ljub služil, zagotovil je Josipu, da tako pridnega in pripravnega delavca ni še nikdar imel do tedaj pod sabo Z nesrečnim obnašanjem, ravno s tistim strasnim orožjem, katero mu je bila razuzdana družba izročila, ubil je ... najprej mačeho, ki ga je neizmerno ljubila, in pozneje sam sebe .. . Po smrti omenjene svoje žene živel je Josip ločen od sina, ker je bilo temu tako po godu ...» Po tem opisu smrti svoje tretje žene in svojega poslednjega sina posvečuje Godina samo še dobre pol strani svojemu »Žlvenju ... », ki mu pozneje sledi še omenjeni Dodatek, ali, kakor pravi avtor «Doklada». Na tej dobre pol strani našteva Godina svoja poslednja dobra dela in svojo oporoko: »Zadovoljen z navadno domač« hrano in živec sploh (pre) prosto in zmerno prihranil si je Josip sčasoma nekoliko denarja, s Katerim mu je mogoče bilo, napraviti bratranu Andreju lepo primemo hišo na Vrdeli, pa tudi drugim žlahtnikom pomagati, staro cerkev sv. Ivana ■.. s primemo popravo propasti ■rešiti... ; sicer pa tudi posvetiti eno obligacijo od 100 f. (= forintov) za en stranski oltar sv. Josipa, ki se ima postaviti tam v novi cerkvi «Sv. Janeza Obglavljenega«. Sklenil je *) Ivan Hribar, poznejii župan ljubljanski, apolnomočenl mlnis«‘r, veleposlanik in senator, ki je tragično preminil, SO-leten, 1941, ob prihodu fašistične vojske v Ljubljano. 1 a I. ^ P' k°' nek0 zalogo z obligacijami, da se z njih obrestmi ubogim celega vrdelskega okraja vsako leto kaj pomaga. Te obresti razdeljevati še imajo med nje vsako leto 3. dne meseca novembra v župnijskem uradu sv. Ivana, in to na podlagi vsakoletnega zapisa pravih siromakov, katerega mu okraja!”0 naPravU in lzročli dotičnl P^avar omenjenega , ,Ta.k .te zaifijuček Godinovega »Živenja...», kateremu fledi se Dodatek («Doklada»), kar je dokaz, da je imel Godina se marsikaj na srcu, česar se še ni bil izpovedal 9. Tako je ostal Josip Godina, potem ko mu je pomrlo vseh troje zena in vsi otroci, na stara leta sam. v nekakšni »veličastni osamljenosti«. Gledal je nazaj na svoje življenje do prvih otroških let, ko ga Je »uka žeja« privedla dc tega] da se je sam iz lastne moči sredi neuke in zaostale okolice naučil čitati, si z velikansko trdovratnostjo priboril najprej vstop v večerno solo. se nato odpravil rxa gimnazijo najprej v Koper, potem v Gonco in v Ljubljano in zopet nazaj v Gorico in v Ljubljano in je končno dovršil svoio učno dobo v Gradcu na pravni fakulteti. Nato je služboval, večno nemiren in nezadovoljen z razmerami, najprej v Trstu na sodišču (od 1827), nato je prestopil v finančno službo (v Trstu 1839), se selil kot finančni uradnik in komisar iz mesta v mesto (Dubrovnik 1840, Split 1842, Trst 1845, Gorica 1845, Tržič 1847. Split 1848, Trst 1851, Koper 1853, Celovec 1858 Trst 1863), dokler ni bil leta 1875 upokojen in se ie za stalno naselil v svojem rojstnem kraju na Vrdeli. Videl m doživel je bil marsikaj zanimivega, značilnega in težkega, doživljal je pretrese in osebne tragedije in ko je tako na koncu svoje poti ostal popolnoma sam in osamljen, se mu je ob pogledu nazaj na svoje življenje zazdelo, kot da bi bil doživel pester in pretresljiv roman. V »Predgovoru« k »žlvenju pravi sam, da se bodo bralci sami gotovo prepričali, »da se bere (»Zivenje .. ») skoraj prav kot kak roman ...» Kako in zakaj je postal Godina pisatelj? Neposrednega odgovora na to nam sam ne daje. Bržkone se tega tudi zavedal ni. Neizmerna ljubezen do knjig, do učenja in do spozna- o cf.FJn - lzvabda iz njegove neuke in zaosia cioveb^ k študiju, v sole, do višje stopnje Izobrazbe. Po rodu s .vanJa iz tržaške okolice se dolgo let svojega študija in slliz ived«ie ni za.vedel svojega slovenstva. V »živenju.. . » PrlI4(i-4li: sam, kako bi bil skoraj tudi sam postal — renegat (str- »...Ali človek pride vendar vcasi, kakor si bodi. ]iajiJ razmere in v take priložnosti na svetu, katere i013',; mate zadostno moč. da mu prejšnji narodni značaj . • . vfC a njc* « ... V razmere im priložnosti, kakoršne so ra; 0ie d°D omenjene, zagreznil je bil že v štirinajstem letu 6 a ki * tudi Josip, sicer skoraj le po sili, — po obiskovanju . n'ske bile prvič večjidel samo nemške in le za malo ltal ’-i r. v. . _ . , . emsKe m ie za mam z v. Trstu), pozneje pa samo nemške, potem ko je. uoven in navdušenostjo od šestega do štirinajstega leta 'e e(jein tJ knjige, katerih pa od leta 1825 do leta 1852. teda, ie u., dvajset let. še videl več ni! fte le tega zadnjega r je • je posebna priložnost, nudila, da se vrne k temu, ‘.j nar pred 27 leti zapustil; ostal je pa od takrat vedno • ^ nosti zvest in ostane sicer tudi tak — do smrti1. • • • . syoJ ^ Ob tej priložnosti omenja Godina pod črto tu. v tre*'- jj spis: »Napredoval 1e Josip v nemščini tako, da Je,ay.la?fZjC*'' razredu normalne sole v Trstu leta 1825 na Podl nemške slovnice ... po učitelju Pogutzu . .. celo d jpšl o slovničnih vodilih spisal in jo pa tudi součencen je plačilo dajal, da si jo prepisujejo«. (Str. 41.) ... naP.a\ m Drugi spis, ki ga omenja Godina, da ga te in a p«s ^ bil priročnik iz finančne stiroke, ki ga je bil ,9 uinP^i /pri15' izdajal v mesečnih zvezkih, in sicer v — , * i 60° v je: knjiga (1843) mu je prinesla, kot sam pravi- s* • pasl tov dobička! Pisal in izdajal jo je v Splitu; n e» joa »Manuale deli® leggi sul bollo e sulle tasse«. sieu (Nadaljevani«