IV f r - ™ /7 f DRŽAVNO TOŽUSTVO v LJUBLJAM v Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 1. avgusta 1930. ■{ _ ... Stev. 4. Letnik LXX1. ¡Sol. leto 1930/31] .—. krat,—p- ,-TT; Učiteljski Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozematvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. RESOLUCIJA X. pokrajinske skupščine UJU poverjeništva Ljubljana. Učiteljstvo, zbrano dne 20. julija 1930. na skupščini Udruženja jugoslovenskega uči* teljstva — poverjeništvo Ljubljana v Novem , mestu, enodušno manifestira za utrditev ju« goslovenske misli v smeri edinstva naroda fn države potom šole in javnega dela učiteljstva. Odobravajoč vladni manifest od 1. julija t. 1. s principom en narod — ena država, hoče zastaviti vse svoje moralne in intelektualne sile za dosego tega cilja. Da bi se pa moglo popolnoma posvetiti svojemu težavnemu delu v šoli in zunaj nje za blagor domovine in naroda je nujno po« trebno, da se mu uredi njegov materialni po* ložaj in prosi kraljevsko vlado, naj takoj reši to žgoče vprašanje s čimer ne bo koristila le učiteljskemu stanu, marveč v mnogo večji meri tudi narodu in domovini. Centrala UJU v Beogradu naj ob vsaki dani priliki, a še prav posebno ob letošnjem jubilejnem kongresu poudarja neobhodno potrebo hitre rešitve našega materialnega vprašanja in naj ob tem kongresu prosi za avdijenco pri g. ministrskem predsedniku in g. ministru prosvete, katerima naj predoči naše aktivno delovanje v pravcu vladnega manifesta ter ju naprosi, da pospešita uredi« tev naših prejemkov. Centrala naj tudi skuša doseči, da bodo njeni zastopniki mogli v po« sebni avdijenci pri Nj. Veličanstvu kralju raztomačiti naš težavni gmotni položaj. Na merodajnih mestih naj centrala poudari zla« sti sledeče: 1. Z zakonom o narodnih šolah se uči« teljstvu materialni položaj ni izboljšal, tem« več se mu je celo poslabšal s tem, da so se dosedanji prejemki šolskim upraviteljem zni« žali, ostalemu učiteljstvu pa je bila ukinjena državna stanarina, dočim mu z zakonom do* ločena občinska stanarina v pretežnih krajih še do danes ni bila izplačana. Ker je z zakonom ustvarjen položaj, ki ga ¡ni mogoče izpremeniti, apeliramo na me* rodajne činitelje občinskih uprav — uvidevši pri tem težak položaj občin in priznavajoč ga — naj nam ne otežkočajo že itak dovolj težkega položaja, marveč čimprej izvedejo zakonite določbe. 2. Kot nujno potrebno smatramo, da iz* ide pravilnik k zakonu o narodnih šolah, da nam bo izvajanje zakona potom šole in pro* svetnih ustanov v katerih sodelujemo v bla* gor naroda in države, omogočeno. S pravilnikom pričakujemo ureditve vpra« šanja upraviteljskih doklad od enorazrednice dalje, do katerih smo imeli po dosedanjih šolskih zakonih pravico, pričakujemo pa tudi ugodne rešitve vprašanja učiteljskih stanarin in kuriva. 3. Glavni up pa stavi učiteljstvo na revi« zijo uradniškega zakona, katerega donošenje smatra za nujno potrebno že z ozirom na dej« stvo, da je bil materialni položaj izboljšan že vsem strokam I. kategorije in domalega vsem strokam tudi II. kategorije, katerih dobrin pa ono še ni deležno. Od novega uradniškega zakona pričaku* jemo predvsem sledeče: 1. Prejemki učiteljstva naj se zvišajo in izenačijo s poviški plač ostalemu državnemu uradništvu. 2. Napredovanje v plačah bodi avtoma* tično in tako, da tudi učiteljstvo doseže l.a grupo, ki je uvedena pri vseh strokah II. ka* tegorije, katerim je bilo materialno stanje že izboljšano. Najvišja grupa bodi glede pre* jemkov izenačena v razmerju II. kat. do 5. grupe I. kategorije uradniškega zakona. 3. Z državnimi uradniki poročene učite* ljice naj se glede prejemkov izenačijo z oni* mi neporočenih učiteljic. 4. Službena doba naj se za učiteljstvo zniža na 32 let kot je bilo to po zakonu iz leta 1904. in po dopolnilnem šolskem zakonu iz leta 1919. Ob tej priliki se učiteljstvo obrača do merodajnih činiteljev, posebno še do pred* stavnikov prosvetnih ustanov in društev, pri katerih sodeluje, da podpro te naše težnje in zahteve in nam tako omogoči, da se moremo v polni meri posvetiti tudi prosvetnemu delu v narodu, katero zahteva od nas tudi mnogo materialnih žrtev. V Novem mestu, dne 20. julija 1930. Potek X. pokrajinske skupščine UJU, poverjeništva Ljubljana. V prijazni dolenjski metropoli, kjer je zborovalo pred 2 desetletji tedaj še strankar* sko razcepljeno slovensko učiteljstvo, se je ob temnozeleni Krki letos vnovič zbralo, toda zdaj stanovsko enotno organizirano, na svoji jubilejni skupščini. Novo mesto — rimski Neostadium, ki so ga že v Tli. stoletju po Kr. zaman napa* dali Goti in ga je razrušil silni Atila, je vno* vič pozidal avstrijski vojvoda Rudolf IV. in mu podelil s posebnim pismom mestne pra* vice leta 1365. Od tedaj izvira ime Rudolfovo (Rudolfswert). Posebno v XV. in XVI. sto* letju je mesto preživljalo hude čase. Napadali so ga Turki, večkrat je pogorelo, njegovo prebivalstvo je decimirala kuga. Slovela pa je njegova okolica že tedaj po dobrem vinu in žlahtnem sadju. Danes je ta del naše ba* novine — dasi pravi biser naravnih krasot — malo znan. V ta raj naše zemlje je pohitelo te dni učiteljstvo in bilo zadovoljno, da si je izbralo baš Novo mesto za začasni sedež svojega vsakoletnega parlamenta. Sprejem, ki ga je bilo deležno, simpatije in pozornost, s katero so spremljali meščani naše delo, z zastavami okrašena poslopja, nemala požrtvovalnost naših stanovskih tovarišev (tovarišic), ki so se potrudili, da so goste zadovoljili v vsa* kem oziru, vse to je dvignilo ugled skupščine same in stanu, a udeleženci so z nje odnesli domov najprijetnejše utise. Slovensko učitelj* stvo ne išče vnanjega pompa, ne zahteva zase ničesar — ker mu je vse to tuje, je pa hvaležno za spontane izraze priznavanja svo* jega ugleda, ker ga krepi po tem zavest pri* znanja za trud in delo med narodom. Ravno 10 let je minulo od ustanovitve UJU. Po tedaj sprejetem čl. 2. njegovih pra« vil je bilo in je v njem prostora za vse jugo« slovensko učiteljstvo brez izjeme. Učitelj« stvo je upalo, da je z ustanovitvijo UJU li« kvidiralo enkrat za vselej s preteklostjo. Zal, da ni bilo tako. Realnost ga je kma* lu poučila, da je tradicija močnejša od vseh teorij, in da ne zadostuje za uresničenje pro« gramov samo navdušenje za stvar. Že ime samo — UJU je bilo sporno in spotikali so se vanj premnogi, ki so živeli v zgodovinskih tradicijah ali iz kakih drugih vzrokov omalovaževali jugoslovensko ime. Da so bili tedaj Slovenci v borbi za ju« goslovenski naziv organizacije na pravi poti, je pokazal zgodovinski 3. oktober 1929., ki je pometel z dotedanjo politično in drugačno navlako in dal domovini edino pravilni naziv in sankcioniral idejo jugoslovanstva v živi je« nju naše mlade kraljevine. Ni še sicer vse jugoslovensko učiteljstvo v eni organizaciji, še ni povsod trdnega mo« stu med preteklostjo in sedanjostjo, pone* kod je tudi precej apatije in pomanjkanja smisla za organizacijo. Toda slovensko učiteljstvo prednjači v tem in daje v vsakem oziru lep vzgled sta* novske zavesti. Popolnoma je zabrisalo sle* dove preteklosti, razpustilo organizacije, te* melječe na strankarskih temeljih in danes je v UJU — poverjeništvo Ljubljana — zdru* ženih nad 83% učiteljstva — to je 2896 od 3486 — in le 590 je še neorganiziranih, a med njimi gotovo nad polovico, ki so idejno pri nas, a stoje iz kakšnih posebnih vzrokov zu* naj naših vrst. Potek skupščine. Novomeška skupščina je potekla sledeče: V petek 18. julija dopoldne po prihodu ljubljanskega vlaka seja ožjega sosveta, po* poldne istega dne seja širjega sosveta, v so* boto 19. julija in v nedeljo 20. julija pred* poldne skupščina — delegacijsko zborovanje. V soboto popoldne so zborovali odseki. Seja ožjega sosveta se je vršila v salonu hotela Koklič in je pri* pravila gradivo za popoldansko sejo širjega sosveta in za delegacijsko zborovanje. Navzoči so bili vsi člani ožjega sosveta razen tov. Regine Gobec, ki je na študijskem potovanju po Nemčiji in je svojo odsotnost opravičila. Sejo širjega sosveta je otvoril ob 5. uri popoldne 18. julija v te« lovadnici nove osnovne šole poverjenik An« drej Skulj. Udeležilo se je seje 13 članov ožjega sosveta in 28 društvenih predsednikov, oziroma namestnikov. Po kratkem nagovoru je poverjenik pre« čital imena vseh odsekov, ki jih je 9, in opo« zarjal na njih važnost. Podal je točna navo« dila, kako naj delajo, da ne bo nikakih pri« tožb, nakar je čital strokovni tajnik predloge ožjega sosveta glede njih sestave. Predlogi so bili sprejeti z izpremembami in dopolnili, kakor sledi: 1. Verifikacijski odsek ostane neizpre* menjen. i 2. V gospodarski odsek vstopita še tov. Lešnik Mirko in Pinterič Drago. 3. V šolsko=upravni odsek pridejo name* sto tov. Velnarja Josipa in Doljaka Valenti* na GrogI Feliks, Štraus Karel, Sotošek Zdrav« ko in šeško Ivan. Za zastopnika poverjeni* štva je imenovan Lampret Fortunat. 4. V odsek za stanovski in pedagoški tisk ter pravila pridejo Šestan Dušan, Šinigoj Asto in Doljak Valentina, namesto Šterka Davo* rina in Zehrer Vilka. 5. Odsek za mladinski tisk se izpopolni s tov. Šterkom Davorinom, Klemenčičem Via* dom, Polakovo Marijo, Pirnatom Viktorjem, Tajnikom Milošem, Rusjanom Ambrozijem, Sumpererjem Ivanom in Zehelj Alfredom. 6. Iz odseka za nadaljevalno šolstvo sta bila črtana tov. Vauda Mirko in Tajnik Mi« loš. Vstopijo vanj Lušin Alojzij, llvanjšič Ljudevit, Vreček Alojzija in Mervar Marija. 7. V odsek za narodno izobraževanje vstopita še Samec Franc in Rupnik Marija. 8. Odsek za obmejno šolstvo: Cibic Dra« go gre od tu v pevski odsek. V odsek vstopita Vauda Mirko in Zacherl Miroslav. 9. Iz pevskega odseka izstopita tov. Sum« perer Ivan in Zehelj Alfred, ki gersta od tu v odsek za mladinski tisk. Po sestavi in izpopolnitvi odsekov se je poverjenik zahvalil širjemu sosvetu za za* upanje, ki ga je pokazal v tem vprašanju ožjemu sosvetu. Nato je konstatiral, da sme« jo biti zastopana na delegacijskem zborova« nju le društva, ki so poravnala svoje obvez* nosti pri poverjeništvu, kar so storila popol* noma ali z malimi zastanki vsa društva razen dveh. Zato so bili sporni mandati delegatov marenberškega in radovljiškega društva, kar je seja rešila ugodno za društvi in v prid organizaciji. Predlogi. Tretjo točko dnevnega reda so tvorili predlogi učiteljskih društev, ki so bili odka« zani pristojnim odsekom. Pri tem je bil soglasno sprejet predlog tov. Dušana Šestana, naj se vrši letošnja na« ša državna skupščina v znamenju borbe za izboljšanje našega gmotnega položaja. Nič demonstrativnega, nič demagoškega naj ne bo^ pri tem, v primerni obliki formulirajmo točno in jasno svoje zahteve v tem oziru. Slučajnosti. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog tov. Grčarja Viktorja, ki ga je objasnil že v seji ožjega sosveta, glede poslovnika za de* legacijsko zborovanje. Po stvarni utemeljitvi je bil predlog sprejet z vsemi proti 2 glaso* voma. | Sklenjeno je bilo nato, da ne bosta na skupščini čitani tajniško in blagajniško po* ročilo, ker sta priobčeni že v »Učit. Tovarišu«. Poverjenik opozarja sklepno, naj Iji bili . delegati točni v izvajanjih, stvarni in taktfti, da se ne bi izpozabljali in skrunili s tem ugleda skupščine. Sejo je zaključil nato z željo, da bi nam bila jubilejna skupščina v čast in v ponos. DELEGACIJSKO ZBOROVANJE ,V SO« BOTO 19. JULIJA OD 9. DO 14. URE. Poročilo verifikacijskega odseka. Pred pričetkom zborovanja je verifika* cijski odsek verificiral delegate in na podlagi verifikacije je ugotovil strokovni tajnik tov. Kobal Josip, da je navzočih 13 članov ožjega sosveta, 2 člana nadzornega odbora in 88 dru* štvenih delegatov, skupaj 103 zastopniki. Od 33 društev je bilo zastopanih 32. Otvoritev skupščine. Nato otvarja tov. poverjenik Andrej Skulj jubilejno skupščino s pozdravom dra* gim nam gostom, članom ožjega in širjega so* sveta in vsem delegatom. Z radostjo ugotavlja, da je posetilo našo skupščino izredno veliko število odličnih go« stov, ki jih pozdravlja iskreno in prisrčno, in sicer najprej g. zastopnika sreskega načel« stva Krajška, potem zastopnika obolelega mestnega župana dr. Režka g. podžupana Fi« lipa Ogriča, dalje g. podpredsednika okrož« nega sodišča višjega sodnega svetnika dr. Vladimirja Forsterja, sina vel. našega glasbe« nika, g. višjega državnega tožilca Gustava Barleta, sina našega belokranjskega Nestor« ja, g. infuliranega prošta Karla Čerina, gosp. orožniškega kapetana Kresimira Grozdaniča, kot zastopnika naše vojske, g. gimnazijskega ravnatelja Ivana Maslja, g. vladnega svetnika Ferdinanda Seidla, g. zastopnika grmske kme« tijske šole inž. Abseca Mateta in strok, uči« telja Flega, g. davčnega upravitelja Zdravka Novaka, zastopnika davčne uprave, g. pošt« nega upravitelja Nadraha, br. starosto novo« meškega Sokola Matijo Marinška, g. zastop« nika frančiškanskega samostana p. Emerika, in slednjič zastopnika bolnice usmiljenih bra« tov priorja p. Leopolda Daneva. Vsem je iz« rekel tov. poverjenik primerno dobrodošlico, posebno poudarjajoč složno delo za vzgojo mladine v današnjih resnih časih med šolo in zastopniki cerkve za narod, državo in člove« štvo. GOVOR POVERJENIKA SKULJA. Cenjena delegacija! Otvarjam deseto pokrajinsko skupščino jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništva Ljubljana. Iskreno pozdravljam vse člane ožjega sosveta, predsednike učiteljskih dru« štev in njihove delegate ter vse člane, ki so prihiteli od daleč in blizu na naš stanovski parlament. Letošnja skupščina je jubilejna. Desetič se zbiramo po onem času, ko smo si srbski, hrvatski in slovenski učitelji podali roke v znak bratstva, zvestobe in stanovske zavesti, ko smo prožeti iskrene jugoslovanske misli ustanovili »Udruženje jugoslovenskega uči« teljstva«. Jugoslovensko udruženje učiteljstva je bilo prvi kažipot mnogim drugim udruže* njem in baš s tem smo učitelji pokazali pot k edinstvu naroda in države. En stan, ena duša, eno srce, ki naj živi in bije za napredek in razvoj narodne šole in po njej za srečo in blagostanje naroda, veličino in moč države. Ta naloga, ki si jo je nadelo jugosloven« sko učiteljstvo kot cilj svojega udruženja, je vršilo vedno in z vso doslednostjo, dobro se zavedajoč, da je to korist naroda pa tudi naša. Težki so bili oni časi, ko so politične sile razdvajale naše vrste in slabile našo moč in odpornost. Težka je bila borba poštenjaku in žal, da še danes niso povsem strte one sile, ki so nas skoraj pol stoletja razdvajale. Morda so bile le zle sile pri nas najjačje, ki so zapustile dovolj žalostnih spominov. Prav zato pa se je slovensko učiteljstvo prvo docela otreslo zadnjih spon in se pred štirimi leti enodušno združilo v svoji enotni stanov« ski organizaciji. Zgodovinski kraljevi manifest od 6. janu« arja lanskega leta nam je vlil novih sil in zavesti, da smo šli tedaj pravo pot. Danes lahko rečemo, da so vrste v našem poverje* ništvu strnjene. Treba je med nami le še več resnične iskrenosti in prave stanovske zave« sti, pa bodo naše strnjene vrste tudi jake. Posamezniki, ki iz osebnih razlogov lah« ko pogrešajo skupno organizacijo, nas ne motijo, tudi takrat ne, ko ne odklanjajo po njej priborjenih uspehov in koristi. Zakon z dne 3. oktobra leta 1929. nam je dal kraljevino Jugoslavijo, ki je bila v naših srcih že takrat, ko so še na bojnih po» Ijanah grmeli topovi. Ko je bila 7. oktobra lanskega leta razde» ljena kraljevina Jugoslavija administrativno v banovine, so mnoga naša sreska društva izrazila želje, naj se določi delokrog pover» jeništev v našem udruženju v okviru poedi» nih banovin. Velevažen dogodek v pretekli poslovni dobi je uzakonitev zakona o narodnih šolah. Od obstoja naše nacionalne države so se tru» dile vse vlade, da uzakonijo za vso državo enoten šolski zakon. Težko je bilo to vpra« šanje v pogledu na tako različno šolsko za« konodajo, kakor tudi na tako neenake kul« turne, socialne in gospodarske prilike. Organizacija UJU in še prav posebno naše poverjeništvo, sta posvečala vso pozor« nost pri reševanju tega vprašanja, saj smo se dobro zavedali, da od šolskega zakona ni za« visen samo položaj učiteljstva in razvoj šole, temveč napredek in podvig celokupnega na« roda, jakost in moč države. Sedanji vladi je uspelo, da je premagala vse težkoče in nam dala enoten šolski zakon, s katerim so postale narodne šole državne ustanove, ki imajo nalogo s poukom in vzgo« jo v duhu državnega in narodnega edinstva ter verske strpnosti pripravljati učence za moralne, vdane in aktivne člane državnega in narodnega občestva. A ne le to, one so dolžne širiti prosveto v narodu posredno in neposredno s sodelo« Vse šolske potrebščine naročamo edino le potom Učit. gosp. poslovalnice v Mariboru! vanjem z vsemi kulturnimi ustanovami za narodno prosvetljevanje. Z zakonom so dane učiteljstvu nove na* loge, določen mu je širši delokrog. Prepričan sem, da bo učiteljstvo ljubljanskega poverje« ništva, kakor do sedaj tudi v bodoče vršilo svojo nalogo ne le v šoli, ampak tudi v vseh kulturnih ustanovah. Po uzakonitvi viteške organizacije »So* kola kraljevine Jugoslavije«, v katerem naj bodo učenci vseh narodnih šol, je z zakonom določeno široko polje v delu za telesno in moralno vzgojo državljanov. V skupni organizaciji strnjene vrste ju« goslovenskega učiteljstva bodo korakale pod praporom, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj »Sokolu kraljevine Jugoslavije«, ki bo vsik« dar ponosno vihral v čast in slavo kralja in domovine. Učiteljstvo se nikdar ni branilo dela v preteklosti, ne bo se ga ogibalo v bodočnosti. S pomočjo skupne organizacije ga hoče vršiti v zavesti, da vrši voljo kralja in zakona. Da pa bomo mogli z uspehom vršiti na» ložene in sprejete naloge, je treba, da je pre» skrbljeno za nas in našo deco. Uverjeni smo in zaupamo besedam gospoda ministra pro« svete, da bodo naše želje v najkrajšem času izpolnjene. Nikdar nismo bili sebični, nikdar nismo pretiravali svojih zahtev. Vršili smo vsikdar vestno svoje zvanje, dali smo narodu kar smo mogli in znali, zato je naša vera v izboljšanje našega gmotnega položaja trdna in neomajana. Od nekdaj je bila usoda slovenskega uči« telja žalostna. Njegov delež je bilo pomanj« kanje in ponižanje. Toda v najtežjih časih je nosil moško svoje breme, oklepajoč se trdno svoje organizacije v trdni veri in glo« bokem zaupanju na boljše čase. Dočakal jih je v trpljenju in vztrajnem delu. Mlada Jugoslavija je med prvimi na« gradila svoje učiteljstvo s tem, da ga je po* vzdignila med državne uradnike in ga za te« daj dostojno nagradila. Uverjen sem, da tudi kraljevina Jugosla« vija, ki nam je dala novi šolski zakon, s ka« terim je podržavila narodno šolo in odkazala učiteljstvu širši in odgovornejši delokrog, ne bo prezrla svojih najboljših in najpožrtvo« valnejših delavcev in bo dostojno nagradila njihovo delo za lepšo in boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda, za napredek in moč kraljevine Jugoslavije. Pozdravne brzojavke. Zatem je prečital besedilo brzojavke, ki jo je skupščina odposlala z navdušenim vzklikanjem Njegovemu Veličanstvu svoje* mu vladarju. Brzojavka se je glasila: Učiteljstvo poverjeništva UJU — Ljub* ljana, zbrano na pokrajinski skupščini dne 19. julija 1930. v Novem mestu, izreka Va* šemu Veličanstvu svojo neomajno zvestobo in udanost. Odposlani pa so bili brzojavni pozdravi še g. predsedniku vlade, g. ministru prosvete in predsedniku UJU Vladi Petroviču. Med zborovanjem sta bili odposlani nato še dve brzojavki, in sicer iskren pozdrav g. županu g. dr. Režku kot velikemu prijatelju šolstva in učiteljstva in sožaljka prvemu pod* starešini SKJ E. Ganglu zaradi tragične smr* ti br. Toneta Maleja, ki je padel kot žrtev krute usode na mednarodni tekmi visoko vihteč zastavo SKJ in naše lepe domovine. Zapisnikarjema delegacijskega zborova* nja sta bila imenovana tovariša Anton Mer* vič in Ciril Petrovec. Stenograf je bil tov. Ivan Vouk. Pozdrav skupščini. Tovariš Viktor Pirnat, predsednik novo* meškega učiteljskega društva je povzel bese* do in pozdravil prav prisrčno v imenu doma* činov prvo skupščino v svobodni Jugoslaviji v dolenjski metropoli. Želel je skupščini uspeha v vsakem oziru, omenja, da je vse ukrenjeno za razvedrilo in prijetno bivanje skupščinarjev med njimi. V čast si šteje, da je učitelj, član stanu, ki se je zbral v Novem mestu na skupščini in želi, da bi stopali strnjeni k visokim ciljem vzgoje za narod in državo. V tem stremlje* nju prisrčno pozdravlja skupščino. Za svoja izvajanja je žel burno odobra* vanje. Oglasil se je še pred prehodom na dnev* ni red k besedi g. županov namestnik Filip Ogrič in kot zastopnik mesta izrekel učitelj* stvu dobrodošlico. V svojem govoru omenja g. župana dr. Režka, ki je bolan odsoten, in njegovo delo za šolo. Prosi navzoče, naj mu skupščina, kot prijatelju šolstva in učiteljstva, kot očetu nove veličastne osnovnošolske zgradbe, od* pošlje brzojavni pozdrav, kar vzame skup* ščina z odobravanjem na znanje. Pozdravlja vse, kliče vsem dobrodošlico z željo, da odnesejo vsi udeleženci skupščine najprijetnejše spomine domov. Pred začetkom razprav so gostje razen vladnega svetnika Ferdinanda Seidla, našega bivšega tovariša z meščanske šole v Krškem, zapustili dvorano. Ponovno poročilo verifikacijskega odseka. Poverjenik poroča o predlogu ožjega in širjega sosveta glede sestave odsekov, nato jih našteva in oriše njih delovanje. Prosi člane, naj točno zabeležijo sklepe in sesla* vijo pravilno zapisnike, da ne bo zmed in sporov kot lani. Tov. Kobal Josip poda poročilo verifika* cijskega odseka in ponovno prečita izid ve* rifikacije. (V tem se je javil še en delegat). Nato poda sklep širjega sosveta glede za* stopstva marenberškega društva, čigar dele* gata bi morala podati določno izjavo glede prejšnjih in letošnjih obveznosti društva do poverjeništva. Ker ni bila izjava sestavljena striktno v smislu sklepa, je njiju verifikacija prepuščena skupščini. V debato, ki je nastala, so posegli tov. Verk Miloš, 'Ivanjšič Ljudevit, Mavric Karel, Lešnik Mirko, Ribičič Josip, Terčak Stanko, Pleskovič Rudolf in Stenovec Ivan. Na Mav* ričev predlog sta bila mandata obeh delegatov verificirana, društvo pa poravna svoje obvez* nosti v določenem roku. Zatem poroča tov. Kobal o slučaju za* stopstva radovljiškega učiteljskega društva, katerega delegati so bili kljubu neporavna* nim obveznostim verificirani, ker ni predsed* nik društva pri tem postopal pravilno. K debati se oglasijo tov. Mavric, Baebler Leopold in poverjenik. Odsekov predlog je bil soglasno odobren. Na vrsto je prišel gospodarski odsek. Strokovni tajnik čita imena njegovih članov po sklepu ožjega sosveta. V ta odsek želi vstopiti tovariš Lapajne Josip zaradi obrav* navanja slučaja izstopa celjskega društva. Poverjenik in tov. Grčar Viktor sta mne* nja, da ne pride to vprašanje tam na dnevni red. Tekom debate, ki se vname in v kateri govore Lapajne, Hren Anton, Gačnik Janko, Cibic Drago, Šestan Dušan, Zdolšek, Ribičič Josip in Kobal Josip se ugotovi, da sta sta* vili marenberško in savinjsko društvo v tem oziru predloge, ki pridejo z Ribičičevim po* ročilom na dnevni red šolsko*upravnega od* seka. Volitev odsekov. Šolsko*upravni odsek, ki je prišel nato na vrsto, je izpopolnjen takode: Lapajne Jo« sip, Ribičič Josip, Brinšek, Terčak Stanko, Grčar Viktor in Plavšak Robert vstopijo po* leg predlaganih članov. Črtana sta v njem Še* stan Dušan in Lešnik Mirko. V odsek za stanovski in pedagoški tisk, kakor tudi v odsek za mladinski tisk ni de* legacija nikogar predlagala. Ostanejo samo po širjem sosvetu imenovani člani v obeh. V odsek za nadaljevalno šolstvo vstopi* ta še tov. Vuk Slavko in Mervar Marija. Iz odseka za narodno izobraževanje gre tov. Mervar Marija v odsek za nadaljevalno šolstvo. V odsek za obmejno šolstvo pride iz pev* skega odseka Cibic Drago. V pevski odsek vstopi Martelanc Just. Poverjenik in strokovni tajnik Kobal sta podala še nekaj navodil glede delovanja vseh izvoljenih odsekov. Nato je poverjenik prisrčno pozdravil ravnokar došla tov. Fortunata Lužarja, ban* skega nadzornika in Matijo Senkoviča, ured* nika »Popotnika«. Spomni se pri tem tudi upokojenega to« variša Zacherla Frana, ki je prišel med nas. S tem je bila izvršena izvolitev odsekov. Na vrsto je prišlo kot četrta točka dnev« nega reda: Tajnikovo poročilo o delovanju poverjeni« štva v letu 1929./30. Pred početkom razprave je stavil po po« verjenikovem pojasnilu o potrebi točnega poslovnika tov. Grčar Viktor predlog za poslovnik delegacijskega zborovanja UJU — 19. julija t. 1. Utemeljeval ga je z nujno potrebo ureditve vprašanja debatiranja, da ne zaidemo v dolgoveznost in demagogijo. Debata je bila mestoma prav živahna. Govorili so k predlogu tov. Lapajne, Mlekuž Vekoslav, Šestan Dušan, Požar Vlado, Bre« zovar Matija, Rupret Vinko, Rupnik Marija — deloma za, deloma proti predlogu. Tovariš Lapajne se je v svojem govoru zavzemal za svobodno in neomejeno besedo v debati. Po končni besedi predlagatelja, ki je spretno pobijal protigovornike, je bil njegov predlog, s katerim se je začrtala meja govo« rom v debati, sprejet. Proti je glasovalo 9 de« legatov. Nato je dal poverjenik na glasovanje predlog širjega sosveta glede čitanja tajnjko« vega poročila. « Soglasno je bil sprejet predlog, da se taj« nikovo poročilo ne čita. Debata o tajnikovem poročilu. Prvi govori delegat kranjskega učitelj« skega društva tov. Rupret Vinko, ki razlaga spor med kranjskim učiteljskim društvom in poverjeništvom. Čita v »Učit. Tovarišu« ne« priobčenih 10 točk (zadeva »in suspenso«) in trdi, da ni postopalo poverjeništvo v zadevi društvenega predsednika Lapajneta lojalno. Na ta izpad je repliciral dobro poverje« nik Skulj. Zatem pa se oglasi tov. Lapajne, ki pravi, zakaj se je potegoval v debati o poslovniku za svobodo besede, da bi lahko prečital svojo pismeno kritiko delovanja po« verjeništva. Razni medklici, ki niso bili par« lamentarni, ga razburijo, da začne rabiti ne« primerne izraze, kar skupščino silno razburi. Njegova kritika je polna namigavanj in sum« ničenj, zato ga poverjenik poziva, naj se do« ločno izjavi glede sumničenja in mu, ker noče podati nikake izjave, odvzame besedo. Ker niti nato noče podati lojalne izjave, prečita tov. Vouk Ivan stenografski zapisnik o tem. Po prečitanju izjavi poverjenik, da ne more govorniku več podeliti besede in pre« kine zborovanje za 5 minut. Po zopetni otvoritvi zborovanja poda tov. Ribičič izjavo, na katero naj poda tov. Lapajne decidirano izjavo glede svojih trdi« tev in sumničenj. Nato naj pa čita svojo kri« tiko, ker je prepričan, da ne more mirno go« voriti. Tov. Polak Janko pa apelira, naj dado delegati govorniku mir, ker je to parlamen« tamo. (Odobravanje). Skupščina sprejme Ribičičev predlog, da mora tov. Lapajne podati jasno izjavo o svojih trditvah, z vsemi proti 2 glasovoma. Ker Lapajne vztraja na tem, da nima kaj preklicevati, ker ni ničesar rekel proti pover« jeništvu, se debata nadaljuje in posežejo va* njo tov. Baebler, Ribičič in Hren. V tem pa izjavi Lapajne, da ni mislil v svojih trditvah poverjeništva in je zadeva vsaj začasno urejena. Zdaj je začel citati svojo obsežno kri« tiko o delovanju organizacije, v kateri je nani« zal vse pogreške, ki jih je po njegovem mne« nju zagrešilo vodstvo. V njej je podal ves historijat UJU — deklaracije in vsega delo« vanja organizacije, od ISubotice dalje — a dotikajoč se tudi prejšnje dobe. Vso borbo učiteljstva za svojo osamosvojitev je podal — čitajoč pri tem razne resnične in domnev« ne pogreške. Z raznimi dokazi je hotel ožigo« sati nezdravo stanje, ki se pojavlja v UJU. Čitanje te kritike je povzročalo od časa do časa razburjenje med poslušalci. Tovariš Mlekuž protestira proti besedi »plačan člo* vek«, ki se je tikala njegove osebe. Kritiko bo izročil na zahtevo poverjeni« ka zapisnikarju kot prilogo k zapisniku. Po prečitanju kritike se vname ostra de« bata, v kateri se prvi oglasi tovariš Ribičič. Za njim govore tov. Šestan. poverjenik tov. Skulj, Mlekuž, Baebler, Polak Janko, Doljak, Hren, Pleskovič, Dimnik, Ivanetič in Štraus Karel. I Debata se je sukala okoli naslednjih vprašanj: a) uredniškega konzorcija, b) o delovanju poverjeništva v korist posameznim članom organizacije v stiski, c) o izvolitvi urednika »Učit. Tovariša« Ivana Dimnika. č) o svobodi stanovskega glasila. V svoji končni besedi izjavlja tov. La« pajne, da smo se vnovič znašli in da smo raz« čistili razmere med seboj. Odgovarja vsem predgovornikom in brani svoje stališče. Z nadaljnjimi izvajanji se zaplete v po« novno debato s poverjenikom in Štravsom, a tudi Baebler se oglasi še z nekimi pojasnili. Po vsem tem da poverjenik na glasova« nje tri predloge kranjskega učiteljskega dru« štva, in sicer: 1. zaradi objave 10 predlogov društva v »Učit. Tovarišu«, 2. glede obsodbe postopanja poverjeni« štva proti tov. Lapajnetu, ki da je bilo ne« pravilno in nelojalno, 3. da mora biti (vsakemu članu UJU v okviru deklaracije in zakona dovoljena (za« jamčena) svoboda. Prvi predlog je bil odklonjen z vsemi proti 5 glasovom. J Drugi predlog umakne tov. Lapajne sam, tretji je soglasno sprejet, ker je enak pred« log sprejel že širji sosvet. Važen predlog. Soglasno je skupščina sprejela tudi pred« log tov. Ivanetiča Alojzija, ki se glasi: Ker se zapravlja na skupščinah z obravnavo no« tranjih sporov veliko dragocenega časa, naj v bodoče vse dosedanje in bodoče spore pre« išče razsodišče in nastopi pred skupščino z zbranim dokaznim materialom. Ravno tako je bil sprejet predlog tov. Peternela Ludvika o razsodišču, katerega prvi del je bil sprejet že s prejšnjim pred« logom. Sestava pravilnika za razsodišče in nominiranje članov se odstopi v razpravo (šolsko«upravnemu) odseku. Poverjenik je sklepno poudaril, da upa na likvidacijo vseh sporov, obenem pa je opozoril skupščino na ogromno delo, ki ga je bilo treba še izvršiti. Apelira ponovno, naj odseki popoldne pridno delajo. Da popravimo zamudo, ki smo jo utrpeli z ravnokar minulo dolgotrajno kritiko in de« bato. odstopimo ostalo tajnikovo kakor bla« gajnikovo poročilo odsekom, ki podajo pri« hodnji dan o tem svoja poročila in bo tako mogoča obenem razprava o predlogih odse« kov in o obeh poročilih. Skupščina je predlog sprejela, nakar je bilo po 14. uri zaključeno delegacijsko zboro« vanje v znamenju končne sanacije razmer in razčiščenja sporov, ki so se pojavili med na« mi v zadnjih letih. Tov. Pirnat Viktor je podal nekaj navo« dil glede izletov, poverjenik pa je navzoče povabil k večernemu koncertu našega pev« skega zbora. } Večerna zabava. V soboto 19. julija ob 20. uri je priredil v telovadnici nove šole pevski zbor UJU svoj koncert. Spored ni bil predolg, a srečno izbran. Dvorana je bila zasedena. Udeležili so se koncerta poleg učiteljstva v velikem številu tudi zastopniki oblastev in odlična družba meščanov. Koncert je uspel sijajno. Pripomogli so pa k uspehu požrtvovalnost zbora samega, dobro razpoloženje med njimi in nami, aku« stičnost dvorane in dober obisk prireditve. Zbor kakor tudi sopranistka g. Meze Anica so bili za svoja precizna izvajanja na* grajeni z burnim aplavzom in (šopki cvetja. To je bila najsijajnejša afirmacija naše« ga kulturnega poslanstva in upam, da ne bo po tem večeru več mogoča, odurna debata o dinarskem prispevku za zbor. Po koncertu je odšel del učiteljstva k Ferliču, drugi pa k Windischerju v Kandijo, kjer je učiteljstvo prebilo v tovariški družbi prav lep večer. Pohvalno naj omenim sokolski salonski orkester, ki je izborno sviral pri Windi« scherju. Menda ni bilo med nami filistra, ki bi bil tega dne šel spat nezadovoljen. Drugi dan skupščine. Dokaz dobrega razpoloženja je bila skupščina v nedeljo 20. julija. Nevihta prejš* njega dne se je docela polegla in skupščina je potekla v slogi in pozitivnem delu za šolo in za nas. V nedeljo 20. julija je poverjenik z obi* čajno manjšo zamudo otvoril zborovanje ob 7-50 uri. Na dnevnem redu je bilo predavanje tov. urednika »Popotnika« Matije Senkoviča o novi šoli. Predavanje tov. Senkoviča. Odkrito izjavljamo, da ni bilo preveč raz* položenja za pedagoško predavanje. Preveč je bilo drugega gradiva in utrujale so dolgo« trajne razprave o organizačnih zadevah. Toda tovariš predavatelj nas je s svo« jim stvarnim, vseskozi zanimivim predavaj njem fasciniral in nam pokazal problem po« trebne reforme naše šole v tako jasni luči, da smo se prelevili iz Savlov v Pavle in da nestrpno pričakujemo »Popotnika«, ki naj nam kmalu prinese njegov referat v celoti. Pred nami je stal starejši tovariš resnega obličja, ostrega pogleda in vendar koliko toplote, koliko življenja v njegovih izkle« sanih resnih trditvah in dokazih o potrebi in upravičenosti nove šole. Primerjal je novo šolo s staro, pokazal njene vrline, svaril pred vsakim ekstremom in poudaril njene prednosti pred staro šolo. Jako umestne so bile njegove besede, naj ne kopiramo tujcev in ne importiramo vzorov s severa in vzhoda brez lastnega kriterija. Novo šolo si moramo sami ustvariti, saj je zasidran njen obstoj v novem šolskem za« konu. Dobro je orisal novo šolo z ozirom na nacionalno vzgojo in poudarjal, da ni nacio« nalizma brez humanizma in da preko tega vodi pot k človečanstvu. Nova šola bodi po« bornica miru. Zaradi pomanjkanja časa je moral snov skrčiti in postavil na koncu pre* davanja sedem predlogov glede evolutivnega uvajanja nove šole med nas. Na koncu Vuirnega predavanja je žel za svoja izvajanja toplo priznanje navzočih. Po* verjenik se mu je zanje prisrčno zahvalil. Debate ni bilo zaradi pomanjkanja časa, si* cer pa bi ne bila niti povsem mogoča zaradi «lobokosti predavateljevih misli, ki bi jim ne imeli za enkrat kaj dostavljati. (Velja za večino). Nadaljevanje dnevnega reda. Ob 9. uri je sledilo nadaljevanje skup* ščine prejšnjega dne. Pred prehodom na dnevni red apelira poverjenik na navzoče, da vztrajajo pri zbo« rovanju do konca — do popolnega izčrpanja dnevnega reda. Omenja zmago naše sokolske vrste v Luksemburgu in predlaga sožaljno brzojavko SKJ za žrtev Antona Maleja, kar je skupščina soglasno odobrila in so zborovalci v počešče« nje žrtve vstali s sedežev. Brzojavka je že omenjena v prvem delu poročila. Nadaljnji pozdrav velja skladatelju Emi» lu Adamiču. Poročila odsekov. S tem je prišla skupščina do poročil od« sekov — in obenem do debate o tajnikovem in blagajnikovem poročilu. 1. Verifikacijski odsek ni imel nikakega poročila več. Zadeva 3. delegata mariborske« ga učiteljskega društva je interna zadeva društva, za kar jo je smatrala tudi skupščina. 2. Poročilo gospodarskega odseka je po« dal tovariš 'Ivanjšič Ljudevit. Odsekovi predlogi so bili sprejeti. Poro« čilo o delovanju UGP bo 'razmnoženo in razposlano društvom v razpravo. Po poročilu odseka poda isti tovariš v imenu nadzornega odbora revizijsko poročilo o našem blagajniškem poslovanju. Predloženo poročilo priča o vzornem redu v vodstvu naše blagajne, zato ni pretiran predlog nad« zorstva, oziroma odseka, naj se da blagajniku bilančna nagrada 3000 Din, saj se bliža letni promet že 4 milijonu (3,873.000 Din). K poročilu otvarja poverjenik debato. Vanjo so posegli tov. Lešnik, Mlekuž, Ru« pret, poverjenik, Musek, Grčar Viktor in Šestan. Precej debate se je sukalo okoli vpraša« nja plačila stroškov razsodišča, a je končno prodrl predlog, da plačuje te stroške organi« zacija. Tudi nagrada tov. blagajniku je dvi« gala precej prahu — toda le zaradi vira, od« koder naj bi jo vzeli. Predlagana je bila iz blagajniškega preostanka Mladinske Matice. Z odobravanjem je bil soglasno pode« ljen absolutorij blagajniku in celokupnemu poverjeništvu — a blagajniku je bila izre« cena za vzorno vodstvo blagajne zahvala in priznanje. Blagajnik Grum Rado poda zatem pro« račun za leto 1930./31. Ker je bil objavljen v »Učit. Tovarišu«, ga ne čita. Nova je v njem samo postavka za honorarje za sotrud« nike »Učit. Tovariša« v znesku 5000 Din. V debati so govorili tov. Šestan, pover* jenik, Gallob Rudolf in končno blagajnik sam. Proračun je bil sprejet. Proti sprejemu je glasovalo 7 delegatov. 3. O predlogih in sklepih šolsko=uprav« nega odseka je poročal tov. Herbst Pavel. So« glasno je bil sprejet po tem odseku predla« gani pravilnik razsodišča z dodatnim členom tov. poverjenika o pritegnitvi pravnega za« stopnika v razsodišče po potrebi. Pri nominiranju članov tega razsodišča je imenovana vanje tudi tov. Vode Angela, njena namestnica pa tov. Celnar Ana. Na Mavričevo vprašanje glede veljave tega pravilnika tudi za društvena razsodišča, pojasnjuje poverjenik, da bo to uredilo po« verjeništvo. narin. ma sov. Precej debate je bilo ob vprašanju sta» n. , Odsekovi predlogi so bili sprejeti delo» soglasno, deloma z ogromno večino gla» Med njimi je tudi predlog o ustanovitvi posebnega odseka za zgodovino solstva. Tov. Lapajnetu je bilo na vprašanje po» jasnjeno, da nima poverjeništvo nikake zveze z njegovo disciplinsko zadevo. 4 Odsek za stanovski in pedagoški tisk je rešil n^p" vprašanje »Popotnika« ka» erega urednik e tov. Matija Senkovič. Kon» zorcij je popolnoma nepotreben Odsek ie prevzel tudi urednikov predlog «lede posvetovalnice za ročna dela, ki jo bo urejeval poseben uredmk»strokoynjak. Dalje je ukinjen uredniški 'konzorcij »Učit Tovariša«. K uredništvu se pritegne eksekutiva in v Ljubljani bivajoči člani ožje* SS tem je vprašanje uredništva »Učit. To» variša« rešeno. Skušali bomo dobiti urednika za »Pro» sveto«, ki raj izhaja. Žal, da je mnogo kriti» kov. a malo delavcev, ugotavlja pri tem po» verjenik. Vsi predlogi odreka so sprejeti soglasno Pri razgovoru o projektu novih pravil UJU pojasni tov. Šestan, za!kaj je proti de» litvi organizacije po banovinah. Sprejet je z vsemi proti 3 glasovom od» 6ekov predlog za 5 sekcij UJU. 5. O odseku za mladinski tisk je poročal tov. Ločniškar Franc. K vprašanju združitve Mladinske Mati» ce in »Našega roda« so govorili Gačnik Jan» ko. Hren, Rode Silvester, Ribičič, Mazi Vilko in drugi. Glede fuzije obeh mladinskih publikacij prepušča delegacija odboru proste roke (Proti temu sta bila 2 glasova). Precej obširna, mestoma rezka je bila debata o uredniškem vprašanju in o avtono» miji Mladinske Matice, ki naj bi tudi po predlogu odseka sama volila in odstavljala svoje urednike. Odločno se je izjavil proti tov. poverje» nik. dokler je odgovorno poverjenistvo zanjo in za list. Zato je za volitev urednika Mla» dinske Matice, kakor volimo urednika »Učit Tovariša« in »Popotnika«. V debati so govorili še tov. Rupret, Ple» skovič in Grum, nakar je predlagal poverje» nik tov. Ribičiča za urednika, da ne bo sklep nepopoln in slab kot lani in povzročal potem notranje spore. Predlog je bil sprejet, le en glas proti. Sledilo je poročilo predsednika Mladinske Matice Fortunata Lužarja o delu te naše ustanove in uspehih triletnega dela v njej. Tovariš Mazi je pojasnil, zakaj ni bilo mogoče do danes izdati obljubljene knjige za deklice, kar se zgodi prihodnje leto z iz> dajo knjige o vrtnarstvu, ki jo spiše tov. po» verjenik. Živahna je bila tudi debata glede po nadzornem odboru predlagane in po gospodarskem odseku odobrene nagrade tov. glav» nemu blagajniku. Proti nagradi ni bil nihče. Debatiralo se je le o viru, iz katerega bi ta znesek vzeli po predlogu. Odločno se je izjavil za podelitev nagra» de tov. Hren Anton. O stvari so govorili tov. Brezovar, po» verjenik, Grum, Pleško Marija, ponovno Ma» zi, Štraus, Mavric, Kancler Julija, Dimnik, Hočevar Ciril, Schell, Musek, Rupret, Ivane» tič in Kuncelj. Da bi ne nastal zopet kak spor, odklanja tovariš Grum nagrado. Sporen je bil § 7. pravilnika Mladinske Matice. V izogib takim ali podobnim prepirom v bodoče predlaga poverjenik, naj velja pra» vilnik Mladinske Matice do prve seje ožjega Sosveta. Ta naj izdela nov pravilnik ki ga predloži širjemu sosvetu, ta pa delegaciji pri» hodnje leto. Predlog sprejet z vsemi proti 2 glaso» voma. Poverjenik se nato zahvali članom odbo» ra Mladinske Matice za njih delo, kar sprep me skupščina z odobravanjem. Soglasno je bil sprejet predlog, da preu-laga odbor Mladinske Matice pred izdajo publikacije v pregled poverjeništvu. Zanimivo, a 'za mnoge šole porazno je bilo poročilo o »Našem rodu«, ki ga je podal urednik Ribičič. Od 938 šol v banovini je 331 šol ki ga skoro ne poznajo, a med njimi 154 šol. ki ga niso naročile niti ene številke. K pisanemu poročilu doda nekaj prav umestnih osebnih pripomb. V debati je tov. Gačnik grajal »Naš rod«, tov. Polak Marija zelo hvalila, govorila je še ena tovarišica, končno tudi poverjenik Tov. Ribičič je dobro zavrnil kritike»teoreti!?e, a poverjenikovo zahvalo za izborno uredova» nje lista je sprejelo učiteljstvo z burnim aplavzom. 6. Na vrsto je prišel odsek za nadaljeval» no šolstvo. Poročevalca sta bila Verk Miloš za kmetijsko»nadaljevalno, Grčar Viktor za obrtno in trgovsko, nadaljevalno šolstvo. Odsekovi predlogi, med katerimi jc tudi predlog glede članstva pri Kmetijski družbi, so bili sprejeti in po kratki debati sestavljen stalni odsek. Posebno poročilo tov. Grčarja o obrtnem in trgovskem nadaljevalnem šolstvu je bilo strokovno na višku in bilo z odobravanjem sprejeto. V splošni odsek za poklicno šolstvo vstopijo kot idejni zastopniki tov. poverje» nik, Grčar Viktor in Mencin Rudolf. 7. O delu narodno»izobraževalnega odseka je poročala tov. Celnar Ana. Predlogi so bili sprejeti. Člane v odsek za samoizobrazbo učiteljstva bo noininiralo poverjeništvo. 8. Ravno tako je delegacija sprejela po» ročilo odseka za obmejno šolstvo. Tu je tov. Peternel stavil svoj posebni predlog glede nacionalnih razmer v Prekmurju, ki pa je zbudil precejšnjo debato, v kateri so bile po» verjenikove in Grčarjeve pripombe časovno in stvarno zelo umestne. Sprejet je bil odsekov predlog. 9. Slednjič je tovariš Horvatič podal še poročilo pevskega odseka. Soglasno je bil sprejet njegov predlog glede pevskega zbora UJU, ki je do prihodnjega delegacijskega zborovanja v likvidaciji in postane nato po» seben odsek organizacije z rednimi prispevki zanj. Sklepno opozarja tovariš poverjenik, da smo pri šolsko^upravnem odseku pozabili na pravilnik in poslovnik, ki pa se sprejme so» glasno. t S tem je bilo absolvirano tajnikov'o po» ročilo in ga da poverjenik na glasovanje. Sprejeto z vsemi proti 1 glasu. Zaključena je bila s tem tudi debata o blagajniškem poročilu. Resolucija. Strokovni tajnik Kobal poroča o sklepu dveh odsekov glede primernih korakov v svrho izboljšanja našega materialnega polo» žaja. Čita resolucijo. K temu govore še tov. Sestan. Lanipret in Dimnik. Resolucija je bila soglasno sprejeta Zaključek. S tem je bil dnevni red izčrpan. Pover» jenik zaključi ob 14. uri plodonosno skup» ščino z zahvalo vsem udeležencem in se piav iskreno zahvali tudi Novomeščanom kakor vrlemu učiteljstvu, posebno njegovemu pred» sedniku Viktorju Pirnatu za vse, kar so storili pred in za čas zasedanja naše skupščine. Izleti. Popoldne je večina učiteljstva odšla na Grm. kjer si je pod strokovnim vodstvom ogledala šolo in njeno gospodarstvo in bila po g. načelniku kmetijskega oddelka inž. Podgorniku izborno postrežena z jedjo in pijačo. Prekmalu je prišel čas odhoda ¿a one, ki so odhajali že v nedeljo domov. V Novem mestu ostali udeleženci(ke) so pa napravili v ponedeljek sijajno uspeli izlet z avtobusom v kartuzijanski samostan v Pleterjih. Na povratku so obiskali toplice v Šmarjeti. Razpršili smo se širom domovine, utisi jubilejne skupščine pa ostajajo v nas in nas krepe v nadi. da smo srečno prišli nvmo Scile in Karibde medsebojnih sporov na odprti ocean pozitivnega dela za gospodarski in na» cionalni dvig naše lepe domovine, našega šol» stva in naroda. Udruženis juges ovanskeg^ iiftelist-za — uoverjenl^tvo Ljubljana, 28. julija 1930, Andrej Skulj, Jos. Kobal, poverjenik. tajnik. Sklepi pokrajinske skupščine. LISTEK. Lepa dolenjska metropola in bližajoča se pokrajinska skupščina sta se oklenili tudi src naših pevk in pevcev, iki so se zbrali v dneh od 14. do 18. julija k pevskemu tečaju v gostoljubni Glasbeni Matici, da se pripra» vijo za nastop pred svojimi tovarišicami in tovariši v Novem mestu. V najlepših dneh počitnic so se po šest ur dnevno vadili, da se oddolže svojim tovarišicam in tovarišem za skrb in ljubezen do pevskega zbora. 19. julija popoldne je prispel zbor v Novo mesto. Zborujoče učiteljstvo, zasta» ve in gostoljubni meščani so bili praznično razpoloženi. Dobra agitacija novomeških tovarišic in tovarišev je napolnila lepo in akustično dvorano nove šole s poslušal» stvom najrazličnejših stanov in slojev do zadnjega kotička. Koncert je otvoril profesor gospod E. Adamič z uvodnim predavanjem, v katerem je očrtal v kratkih potezah posa» mezne skladbe koncerta. Pevski zbor pa je podal pod vodstvom profesorja gospoda Srečka Kumra Adamičeve: Vragovo nevesto, Po vodi plava, Kaj pa delajo ptičke in ino» gočni Potrkan ples; Lajovčeve Kroparje, Pa» stirčke in Medveda z medom; Kogojeve Vrabce in strašilo; Svatovske pesmi Boris Papandopula»Pečiča s sopranskim solom; Hubadov narodni Potrkan ples ter Mokranj» čevega Kožarja in rukovet (Biljano). Mno» govrstnost in pestrost programa sta bili na» grajeni z mogočnimi aplavzi, posebno »ta pi» kasta in lisasta« bodisi Adamičeva ali Hu» badova v njunih Potrkanih plesih sta zane» tili med poslušalstvom mnogo veselega raz» položenja, ker jih je moral zbor ponavljati. Med odmorom je pozdravil zbor predsednik novomeškega učiteljskega društva tovariš Pirnat, poudarjajoč, da so slava, čast in uspe» hi zbora slava, čast in uspehi vsega učitelj» stva ter izročil pevovodji in solistinji gospo» dični Anici Mezetovi krasna šopka. Učiteljski pevski zbor je izpolnil svojo nalogo, pridobil si srca svojih tovarišev in tovarišic ter Novomeščanov. Naša naloga pa je, podpirati svoj zbor z vsemi sredstvi, da bo postal mogočen in slaven, kajti njegova slava je naša slava, njegova čast je naša čast in njegovi uspehi so naši uSpehi! Torej tova» rišice in tovariši na delo za naš pevski zbor! —nik. Sklepi z ozirom na predloge šolsko»upravnega odseka. (Poročevalec tov. Pavel Herbst.) I.a Razsodišče: Izvršujoč sklep dopoldan» skega delegacijskega zborovanja z dne 19. ju» lija 1930. predlaga odsek priloženi poslovnik: 1.b) Člani razsodišča: Mavric Kari, Požar Vladimir, Grčar Viktor, Polak Janko, Vode Angela; namestniki: Pinterič Drago, Kopač Leopold, Pleskovič Rudolf, Kržišnik Alojzij (Preska), Celnarjeva Anka. II. Predlogi k pravilniku zakona o narod» nih šolah. 1. Stanovanje za oženjenega ačite» Ija brez otrok obsegaj najmanj 2 sobi, stano» vanje za oženjenega učitelja z otroci obsegaj najmanj 3 sobe poleg vseh drugih pritiklin. Pri vseh novih stavbah mora biti kopal» niča (ne pa po možnosti). i 2. Glede upraviteljskih doklad naj obve» Ija predlog tovariša Dimnika predloženega komisiji v Beogradu. 3. Ker je izšla naredba, ki določa, da se bodo odslej vršili usposobljenostni izpiti sa» mo enkrat letno, bodo s tem oškodovane učne osebe, ki niso mogle biti nastavljene v takem času, da bi imele do dneva izpita pred» pisano dobo prakse. Zaradi tega se poziva poverjeništvo UJU v Ljubljani, naj po mož» nosti izposluje, da se bo takim učnim osebam spregledala vsaj doba do 2 mesecev. III. Ker večina občin 'še ni izplačala uči» teljstvu dolžne stanarine in ker je slednjemu pod častjo prosjačiti zanjo po občinskih pi» sarnah, je v interesu ugleda šole in vzgoje ljudstva, da pobira občinsko stanarino z dru» gimi davki banovina in da jo učiteljstvo pre» jema anticipatno s plačo vred. IV. Izpraznjena učiteljska mesta naj se objavijo pravočasno in to vsako četrtletje. V. a) Glede izboljšanja materialnega po» ložaja učiteljstva naj redakcijski odbor tova» rišev: Dimnika, Šestana in Požarja sestavi pri» merno resolucijo. b) Letošnja glavna skupščina v Beogradu naj se vrši s posebnim poudarkom za izbolj» šanje našega gmotnega položaja. c) Ker je materialno 'vprašanje učitelj» stva še vedno najbolj pereče, se nalaga vod» stvu organizacije v dolžnost, da ga ima stalno na dnevnem redu, dokler se nam isto ne iz» boljša. VI. Želimo kritike, ki nam je dobrodošla, če je konstruktivna. Žalibog se pa v naših opozicionalnih vrstah vse češče pojavlja ne» mogoča taktika, ki se kaj rada udejstvuje povsem negativno — z abstinenco. To pa je nezdrav pojav, ki meče čudno luč v prvi vrsti na abstinente same, pa tudi na njihove man» datarje, ako soglašajo s takim uveljavljenjem njihovih nazorov in teženj. VIL Odlok glede prepovedi poučevanja otrok osnovne šole v izvenšolskem času naj se ukine. VBIL Organizacija naj posreduje pri even» tualnih odtegljajih na merodajnem mestu, da se isti izvrše v več obrokih. IX. Osnuje naj se odsek za zbiranje zgodovinskega gradiva osnovnega šolstva za izdajo tozadevne publikacije. Poverjeništvo naj po svojem preudarka izbere v ta odsek strokovnjake za Ljubljano in Maribor. Sklepi z ozirom na predloge odseka za sta» novski in pedagoški tisk ter pravila. (Poročevalec tov. Dušan Sestan.) I. Na podlagi predlogov učiteljskih dru» štev in tajnikovega poročila je zavzel odsek sledeče stališče glede urejevanja »Popotnika«. 1. Odobravamo sklepe poverjeništva gle» de sistiranja osporjenih člankov v »Popot» niku«. 2. \SogIasno odobravamo predlog širjega sosveta, da je urednik »Popotnika« avtono» men v toliko, v kolikor se tiče smernic, ki jih ima list »Popotnik«. Dolžnost poverjeništva pa je, da varuje načela organizacije in čast včlanjenih tovarišev. 3. Odsek vzame soglasno na znanji od» stop uredniškega odbora in predlaga skupšči» ni, da se vsem članom odbora izreče zahvala za njih trud. 4. Odsek smatra, da uredništvu konzor» cij ni potreben, zato predlaga skupščina kot edinega urednika oblastnega šolskega nadzor» nika V pok. tov. Matijo Senkoviča, ker odo» brava njegov delovni program, ki je bil ob» javljen v zadnji številki »Popotnika« 1. 1. Samostojen predlog oblastnega šolskega nadzornika v pok. tov. M. Senkoviča, ki se glasi: »Sedanji list »Popotnik« naj se. z uprav» nim letom 1930./31. razširi s »Posvetovalnico za rokotvorni pouk« kot posebno prilogo, ki naj izhaja kvečjemu na polovici tiskovne pole in ki jo naj ureja poseben urednik»stro» kovnjak« ■— si je ods'ek osvojih in predlaga skupščini, da prične v »Popotniku« izhajati kot poseben oddelek v okviru sedanjega obsega (2 tiskani poli) »Posvetovalnica za ro» kotvorni pouk«. Zato naj skupščina pooblasti ožji in širji sosvet, da skušata najti potrebna materialna sredstva za urejevanje te »Posvetovalnice za rokotvorni pouk«. Obenem naj pooblasti skupščina ožji in širji sosvet, da razmišljata o možnosti izha» janja »Posvetovalnice za rokotvorni pouk« kot posebne priloge k »Popotniku«, ki bi naj izhajala na % tiskane pole ter imela poseb» nega urednika=strokovnjaka. II. Z ozirom na tajniško poročilo glede »Učiteljskega Tovariša« in »Prosvete« pred» laga odsek sledeče: 1. Skupščina naj sistira sklep lanske de» legacije glede uredniškega konzorcija, ker je izkustvo pokazalo, da je konzorcij oviral ure» jevanje »Učit. Tovariša«. Na mesto konzor» cija naj se pritegne k urejevanju »Učit. To» variša« eksekutiva in v Ljubljani stanujoči člani ožjega sosveta. 2. Skupščina smatra uredniško vprašanje »Učit. Tovariša« za rešeno. 3. Skupščina naj ponovno sklene izdaja» nje .»Prosvete«, ki naj služi predvsem pospe» ševanju kmetijsko in gospodinjsko nadalje» valnega šolstva ter obče izvenšolskega pro» svetnega dela. Izvolitev urednika naj se pre» pusti ožjemu in širjemu sosvetu. 4. Skupščina predlaga ožjemu in širjemu sosvetu, da najde sredstva za honorarje do» pisov v »Učit. Tovarišu« in »Prosveti«. Or» ganizačne objave se ne honorirajo. Pravila. Na projekt pravil UJU, ki ga je sestavil glavni odbor na seji dne 16. in 17. aprila t. 1. predlaga odsek skupščini sledeče: 1. Čl. 2. glede sekcij naj se odobri v celoti. 2. V (čl. 3. a) — 2 vrsta naj se vnese po» leg narodnega tudi »državnega edinstva«. 3. Uzvršni odbor UJU naj 'tvorijo samo funkcionarji UJU in predsedniki sekcij. Ple» narne seje naj se vršijo enkrat v mesecu. 4. Naročitev na »Narodno Prosveto« in »Učitelja« naj bo obvezna za one sekcije UJU, ki nimajo lastnega stanovskega, oziro» ma pedagoškega glasila. Vsa društva pa so obvezna, da naročajo po en izvod »Narodne Prosvete« in »Učitelja«. 5. Skupščina naj da poverjeništvu in de» legatom polno moč, da na državni skupščini eventualno spremenijo stališče, če bi to bilo potrebno. Poverjenik naj v takih slučajih skliče delegate k posvetovanju in jih obve» šča o eventualnih takih potrebah. Tov. Šestana naj poveri skupščina, da izdela za državno skupščino referat glede podrobnih izpreminjeValnih predlogov na podlagi društvenih predlogov. Sklepi z ozirom na predloge odseka za mla» dinski tisk. (Poročevalec tov. Franc Ločniškar.) 1. Sklene se združitev Mladinske Matice in »Našega roda«, če bosta poverjeništvo in odbor Mladinske Matice uvidela, da je mo» goče izdajati za 20 Din letne naročnine 8 šte» vilk »Našega roda« po 36 strani in 4 knjige Mladinske Matice v sedanjem obsegu. 2. |Mladinska Matica dobi svoj čekovni račun. 3. Poslovna doba Mladinske Matice se krije s poslovno dobo poverjeništva. 4. Uredniki Mladinske Matice in »Našega roda« se izvolijo na vsakoletni pokrajinski skupščini. Za urednika »Našemu rodu« se iz» voli tov. Ribičič. I 5. Pravilnik Mladinske Matice se začasno odobri brez člena 7. in se naroča poverjeni» štvu, da predloži ožjemu in širjemu sosvetu prenovljen pravilnik, ki ga odobri prihodnja skupščina. 6. Publikacije Mladinske Matice se mo» rajo pred natiskom izročiti v pregled pover» jeništvu. . 1 Sklepi z ozirom na predloge odseka za na» rodno izobraževanje. (Poročevalka tov. A. Celnarjeva.) 1. isklep: Glede delovanja osrednjega iz» obraževalnega odbora — je odsek za narodno izobrazbo soglasno zavzel sledeče stališče: Izjava o odstopu tovarišev: dr. Žgeč, Osterc, Vrane 1— se prečita na skupščini. Ker odseku za razne trditve v izjavi nikdo ni prinesel nobenega dokaznega materiala — naj se za» deva predloži stanovskemu razsodišču, ako to zahteva poverjeništvo ali pa tovariši, ki so podpisali izjavo. 2. Ker odbor OIO ni popoln, naj vod» stvo poverjeništva nominira nove člane v ta odsek in jih predloži ožjemu in širjemu so» svetu v potrditev. • 3. Naloga odseka bi bila predvsem orga» niziranje raznih teoretičnih in praktičnih te» čajev, ki bi imeli namen usposobiti učitelj» stvo za delo med narodom in pospeševati nje» govo stanovsko izobrazbo. Ti tečaji naj >ne padejo v breme učitelj» stva in ne organizacije, temveč naj jih finan» sira državna uprava. Gmotno dobro podprto učiteljstvo, ki bo vsestransko neodvisno, bo lahko uspešno delovalo med ljudstvom. Od» sek naj tudi zbira statistične podatke o kul» turnem udejstvovanju učiteljstva. 4. Predlog ljutomerskega učiteljskega dru» štva je bil likvidiran z debato v »Tovarišu«. Sklepi z ozirom na predloge odseka za kmet» sko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. (Poročevalec tov. Miloš Verk.) I. Uspehi na obstoječih 48 gospodinskih in 53 kmetsko nadaljevalnih šolah Dravske banovine, ki jih je posečalo 621 mladenk in 1013 kmetskih mož in fantov, so pokazali, da sloni to šolstvo na tako zdravi podlagi, da mu je nadaljnji razmah popolnoma zasiguran. Vsled tega uvideva učiteljstvo Dravske bano» vine veliko potrebo po stanovskem izobraže» vanju najširših plasti našega kmetskega ljud» stva in se bo posvetilo temu delu z vso vnemo. i l II. Da se omogoči učiteljstvu ustanavlja» nje nadaljnjih gospodinjskih in kmetsko na» daljevalnih šol, pozivamo poverjeništvo, da izposluje pri pristojni oblasti, da se vršijo še letos potrebni tečaji in se razpišejo pravo» časno. i ni. Kot idejne delavce izvoli skupščina v ta odsek tovariše: Skulja, Grčarja Viktorja, Muska in Verka, občestvo kmetskih in go» spodinjskih nadaljevalnih šol pa odpošlje, odnosno kooptira v to odsek 4 tovariše(ice). IV. V prihodnje tajniško poročilo o de» lovanju poverjeništva se vnese statistika na* daljevalnega šolstva. i V. Učiteljstvo Dravske banovine, udru« ženo v UJU, zbrano na X. pokrajinski skup« ščini v Novem mestu se čudi, da je nanovo preosnovana Kmetijska družba v Ljubljani izključila učitelja, ki je nedvomno eden naj» agilnejših delavcev za prospeh in napredek kmetijstva, kot rednega člana družbe. Obža« lujemo, da so merodajni činitelji zavzeli tako stališče in se bojimo, da to nikakor ne bo v procvit družbe, niti v korist slovenskega kmeta. Sklepi z ozirom na predloge odseka za obrtno in trgovsko=nadaljevalne šole. 1. Ker je zakon o obrtih gotov, se sprej« mejo predlogi, sestavljeni od odseka pri po« verjeništvu ter dodajo nekatere spremembe. 2. Izhodišče obrtno in trgovsko«nadalje« valnega šolstva morajo biti interesi narodnega gospodarstva. Ugotovljeno je, da domače industrije pri nas v obče !ni lin da so vsi veliki industrijski obrati v rokah inozemskega kapitala, ki izse« sava leto za letom ogromne množine narod« nih energij in sredstev, katere se narodu v nobeni obliki ne povračajo. V domačem obrtništvu gledamo ono ce« lico, iz katere zamore vzkliti in se razviti lastna in domača industrija. V dosego tega cilja je naše obrtništvo strokovno dvigniti, a mu zajedno nuditi lastno materialno podlago za postopni prehod iz rokodelske v industrij« sko proizvodnjo. Prvo omogoča zadostna strokovna izs obrazba našega obrtništva, drugo pa najdemo v principu samopomoči na zadružni podlagi. 3. Tudi obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo mora služiti označenemu namenu. Če« tudi ima to svoje korenine v narodni šofi, vendar mora imeti značaj izrazito strokovne šole. Je to za našo obrt in trgovino osnovna strokovna šola, ki ji je treba osigurati sred« stva, da bi mogla dosezati svoj važen cilj. 4. Da se obrtno«trgovsko nadaljevalno šolstvo materialno osigura, ne zadošča da se vsa bremena zakonitim potom kratkomalo prevale na občine. Naše občine so v veliki meri ekonomsko preslabe, da bi se na tej podlagi nadaljevalno šolstvo zamoglo razviti. Tudi občina nima dovolj gospodstvene moči, da bi breme v celoti zamogla prevaliti na one kroge, katerim naj šole neposredno služijo. Zato naj se iz občin osnujejo korporacije, ki bodo skrbele za obstoj in razvoj tega šol« stva. Poleg občine bodo kot vzdrževalni či« nitelj nastopile tudi stanovsko poklicne kor« poracije (zadruge, zbornice, delodajalcev in delojemalcev), banovina in država. Po, z za« konom relativno določenem razmerju naj ti činitelji vzdržujejo fond, iz katerega bi lo« kalni odbori mogli vzdrževati posamezne šole. Zato pa morajo ti odbori dobiti značaj juridične osebe. 5. Ako naj ima obrtno=trgovsko nadalje« valno šolstvo značaj strokovnih šol, se mu morajo ustvariti vsi pogoji za to. Prvi in glav« ni pogoj je dobro, strokovno izobraženo uči« teljstvo. Strokovne usposobljenosti pa ne nudi gotova stopnja splošne izobrazbe same na sebi — tako ne zrelostno izpričevalo uči« teljišča, kakor ne diploma dovršene višje pe« dagoške šole, temveč edino strokovni študij in strokovni izpit. Skrb, za dovoljno število strokovno izobraženega učiteljstva za obrtno« trgovske nadaljevalne šole, je dolžnost činite« ljev. ki kličejo te v svet, in strokovna vspoe sobljenost mora biti edini kriterij pri postav« ljanju učnih oseb nadaljevalnih šol. 6. Ker je še daleč do tega, ko bodo obrt« no=trgovsko nadaljevalne šole zamogle kon« sumirati celotno učne moči, bodo mogli tudi v bodoče poučevati na zavodih učitelji dru« gih šol. V tem dejstvu je že podano njihovo službeno razmerje kot učitelji na nadaljeval« nih šolah napram svojemu službodajalcu. To ne more biti javnopravnega značaja, temveč privatno=pravnega. Službeno razmerje se ustanavlja pogodbenim potom, če mogoče po« tom kolektivnih službenih pogodb, katere pa bi za učiteljstvo sklepale njegove strokovne organizacije. Sklepi z ozirom na predloge odseka za obmejno šolstvo. (Poročevalec tov. Ciril Hočevar.) 1. Sprejel se je poslovnik, ki ga je izde« lal odsek s popravami, ki so vnesene v orig*« nalu, podpisanem po predsedniku in zapisni« karju odseka. 2. V stalni odsek se predlagajo tovariši: Ribičič Josip. Bensa Andrej, Venturini Fran, Berce Anton, Hartman Amalija, Peternel Lud., Gallob Rudolf in Vauda Mirko. 3. Vsako obmejno učiteljsko društvo iz« voli stalnega poročevalca za odsek pri prvem zborovanju. 4. Ugotavljamo, da nacionalno šolstvo ob meji napreduje, da je napravila šola v vsakem oziru svojo dolžnost in skuša z vsemi sred« stvi izboljšati nacionalen položaj v obmej« nih krajih. 5. Vidimo pa, da posveča naša javnost razmeram ob meji premalo pažnje. Pretežen del kapitala je v tujih rokah, ki izvaja pritisk na slov. uslužbenstvo in narod, ki je proti temu brez vsake moči. 6. Prosimo naše oblasti, da posvečajo na« šim obmejnim razmeram še večjo pažnjo. Učiteljstvo. ki deluje v obmejnih krajih, naj prejema gmotno in moralno podporo. 7. IV obmejne kraje se namešča samo na« cionalno neoporečno uradništvo. Nikakor ne spadajo v te kraje uradniki, poročeni s tuje« rodnimi ženami, ki povzročajo le germaniza« cijo in madžarizacijo družbe in s slabim na« cionalnim vzgledom vplivajo tudi na narod. 8. Odsek za obmejno šolstvo stopi v stik z nacionalno obrambenimi organizaci« jami v svrho praznovanja lOletnice koroške« ga plebiscita. 9. Otroci, ki imajo slovenska rodbinska imena, se morajo všolati v slovenske razrede manjšinskih šol. ' 10. Uradna potrdila o narodni pripadno« sti šoloobveznih otrok smejo izdajati edino sreska načelstva in to le, če zahteva to šolski upravitelj ali starši sami. 11. V manjšinskih razredih naj se upo« rablja direktna učna metoda. 12. Izdajanje dovoljenj za študij osnov« nih in srednjih šol v inozemstvu, naj se za naše državljane ukine, ker se ga poslužujejo le roditelji, ki hočejo vzgojiti svoje otroke v tujem nacionalnem duhu. 13. V vseh uradih naj se prepove govor« jenje v tujih jezikih, ker se je vsak količkaj lojalen državljan v dobi 10 let z lahkoto pri« učil državno«uradnega jezika. Sklepi z ozirom na predloge pevskega odseka. (Poročevalec tov. A. Horvatič.) 1. Sklene se soglasno, da se likvidira uči« teljski pevski zbor kot samostojno društvo. 2. Stavi se nujni predlog, da se priključi organizaciji UJU, poverjeništvo Ljubljana kot odsek. Sklepi gospodarskega odseka. 1. Revizijsko poročilo se vzame na znanje in odobri. 2. Račun izgube in dobička ter račun bi« lance se odobrita. 3 Račun Mladinske Matice in »Našega roda« se odobri. 4. Z ozirom na poročilo nadzornega od« bora in na priznano vzorno in ogromno delo pri vodenju blagajniških knjig predlaga go« spodarski odsek: Pokrajinska skupščina pri« znaj blagajniku iz fonda Mladinske Matice bilančno nagrado v znesku 3000 Din, ker tvo« ri Mladinska Matica najbolj aktivni del bi« lance poverjeništva UJU Ljubljana in je po« vzročalo največ dela blagajniku. (Soglasen sklep). ' Predlogi. a) Predlog učiteljskega društva za logaški okraj glede obveznega mesečnega plačevanja po 1 Din od vsakega člana Učit. domu v Ljubljani in Mariboru. Sklene se: Društva, ki so se že obvezala za to plačevanje, naj svoj sklep izvajajo in redno mesečno plačujejo po 1 Din od člana Učit. domovom v smislu pred« loga Logaškega učit. društva, ostalim dru« štvom pa se priporoča, da si ta sklep osvoje. b) Gospodarski odsek priznava važnost praktičnih samoizobraževalnih tečajev, od« nosno zato priporoča pov. UJU, da se ti te« čaji še nadalje vrše. Z ozirom na prekratek čas naj se za letos tečaj opusti, za prihodnje leto pa naj se pripravi v teku šolskega leta. c) Gospodarski odsek predlaga, naj po sklepu večine društev delegate plačujejo drii« štva sama. d) Gospodarski odsek predlaga, da se poslovnik, kakor ga je izdelal gospodarski svet UJU pov. Ljubljana, v celoti sprejme. V dopolnitev gospodarskega sveta predlaga tovariša Karla Štravsa in Leopolda Baeblerja. c) Predlog kranjskega učiteljskega dru« štva glede znižanja letnih honorarjev članom vodstva poverjeništva UJU za znesek 2000 Din se soglasno odkloni in se jim prizna na« grada, kakor je predvidena v proračunu. f) 'Predlogi Mežiškega učiteljskega dru« štva se predlagajo v odklonitev. g) Vabilo za pristop k Protituberkulozni ligi. Gospodarski odsek pristop članstvu pri« poroča, odklanja pa pristop poverjeništva v ligo. h) Predlog Radovljiškega učiteljskega društva glede ustanovitve Kreditne zadruge se izroči gospodarskemu svetu v proučitev. i) Predlog učiteljskega društva za Mari« bor levi in desni breg glede pobiranja člana« rine za Slov. Šolsko Matico od strani dru« štev se odkloni. j) Predlog tov. Kocijančiča glede ustano« vitve Samopomoči za učiteljske otroke naj se izvoli pripravljalni odbor v smislu predloga, ki naj stremi za tem, da začne ta Samopo« moč poslovati že s 1. januarjem 1931. k) Gospodarski odsek stavi v zadevi pla« čevanja članarine sledeči predlog: Šolski upravitelji, odnosno lokalni poverjeniki od« tegujejo ali ^zbirajo ob priliki izplačevanja prejemkov mesečne prispevke za učiteljsko društvo ter jih takoj nakažejo društvenemu blagajniku. Ti nakažejo mesečno obenem s prijavami zneske blagajni poverjeništva. Društva, ki ne plačujejo mesečnih prispev« kov, se po preteku 14 dni po prejemu prijave opomnijo na njihove stroške ter plačujejo za vsak mesec 1% zamudnih obresti. Če v te« ku 3 mesecev svojih dolgov ne poravnajo, se članstvu ustavi pošiljanje listov. 1) Gospodarski odsek je vzel poročilo o delovanju Učiteljske gospodarske iposloval« niče v vednost ter predlaga: Delegacija ape« lira na vsa svoja društva in članstvo, ki še ni uredilo pristopa v UGP, da to gotovo iz« vede vsaj do konca septembra 1930., zlasti pa poziva vse organizirane upravitelje in upra« viteljice, kakor tudi drugo članstvo, da na« ročajo vse šolske potrebščine le potom UGP. lahvala* Na pokrajinski skupščini v Novem me« stu je bilo učiteljstvo tako toplo in gostoljub« no sprejeto, da je koj vsak čutil, da se nahaja med rojaki, ki znajo ceniti delo učiteljstva. Imoviti in ne, vsak se je žrtvoval in se do skrajnosti omejil, da odstopi najudobnejše sobe gostom. Kamorkoli je stopil tovariš, povsod je bil dobrodošel. Čast Novemu me« stu, toplo zahvaljeni njegovi meščani. Zahvala in priznanje pa tudi novome« škemu učiteljstvu, ki je porazdelilo vse sto« tine članov na način in s spretnostjo, ki bi lahko služila za vzgled. Vsakdo je koj prvi dan čutil, da ni bila uslužnost narekovana po organizačni disciplini, ampak da je imela svoj nagib v tovariški ljubezni. Sprejem v Novem mestu je v največji meri pripomogel k dejstvu, da so se udele« ženci oklenili drug drugega, obnavljali prija« teljstvo in se vse tri dni čutili kakor ena sa« ma družina. Zahvala in priznanje tudi upravi Kmetij« ske šole na Grmu, ki je udeležencem razka« zala svoje vzorno gospodarstvo ter se ob slovesu od njih z gostoljubnostjo poslovila Tajnik: Kobal. Poverjenik: Skulj. K zborovanju županov. Kot poroča »Slovenec« so se dne 23. ju« lija zbrali v dvorani Rokodelskega doma v Ljublj ani številni župani in občinski odbor« Jiiki, člani županske zveze z vse dežele k občnemu zboru. !Po dovršenem dnevnem redu so prišli na vrsto razni predlogi. Zlasti so se oglašali govorniki k novemu šolskemu zakonu. Po» isdbno se je poudarjala velika obremenjenost ivseh občin. Zbor je ob splošnem pritrjeva« njaj in na podlagi mnogih izjav navzočih ugo« tovil, da ni treba z dajatvami za kurivo in stanarino delati razdora med ljudstvom in ručiteljstvom. Pri vsakem občinskem prora« čunu bodo prišle zadeve učiteljskih stanarin ter kuriva na dnevni red, 6b vsaki taki pri« liki bodo padali očitki, zabavljice, ki ne bodo V prid, pač pa v škodo učiteljskemu stanu, ker mu bodo jemale ugled, pa tudi državi, ker ji bodo zmanjševale avtoriteto. Zaradi tega naj bi se zadeva tako uredila da bi se ti izdatki prenesli ali na banovino ali na dr« Savo, pa bi naj se pobirali v obliki davščin, isto velja za dajatve občin okrajnim glavar« •jem odnosno glavarstvom, dalje tudi glede katehetskih nagrad. Ugcitovilo se je tudi na •podlagi izjav učiteljev samih, da je kuriva •v splošnem določenega preveč ter ga bodo knnogi prodajali, ker ga porabiti ne bodo tnogli vsega. Zbor je dalje razmotrival vprašanje •predsednikov krajnih šolskih svetov. Krivica je v tem, da so po zakonu župani predsedniki teh odborov, nimajo pa istočasno pravice, ■niti da sprejemajo pošto, niti da hranijo •uradno štampiljko itd. Samo par pripomb! Ugotovitev, da je ku riva v splošnem določeno preveč, ne drži. Gospodje župani naj točno izračunajo, ko« liko drv med letom sami porabijo, pa nam •bodo dali prav. Če je res, da je kak učitelj izjavil, da bo drva prodal, ker jih ne bo mo« gel porabiti, je to zasebno mnenje, ki ne drži, ■saj sme v imenu združenega slovenskega 'učiteljstva podajati veljavne izjave samo po« verjeništvo UJU v Ljubljani. Tudi za Župan« •ako zvezo bi moralo biti merodajno v tem 'pogledu mnenje organiziranega učiteljstva, ne pa kaka nepremišljena izjava. Kakor ■nam je ljubo prizadevanje županov, da bi Odrinili stanarino in kurivo na državo, oziro« ma banovino, nam je pa skrajno nesimpa« itično, da Županska zveza v istem hipu. ko Ise brani stanarine in kuriva, hoče tistega, ki naj po mnenju Županske zveze za kurivo in •stanarino skrbi, že vnaprej prepričati, da je v tem pogledu preveč odločenega. Take iz« 'jave so po svoji »prijaznosti« zelo zelo po« dobne izjavam tistih časov, ki se nikdar več vrniti ne smejo. Zbor županov se je izjavil tudi proti te« mu, da bi poslovodje krajnih šolskih odibo« rov pošto sprejemali in hranili pečat, čeprav vsi župani, ki imajo tajnike, občinskega ps« •čata n. pr. ne nosijo v žepu in pošte običajno tudi ne odpirajo, ampak prepuščajo vse to 'občinskemu tajniku. Brez županovega, ozi« roma brez podpisa predsednika krajevnega šolskega odbora je pa itak vsak spis nevelja« Ven. Čemu torej navedena zahteva županske 'zveze? Ali ne veje tudi iz te duh starih, »zla« •tih«, za ugled učiteljstva tako kvarnih časov? In pa trditev: »Pri vsakem občinskem proračunu bodo prišle zadeve učiteljskih sta« 'narin in kuriva na dnevni red, ob. vsaki pri« liki bodo padali očitki, zabavljice, ki ne bodo •v prid, pač pa v škodo učiteljskemu stanu. LISTEK. ALBERT ŽERJAV: Da se razumemo!.,. (Odgovor na Članek Ivana Vouka »Ob skle« pu ...« v 2. številki »Učit, Tovariša« 1930./31. in hkratu donesek k problemu mladinske književnosti.) »Kdaj je list vzgojen? Če prinaša leposlovne sestavke resnično umetniške višine. Vsaka umetnina je obenem tudi vzgojna. Kar je lepo, ne more biti kvar« no, zato je leposlovje tudi etično. Za« torej ne razumem tovariševe trditve, da je bil »Naš rod« preveC literaren in premalo pedagoško fundiran . ..« (Fr. Vouk v »Učit. Tovarišu«. V Slov. goricah poznam prijatelja, ki mi je večkrat pravil, da so bili zanj najmučnejši trenotki tedaj, ko je pri kakem zborovanju, shodu... končal svoj govor, pa je po njego« vem predavanju utihnila vsa dvorana, vsi poslušalci in se ni nikdo javil k besedi bodisi kot njegov somislec ali kritik«opozicionalec. Trdim, da ima prijatelj popolnoma prav in podobne (mučne!) dogodke je doživel med nami že marsikdo izmed nas. Zato tudi ne morem prav nič zameriti tov. Iv. Vouku, da se je oglasil k besedi, čeprav z nekaterimi celo nasprotnimi mislimi in argumenti, ki za« devajo problem slovenske mladinske knji« ževnosti s posebnim ozirom na »Naš rod«. Zadovoljen sem celo, da je odjeknila moja nedavno zapisana beseda, misel... tako moč« no, da je potreben naš nadaljnji razgovor. * Ne mislim sicer odgovarjati na podrob« nosti v njegovem članku, orišem in pojasnim naj samo osrednjo točko našega problema: kakšno je stališče in razmerje pedagoga do umetnosti v okviru mladinske književnosti. V ta namen sem iztrgal iz članka Voukove vodilne misli, ki dado slutiti njegovo stališče do ciljev in smeri mladinskega lista in ki sem jih postavil na uvodno mesto mojega odgovora. ¡Imam vtis, da sva si edina s tov. Vou« kom menda samo v vprašanju, katere in kak« šne reči, ustvaritve... sodijo v področje umetnosti, kakor tudi o tem, da je dandanes umetnost sila relativen pojm, ki si ga vsak količkaj pismen človek razlaga po svoje. Tudi je res, da uganjajo danes ljudje nad umetnostjo največje — nemoralnosti! Manj enotnosti pa vidim v vprašanju, v koliko je umetnost, oziroma umetnina sama na sebi vzgojna brez posredovanja drugih. Prav za prav hočem reči, da ima vsaka čista in prist« na umetnina v sebi vse tiste lastnosti, ki jih je pa seveda treba še primerno dvigniti (ker so latentne!), da postane bodisi posredno (šole, akademije, tečaji...) ali celo nepo» sredno (v inteligentnem krogu odraslih) po« učna in vzgojna zadeva človeku kot posa« mezniku, oziroma narodu, človeštvu vobče. V trenotku, ko je resničen pesnik napisal zadnji verz svoje pesnitve ali slikar potegnil poslednjikrat s čopičem po platnu ..., neha njegovo osebno delo in začne delo drugih: kritika filologa, kronista, vzgojitelja, citate« Ija... In v vrsti teh so tudi ■— pedagogi s svojim stališčem! Pravim, da lahko postane umetnina v pravih rokah važna pedagoška zadeva! Vprašam: po čigavi zaslugi? Načelno umetnik nikoli ne pedagogizira, ker je to na« loga drugih ljudi, ki imajo zato svoje zakone ter poklicne smotre in naloge. Slutim, da nekdaj ni bilo posebne mla« dinske književnosti s svojim področjem in programom. Zakaj oziroma kako je nastala ta umetnostna panoga? Upam si trditi, da je razvoj mladinske književnosti v nepo« sredni zvezi z razvojem pedagoške znanosti sploh, predvsem mladinoslovja, ki je med drugim odgovorilo tudi na vprašanje, kaj in v koliki meri zanima otroka ta in ta problem na določeni stopnji njegovega psihofizičnega razvoja. Vem pa tudi, da posamezen mladin« ski pisatelj intuitivno ali kar slučajno ubere na svoji Muzi prave strune in tako prisveti v otrokovo dušo s pravo lučjo. Pravilna in pa dovolj široka in globoka pedagoška orien» tacija (pisatelja, založnika, urednika i. dr.) ne more nikoli škoditi razvoju mladinske književnosti, pač pa jo oživlja in primerno bogati. Pri tem pa seve ne mislim morda na kako nasilno vmešavanje (psevdo«) pedagoga v področje umetnosti in mladinske literature, kar bi bil zločin nad umetn. kulturo. V dobrem mladinskem spisu, reviji, knji« gi... se morata primerno dopolnjevati obe strani: pedagoška in umetniška, ker je za mladinsko knjigo sam literaren kriterij še ne« popolen. Pedagoški oziri iščejo in določajo kulturne vrednote, umetniški pa jih dajejo in ustvarjajo! To velja si zapomniti pri našem razmotrivanju ob zaključku prvega letnika »Našega roda«! Po teh mislih je tudi razumljivo, da ni« sem stavil vprašanja »ali bodi list umetniški ali pedagoški« v takem smislu, kakor ga je formuliral sam tov. Vouk, pač pa mislim, da sedaj pojmuje tov. Vouk trditev, »da je bil »Naš rod« preveč literaren in premalo peda« goško fundiran«. Še nekaj v dopolnilo k naši debati! Tov. Vouk formulira trojno nalogo mla« dinskega lista in pri tretji točki pravi: »Šele na zadnjem mestu naj pride na vrsto korist» nost«. Mislim ravno narobe! Kolektivna ko« ristnost (žal dostikrat tudi osebna!) je, ozi« roma bi morala biti danes gibalo življenja! Med koristnim je lahko mnogo, mnogo lepe« ga in dobrega in te lastnosti naj bi človek spoznal tudi za — koristne. V Voukovem primeru se mi zdi, kakor da bi gojili lepoto zaradi lepote in dobro samo zaradi dobrega... Bojim se pa, da na ta način zabredemo mor« da še bolj v toli priljubljen, brezkrven verba« lizem, ki nas hoče zadušiti skoro na vsakem koraku. Mislim, da na svetu ni ničesar, kar bi ne bilo človeku brez koristi! Še besedo o skavtizmu! Nikoli nisem trdil, da bi bila ibeseda o skavtizmu kot giba» nju v mladinskem listu nepotrebna, kakor mi to očita tov. Vouk, pač pa sem povedal, da je bilo nepotrebno toliko pisanja o skav« tizmu v eni sami številki lista, da za drugo snov (aktualno) ni bilo več prostora (Vidov dan, sokolske svečanosti i, dr.). Naj mi ve« ruje tov. Vouk, da bi bil s svojim razredom, šolo... najboljši ali vsaj dober skavt, ko bi to dovoljevale naše kmetske razmere in de« janski pogoji pri nas! Kdaj se to uresniči? Še to in ono bi bilo vredno razgovora! Pa prihranim za druge prilike. Naj kdo ne smatra naših razmišljanj za živo osebno po« lemiko, pač pa za mirno in stvarno debato, ki vodi iz resnosti v resnost. Hočem in srna» tram, da razpravno vprašanje ni nikaka akci« ja morda proti kaki osebi ali struji; take na« mene izključujem! Priznanje vsakomur, ki si ga zasluži!... iker mu bodo jemale ugled, pa tudi državi, ker ji bodo zmanjševale avtoriteto.« Nam se izdi da so se s temile trditvami nekateri dilni gospodje Županske zveze če ne zaie-teH pa vsaj zelo prenaglili. Šolski zakon je Sdtfj. Vel. kralja potrjen in nihče, n^manj »pa od vlade postavljeni župani it< •odborniki nimajo pravice, d. b zaradi toga .delali v občinskih sejah zjj stanari,na b>Spektakle«, Sploh pa je h ^^ ^ zatoVše manj i^čU ja glavnega odbora UJU v Dačkem d. na Milutinpva ul. 66 ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 3. Poročilo izvršnega odbora. 2 Predlogi namenjeni skupščini. 3.. Sporazum o delu na delegatski konfe» renči. II. Konferenca glavnega odbora UJU in de» legatov učiteljskih društev ob 6. uri popoldne v dvorani Dačkega doma. Dnevni red: 1. Otvoritev konference. 2. Oddajanje pooblastil v smislu čl. 14. 3. Sporazum o izvolitvi delegatov za od» seke. 8 zapisnikarjev in 3 overovateljev za» pisnika. B. Glavna skupščina. Drugi dan 21. avgusta (dopoldne). Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine ob 9. uri do» poldne. 2. Govor predsednika in pozdravi. 3. Izvolitev potrebnih odsekov, zapisni» karjev in overovateljev zapisnika. 4. Poročilo o delu glavnega in izvršnega odbora. 5. Proračun za leto 1930./31. 6. Predlogi za skupščino. 7. Odhod na razstavo. Povorka pojde po ulicah: Vasinom mimo spomenika Kneza Mihajla, čez Terazije, po ulicah Kneza Mi» hajla in Kralja Petra. 8. Otvoritev razstave. Popoldne. Začetek ob 4. uri. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila posameznih odsekov. 3. Načrt pravil UJU. Tretji dan 22. avgusta. Dnevni red: a) Dopoldne začetek ob 9. uri. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila odsekov. b) Popoldne začetek ob 3. uri. 1. Čitanje zapisnika. 2. Nadaljevanje dnevnega reda, v kolikor ne bo izčrpan. 3. Resolucije. 4. Volitev novega odbora. (Glavnega in nadzornega odbora udruženja. Ogledovanje mesta in okolice, izlet; skupna večerja in drugo se objavi pozneje. — Glavna skupščina v Beogradu. Uvere» nja za četrtinsko vožnjo so dospela. V n'.»» kaj dneh jih prejmejo vsi udeleženci, ki so se prijavili pri poverjeništvu. Istočasno dobe tudi »Člansko karto«. Oboje izpolnite sami! iz Ljubljane odpotujemo 19. avgusta z brzo» vlakom ob 9"30, z Zidanega mosta Ob 10'38. •Vozna cena iz Ljubljane tja in nazaj 152 Din 50 p. Ako se priglasi za ta vlak dovolj ude» ležencev, bomo skrbeli za separiran vagon, ker je potovanje udobpejše in prijetnejše. Javite takoj svoj odhod poverjeništvu. Mos rebitne izpremembe priobčimo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. — Zahvala predsednika ministrskega sveta za pozdravno brzojavko. Gospodinu Andreju Skulju, učitelju, Ljubljana. Primiv» ši sa zadovoljstvom pozdravni telegram, koji ste mu uputili sa pokrajinske skupštine uči» telja u Novom mestu gospodin pretsednik ministarskog saveta izvoleo je narediti mi, da učesnicima izjavim njegovu zahvalnost. — Šef kabineta pretsednika ministarskog saveta. — Podpis. — Prihodnja številka »Učiteljskega To» variša« izide v četrtek dne 14. avgusta. V tej številki objavimo še zadnja navodila za dr» žavno skupščino. — Oprostitev dece od šolskega obiska in Županska zveza za Dravsko banovino. V tem pogledu je zbor razpravljal nadalje glede oprostitve šoloobveznih otrok v mesecih naj» hujšega kmetskega dela v krajih, ki so izra» žito kmetski; izrazila se je želja, da bi do» tična določba zakona veljala tudi za našo banovino, kar zdaj ni. — Zreče pri Konjicah. Redko priznanje in odlikovanje, ki so ga navadno deležni le možje, je bilo izkazano naši dolgoletni učite» ljici Amaliji Mravljak, soprogi šolskega upra» vitelja. Že 29 let vestno in uspešno deluje na naši šoli, njenem prvem in zadnjem mestu. V priznanje njenega dela jo je zreški občin» ski odbor imenoval za častno občanko. Čast* no diplomo ji je 10. julija s prisrčnim nago» vorom izročil župan g. Jurij Orož v navzoč» nosti občinskih svetovalcev in vladnega svet» nika g. Karla Trstenjaka, ki je tudi s svoje strani čestital slavljenki na odlilc3vanju, ki ni častno samo za njo, ampak tudi za občino, ki je s tem dokazala, da ceni in spoštuje prosvetno prizadevanje učiteljstva. Bog ohra» ni našo vrlo učiteljico še mnogo let! — Radio — sestavna omarica — kot učilo za vse vrste šol. V znani zbirki Kosmos je izšla omarica sestavnih delov za radio, iz ka» terih se lahko v šoli ponazore delovanje in temeljni pojmi o radiu. Poleg omarice je izšla praktična brošurica od W. Frolicha S številnimi skicami, ki služi kolt praktično navodilo za sestavo omarice, odnosno radio» aparata in kot metodično navodilo za obrav« navo radia v šoli. Knjižica ima na 68 straneh 121 slik. Cena celotni omarici je 60 zl. 'M. ter se na podlagi nje napravi 252 poizkusov iz radia. Ti poizkusi ise stopnjujejo od lažjega do težjega ter dovedejo učenca do pojmova» nja vseh pojavov, ki delujejo pri radiu. Oni, ki so žef preizkusili praktičnost Kosmosovih omaric,, se bodo gotovo poslužili tudi te naj» novejše omarice ter jo bodo naročili. Na» roča se pri Kosmos, Gesellschaft der Natur» freunde, Stuttgart, Pfizerstrasse 5—7, p|dnos« no potom Učit. gospodarske poslovalnice v Mariboru. — POZIV / LASTNIKOM LEVSTIKO« VIH ALI NJEMU PISANIH PISEM. Sloven« ska Matica namerja izdati prihodnje leto ob stoletnici Levstikovega rojstva njegova pis« ma. Odbor vljudno prosi vse lastnike Levsti» kovih ali njemu pisanih pisem, da bi jih bla» govolili dati v ta namen na razpolago do 1. oktobra 1930. — Pisma se bodo prepisala in vrnila takoj lastnikom. — Slovenska Matica pisateljem. V pol» pretekli dobi so bile vsakoletne izdaje izvir» nih leposlovnih del Matičin ponos. Matica je ostala tudi danes verna tej tradiciji, pogreša pa rokopisov. Zato vabi vse slovenske pisa» telje, da bi predložili odboru čimprej večja izvirna dela, pripovedne ali dramatske vse» bine. Slovenska Matica ne stavlja nikakih ^a» htev, edina legitimacija bo umetniška kvali» teta dela. Rokopise bo z ozirom na današnje razmere na knjižnem trgu dobro honorirala ter jih odkupila takoj, ko bodo sprejeti. t — Pozdravna brzojavka. Po zaključku skupščine smo prejeli še sledeči brzojav: SPionirima narodne prosvete šalje bratske po» ¡zdrave — Dragiša Mihajlovič. — Učitelji, oblikujoči umetniki, so na» prošeni, da razstavijo na državni šolski raz» stavi v Beogradu nekaj svojih karakteristič» nih del. Na razstavi bo prirejen posebni od» delek, kjer bodo razstavili svoja umetniška dela učitelji, oblikujoči umetniki. Dela je poslati na naslov: Izvršni odbor UJU, Beo» grad, Kralja Milutina 66 z dostavkom »za likovni oddelek«. Dela morajo biti poslana najkasneje do 10. avgusta. Za vsa dela je garantirano, da bodo ohranjena in takoj po skupščini vrnjena. i — Dne 14. julija t. 1. se je poročila gdč. Alojzija Lundrova. učiteljica na dekliški osnovni šoli v Ribnici z g. Lesarjem Josipom, notarskim kandidatom v Ribnici; in dne 20 t. m. pa gdč. Mimi Bartolova, učiteljica v Ribnici z g. dr. med. Oražmom Janezom, okrožnim zdravnikom v Ribnici. Obema to» varišicama želimo obilo sreče v zakonskem Stanu! — Lep dar Učiteljskemu domu v Mari» boru. Neki tovariš upokojenec je daroval Učit. domu v Mariboru 5 obveznic 7% držav» nega posojila. Obenem je obljubil, da to še ni njegov zadnji dar. Tudi svojo obširno knjižnico je namenjen darovati Učit. domu, ker ga veseli, da se ta prepotrebna institucija razvija tako razveseljivo. Temu tovarišu, ki v svoji skromnosti noče biti imenovan, se Učit. dom iskreno zahvaljuje za lep dar ter ga stavi za vzgled požrtvovalnosti ne samo upokojencem, ampak tudi a ktivnim tovari» šem in tovarišicam. — Upoštevajmo soglasen sklep skup» ščine! Na letošnji pokrajinski skupščini je delegacija sklenila soglasno na predlog go» spodarskega odseka sledeče: »Delegacija ape» lira na vsa društva in članstvo UJU, ki še ni uredilo pristopa k UGP. da to gotovo izvede vsaj do konca septembra 1930. Zlasti pa poziva upravitelje in upraviteljlce — kakor tudi drugo članstvo — da naročajo vse šolske potrebščine le in samo prttom UGP!« — Tovariše in tovarišice maturante leta 1905. vabiva na sestanek v ponedeljek 4. av» gusta 1930. ob 10. uri dopoludne v restavra» ciji pri »Šestici«, da proslavimo 251etnico naše mature. — Marok=Mihelič. — Profesorsko Udruženje je imelo svoj kongres v prvih dneh meseca julija v Beo» gradu, na katerem je sprejelo sledeče sklepe: 1. V svrho pospeševanja srednješolskega pouka, naj se osnujejo v vseh mestih, kjer obstojajo filozofske fakultete, tako zvane vzorne srednje šole, na katerih naj se' preiz» kusijo nove vzgojne metode. 2. Skupno z učnim programom naj se iz« dajo tudi navodila iza »vse šolske predmete. 3. Strokovni inšpektorji prosvetnega mi» nistrstva naj vriše inšpekcije samo tekom šolskega leta, a najdalje do L maja 4. V svrho enotne nomenklature in ter« minologije v srednjih šolah naj se čimprej sestavi posebna komisija srednješolskih pro» fesorjev. 5. Z začetkom prihodnjega šolskega leta naj se na vseh srednjih išolah osnujejo eks» kurzijski fondi. 6. Direktorji srednjih šol naj ise razbre» mene izrazito administrativnih poslov na ta način, da) se jim d odele pomočniki, ki bodo vršili vse Ite posle, tako da se bodo mogli direktorji v večji meri posvetiti razvoju in napredku podrejenim jim zavodov. 7. Profesoricam, ki imajo za može dr» žavne uradhike, naj se priznajo popolne dra» ginjske doklade. 8. Izpiti privatnih dijakov naj se hono» rirajo visem profesorjem in direktorjem v enaki meri, ¡kakor ministrskemu odposlancu, ker ti izpiti presegajo profesorske dolžnosti in predstavljajo ob koncu šolskega1 leta ve» lik trud. 9. Prošnje profesorjev za napredovanje v višje skupine naj se takoj rešijo. 10. Stalne mesečne doklade profesorjev srednjih 'šol naj se izenačijo po skupinah z onimi akademsko kvalificiranih uradnikov. 11. Profesorjem, ki so bili začasni pred» metni učitelji na srednjih tšolah in so Si na» knadno pridobili kvalifikacijo iza profesorje, naj se ta leta vštejejo v službeno dobo za napredovanje. 12. Profesorjem, ki so absolvirali filozof» sko fakulteto, ali ki so diplomirali pred .1. jiu* lijem 1914., naj se vojaška leta v svetovni vojni štejejo v »službeno dobo za naipredo* vanje. 13. Čimprej naj se Sprejme zakon o Ve^« sikih srednjih šolah in učitelji na teh šolah izenačijo s 1. oktobrom 1929. z učitelji dr» žavnih srednjih šol. 14. Upokojeni direktorji in inšpektorji naj se prevedejo po novem zakonu p. dnem 31. avgusta 1929. 15. Profesorjem učiteljišč, ki so absolvi« rali pedagoško šolo z osmimi semestri, naj se priznajo stalne mesečne doklade. 16. Vsi profesorji, ki še niso prevedeni po novem zakonu, naj se takoj .prevedejo. 17. Sedanji začasni predmetni učitelji naj se obdrže v službi do 1. novemlbra, da bi mogli v oktoberskem terminu položiti di» filomske izpite. 18. Še neizplačani honorarji, za nadure iz leta 1929. naj se čimprej izplačajo. msr OBL£Cs*ftK£ ZA SLOVENIJO LJUiBLiAftA, MikfoSIte*« («it« 7 priporoča »voju bogato za ugo maiiufaklurut gv goo tovo je šlo dopisniku «»Prekmurskih Novin« od srca. ko je pisai o upravitelju te šole, da je s srvojim šolskim in iavemšolskim delova» njem »»preobrazil kraj«. To je prav iza prav najvišje priznanje. Čestitamo mu k te'mu in mu 'želimo na .nadaljinji poti obilo uspeha. — Zahteve avstrj^jsjkih ' u!