Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56^24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 13. maj 1955
Štev. 19 (681)
Zbor partizanov ob desetletnici zmage
V	teh majniških dneh, ko so narodi širom Evrope svečano proslavili deseto obletnico zmage nad nemškim fašizmom, je imela Zveza koroških partizanov svoj letošnji občni zbor.
Ko je predsednik Zveze tov. Karl Prusnik — Gašper minulo* soboto v celovški delavski zbornici otvoril občni zbor, je med navzočimi pozdravil zlasti tričlansko delegacijo Zveze partizanov tržaškega ozemlja pod vodstvom tov. Mirka Pahorja, nadalje zastopnika koroške deželne Zveze socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma podpredsednika Wrulicha ter zastopnika Zveze avstrijskih borcev za svobodo in žrtev fašizma Nieschelwitzerja. Častni gostje so v svojih nagovorih izrekli pozdrave v imenu organizacij, ki so jih delegirale na občni zbor Zveze koroških partizanov.
V	svojem govoru za 10. obletnico zmage nad oboroženim fašizmom je tov. Gašper uvodoma poudaril, da se koroški partizani s ponosom spominjajo na svojo triletno oboroženo borbo, med katero so branili svojo grudo in svoje ljudstvo pred zasužnjevalci ter s svojim deležem doprinesli k veličastni zmagi zavezniških narodov. Podčrtal je tudi, da so bili koroški partizani edini na ozemlju tretjega rajha, ki so se kot zavezniški vojaki pod vodstvom maršala Tita organizirano s Duško v roki borili proti nemškemu fašizmu kot največjemu sovražniku avstrijske republike iri njene neodvisnosti in svobode, kar navdaja slehernega borca s ponosno zavestjo prav v teh dneh tik pred podpisom avstrijske državne pogodbe, ki si jo želijo vsi pošteni avstrijski državljani.
Nato je govornik osvežil spomin na nekatera grozodejstva, ki so jih počenjali na Koroškem oboroženi nacisti. Nasilno izseljevanje slovenskih družin, obglavljenje 13 žrtev iz Sel in Železne Kaple, uničenje in pobijanje ujetih ranjenih partizanov pri Trplaku na Obirskem in pod Arihovo pečjo, zverinski umor 90 let starega Hojnikovega očeta, njegovega sina in snahe štiri mesece pred koncem vojne,- zahrbten umor enajstčlanske Peršma-nove družine od enoletnega otroka do 83-Ietnega starčka osem dni pred kapitulacijo, to so težki spomini na dobo poži-vinjenega nacifašizma na naši zemlji.
Te in podobne spomine ni prijetno obujati — je dejal govornik — vendar teh strahot ne smemo pozabiti, kajti fašistična miselnost na Koroškem še vedno ni docela odpravljena, marveč ogroža na tem koščku zemlje mir in mirno sožitje med državljani dveh jezikov in državami sosedi. Ker poznamo bistvo fašizma, je naša dolžnost tem večja, da budno stojimo na straži za mir v deželi. Biti moramo odločni in dosledni borci proti vsem ostankom nacistične miselnosti, ki se na Koroškem odraža v šovinistični gonji proti vsemu, kar je slovenskega in še posebej partizanskega. Razstrelitev partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu in dejstvo, da krivci še vedno niso izsledeni, je resen opomin vsem partizanom in partizanskim invalidom ter vsemu svobodoljubnemu ljudstvu obeh narodov na Koroškem, da strnjeno brani demokratične pridobitve protifašistične borbe in zmage, zlasti pa njene ideale Človečanske miroljubne misli. Zaradi tega partizani in žrtve fašizma apelirajo na vse poštene javne delavce, da ne popuščajo sovražnim tendencam hujskačev, kajti popuščanje sovražnikom demokracije in napredka je bilo v zgodovini Avstrije že večkrat uso-depolno.
Ko je tov. Prusnik med drugim tudi poudaril, da so* se partizani borili za zmago socialističnih načel in da zato tudi da-
nes upravičeno obsojajo vsakogar, ki skuša kaliti mir v. deželi ter razpihovati in gojiti mržnjo proti sosedni socialistični Jugoslaviji, je na koncu dejal:
Deseto obletnico zmage nad oboroženim fašizmom praznujemo s partizanskim ponosom, povezanim z delom za zmago pravice, za enakopravnost slovenskega in avstrijskega ljudstva kot enakega v dolžnostih in pravicah. Tovarišem v socialistični Jugoslaviji, ki so nam pomagali uničevati nemški fašizem kot največjega sovražnika avstrijske demokratične republike, pa izražamo tovariško zahvalo v
gibanju sploh. Sem spada delovanje ljudi z nacistično preteklostjo, ki smejo nekaznovano blatiti partizanske borce za mir in svobodo, pri čemer se poslužujejo plašča hinavske obrambe človečanske kulture in obrabljene fraze obrambe ogrožene domovine, uporabljajoč laži in klevete proti drugim, da bi odvrnili pozornost od sebe.
V zadnjih letih — je dejal govornik — je šovinistično nacistični sovražnik v sodelovanju z mednarodno klerikalno reakcijo spet začel javno rovariti proti našemu ljudstvu in demokratičnim silam.
Slovenija 10 let svobodna
Širom Slovenije se od začetka majnika dalje vrstijo proslave ob desetletnici osvoboditve.
V Ajdovščini, majhnem mestecu na Primorskem, je bila prejšnji petek veličastna proslava 10. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade. V dvorani, kjer je bila 5. maja 1945 konstituirana prva slovenska vlada, je imel izvršni svet Slovenije slavnostno sejo, na kateri sta govorila predsednik izvršnega sveta Boris Kraigher in prvi komandant NOV in POS Franc Leskošek. Oba govora, je poslušalo nad
10.000	ljudi, ki so z navdušenjem pozdravljali navzoče bivše člane prve slovenske vlade.
10. obletnico osvoboditve je posebno slavnostno proslavila tudi Liubljana. Na ljubljanskem magistratu je bila slavnostna seja, na kateri so sprejeli predlog, da bo Ljubljana v bodoče praznovala 9. maj kot praznik borbene Ljubljane. Prebivalstvu Ljubljane je poslal predsednik Jugoslavije Tito čestitke za desetletnico osvoboditve glavnega mesta Slovenije.
Raab o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo
Na otvoritvi mednarodnega kongresa glavnih urednikov na Dunaju je zvezni kancler Raab v svojem govoru med drugim omenil tudi prijateljsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Med prijateljskim reševanjem nasprotij med obema državama — je poudaril kancler Raab — smo dosegli izreden napredek, tako da so odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo zgled povojnega sodelovanja dveh držav z različno družbeno ureditvijo.
Veliki štirje se sestanejo julija?
Diplomatski zastopniki zapadnih velesil so v Moskvi predali predlog svojih vlad za sklicanje konference Velikih štirih. Konference, ki naj bi bila v juliju v Švici, se bi na predlog ameriškega zunanjega ministra Dullesa udeležili razen vladnih šefov tudi zunanji ministri štirih velesil, ki bi v ločenih pogajanjih obravnavali posamezna vprašanja.
Sovjetski ministrski predsednik Bul-ganin je v sredo na začetku konference osmih vzhodnoevropskih držav v Varšavi izjavil, da zavzema sovjetska vlada pozitivno stališče glede sklicanja konference velesil, če bi ta konferenca dejansko prispevala k mednarodni pomiritvi.
Medtem je Sovjetska zveza predložila razorožitvenemu odboru OZN, ki še ved' no zaseda v Londonu, noto, v kateri so iznešeni obsežni predlogi k vprašanju razorožitve, za končanje hladne vojne in umik vseh zasedbenih sil iz Nemčije.
trdnem prepričanju, da bodo dobri sosedski odnosi prispevali k napredku in blagostanju narodov obeh držav.
V delovnem poročilu se je organizacijski sekretar dr. Franci Ztvitter najprej dotaknil nekaterih pojavov na Koroškem, ki niso naperjeni le proti našemu ljudstvu, marveč proti demokratičnemu
Pojutrišnjem podpis državne pogodbe
Domneve in napovedi o uspešnem zaključku pripravljalnih razgovorov veleposlanikov štirih velesil in avstrijskih predstavnikov o sklenitvi državne pogodbe se konec minulega tedna niso uresničile. Razgovori so se nadaljevali še ta teden ne da bi bila javnost bolj točno izvedela za vzroke, ki so zavlekli pogajanja. 'Vseeno pa ni ostalo prikrito*, da so se pojavile težkoče pri obravnavanju člena 35 o nemški imovini in člena 42 o premoženju pripadnikov Združenih narodov. Ob zaključku lista so razgovori še trajali in so potekali v prijateljskem vzdušju.
Ne glede na nastale težkoče pa so se štiri velesile že na začetku tega tedna sporazumele, da pridejo zunanji ministri Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA v soboto na Dunaj in da bodo verjetno že v nedeljo podpisali državno pogodbo. V nasprotju s prvotnim načrtom, da bi se zunanji ministri za podpis državne pogodbe sestali v Schonbrunnu, je bil pozneje določen za ta zgodovinski dogodek Belvedere, nekdanji letni dvorec princa Eugena, dočim je Schonbrunn predviden za slovesen banket in gala-spre-jem.
Ministrski svet je v torek sprejel potrebne sklepe, na podlagi katerih bo zvezni prezident Komer pooblastil zunanjega ministra Figla, da bo v imenu avstrijske vlade podpisal državno pogodbo.
Na dan podpisa državne pogodbe bo priredil prezident Korner v prostorih dunajske dvorne palače slavnostni zajtrk, ki
Zločinski atentat na velikovški spomenik v čast padlim za svobodo v borbi proti fašizmu in klevetniška gonja proti partizanskim borcem pomenita neznosno izzivanje našega ljudstva in sta v resnici tudi atentat na vse demokratično gibanje v Avstriji. Zato* je Zveza koroških partiza-(Nadaljevanje na 2. strani)
se ga bodo udeležili štirje zunanji ministri in veleposlaniki, člani avstrijske vlade, prezidenti zveznega sveta in državnega zbora ter načelniki klubov parlamentarnih strank.
Na Dunaju so v teku tudi obširne priprave za direkten prenos podpisovanja državne pogodbe v Belvederju po radiu in bo vsa Avstrija lahko sledila svečanemu zgodovinskemu aktu.
Nekdanji „Dom industrije" na Dunaju, ki je že od leta 1945 naprej sedež ..Zavezniškega sveta". Tu so se zbrali dne 2. maja veleposlaniki štirih velesil, da bi izdelali vse potrebno za dokončno rešitev avstrijske državne pogodbe.	(AND)
Zbor partizanov ob desetletnici zmage
čim rodovom na najveličastnejšo dobo v zgodovini našega ljudstva. Njeno delo navzven pa bo tudi v bodoče usmerjeno na povezovanje z vsemi demokratičnimi silami v Avstriji za skupno učvrščevanje demokracije in obrambo pred porajanjem fašistične miselnosti. S tem gradimo najbolj življenjski most razumevanja med narodi in pomagamo utrjevati mir, za katerega so koroški partizani doprinesli toliko žrtev. Slej ko prej naj velja borbeno geslo: Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Pri volitvi vodstva Zveze koroških partizanov je občni zbor za predsednika ponovno izvolil tov. Karla Prusnika — Gašperja. Za 1. podpredsednika je bil izvoljen Urh O 1 i p i c , za 2. podpredsednika Janez G a lob, za sekretarja pa Lipej Kolenik. V dvajsetčlanskem glavnem odboru je 10 delavcev, 5 kmetov, 3 odborniki z akademsko izobrazbo ter 1 obrtnik. Med odborniki je 12 invalidov, 3 pa so bili v koncentracijskih taboriščih.
veliki kapital našega doprinosa v antifašistični borbi.
Ne moremo razumeti, da še noben državni pravdnik ni našel besede obtožbe za zločinsko dejavnost pod firmo svobode tiska in da ni niti odgovoril na naša opozorila na hujskanje, ki povzroča nemir med sosednima narodoma in škoduje ugledu države v inozemstvu.
Ne moremo razumeti, da koroška varnostna direkcija ni sporočila svojih poizvedb v zvezi s protipartizanskimi klevetami in da ni obvestila javnosti, da je vse tozadevno pisanje gola laž.
Ogorčeno ponovno opozarjamo, da varnostne oblasti še vedno niso našle krivcev za podli zločin atentata na partizanski spomenik v Velikovcu. Ponavljamo našo zahtevo po obnovi razstreljenega spomenika. Smatramo, da bi bila najlepša proslava desetletnice zmage nad nacifa-šizmom, ko bi se z obnovo spomenika izražata čdStt&rcem, ki so dali najviŠje, kar so imeli, svoja življenja, zn svobodo domovine.
(Nadaljevanje s 1. strani) nov opozorila avstrijsko demokratično javnost na nevarnost politike dinamita in narodne nestrpnosti. Ob procesih proti klevetnikom partizanskih borcev so se razbile vse laži reakcionarnega časopisja. Šovinistom pri Kleine Zeitung, Volks-zeitung in Salzburger Nachrichten ter belogardistom pri Tedniku-Kroniki se ne bo nikdar posrečilo dokazati klevet proti slovenskim partizanskim borcem, ker je bila partizanska borba čista in neomade-ževana, da je zadivila ves demokratični
Predsednik Karl Prusnik (v sredini) ter podpredsednika Urh Olipic (levo) in Janez Gallob (desno) na občnem zboru ZKP
in svobodoljubni svet. Ves slovenski narod pa se bo vedno z gnusom spominjal vseh zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev, znanih pod imenom »Belogardizem«, ki jih ne morejo oprati nobeni pamfleti o »zločinih rdeče fronte«, ki jih tiskajo v celovški Mohorjevi tiskarni.
Govornik je podčrtal široko demokratično vsebino partizanske borbe za ideale miru, človečanstva in bratstva med narodi. Hkrati ko smo se borili za enakopravnost našega ljudstva — je dejal —
GOSPODARSKI DROBIŽ
Uspešen zaključek graškega velesejma
V Grazu so minulo nedeljo zaključili letošnji devetdnevni pomladanski velesejem. Obiskalo ga je okoli 150.000 ljudi, med temi zelo mnogo iz Jugoslavije. Ugotavljajo, da so na vseh področjih dosegli povoljne poslovne uspehe, predvsem na sektorju kmetijskih strojev, motornih vozil in orodja za gospodinjstvo. Zaključili so tudi več novih trgovinskih dogovorov, kakor za avtomobile in espresso-stroje ter rezila za brivske aparate. Nekoliko manj zanimanja, kakor prejšnja leta, je vladalo za opravo.
Avstrija daje Trstu največ prometa
Avstrijski delež pri železniškem prometu iz Trsta in v Trst je lansko leto znašal nad 60 odstotkov. V tržaško pristanišče je leta 1954 prispelo 818.324 ton blaga, od tega 440.340 ton iz Avstrije. Avstrijski delež na železniškem prometu iz zalednih držav v smeri proti Trstu je znašal lani 53,8 odstotka. Iz Trsta pa je odšlo lani po železnici v zaledje 1,450.317 ton blaga, od tega v Avstrijo 1,045.682 ton ter je avstrijski delež v prometu iz Trsta v zaledje znašal 72,8 odstotka.
Nemška firma bo gradila rafinerijo v Grčiji
Grški minister za načrtno gospodarstvo Papaligouras se je z neko firmo, ki stoji pod vodstvom nemške tvrdke Krupp, sporazumel za gradnjo velike rafinerije nafte v bližini Aten. Rafinerija naj bi bila dograjena v dveh letih. Gradnja bo stala 50 milijonov nemških mark.
Mornarica v Nemčiji se obnavlja
S skupno tonažo 2,605.535 brt. razpolaga Zahodna Nemčija s 3.341 enotami ladjevja. Največ ladij je za prevoz suhega blaga in sicer 1.980 s skupno tonažo 2,105.661 brt. Nadalje je 85 petrolejskih ladij s skupno tonažo 265.003 brt. Med ladjami za prevoz suhega blaga je 15 kombiniranih potniško-tovornih ladij.
smo bili tudi najodločnejši borci za svobodo Avstrije. Ko se ob desetletnici naše zmage obeta Avstriji končno svoboda, želimo, da bi se le-ta ne izčrpala le v odhodu tujih okupacijskih sil, marveč da bi pomenila tudi osvoboditev od tujih notranjih sil, ki bi rade spet oživile nekdanje šovinistične strasti.
Grajajoč zadržanje državnega pravd-ništva in varnostnih oblasti v zveji z blatenjem protifašistične partizanske borbe in atentata na velikovški partizanski spomenik, je govornik v imenu Zveze koroških partizanov ponovil zahtevo, da je treba zaradi ugleda avstrijske demokracije izslediti in kaznovati zločince, žrtvam fašizma pa dati zadoščenje z obnovo spomenika.
Med nalogami, ki jih je Zveza koroških partizanov že doslej opravljala in jih bo v bodoče še nadaljevala, je skrb za grobove padlih tovarišev, za partizanske invalide in za ohranitev spomina bodo-
V resoluciji na Svetovno federacijo bivših borcev je izražena tudi prošnja za podporo v borbi koroških partizanov in slovenskih izseljencev za priznanje uradnega potrdila in priporniške odškodnine žrtvam fašizma.
Mi s svoje strani — je rečeno na koncu te resolucije — hočemo zvesti človečanskim idealom miru in bratstva med narodi, za katere smo se borili proti fašizmu, storiti vse, da ti ideali končno obveljajo v odnosih med narodi, na Koroškem konkretno med prebivalci slovenskega in nemškega jezika.
Resolucija avstrijskim oblastem.
Občni zbor Zveze koroških partizanov je soglasno sklenil resolucijo na Urad zveznega kanclerja, na pravosodno ministrstvo, na koroško deželno vlado in na varnostno direkcijo za Koroško. V informacijo je bila resolucija v prepisu odposlana tudi Zvezi socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma, Zvezi avstrijskih borcev za svobodo in žrtev fašizma ter organizaciji OVP-Kameradschaft.
Ko je uvodoma izraženo zadovoljstvo, da bodo priz-adevanja vlade končno kronana z zaključkom državne pogodbe, je v resoluciji med drugim rečeno:
Hkrati ko se koroški partizani veselimo, da bo postala Avstrija končno neodvisna država, doživljamo na Koroškem, da fašistične sile spet dvigajo glave in pod krinko borbe za baje ogroženo domovino in borbe proti neki namišljeni tuji infiltraciji dejansko infiltrirajo strup svoje miselnosti, ki je že večkrat dovedel našo domovino v katastrofo.	<
Odločno protestiramo proti temu, da se nam skuša s klevetniško gonjo odvzeti
. in Svetovni federaciji bivših borcev
V posebni resoluciji, ki jo je občni zbor Zveze koroških partizanov naslovil na Svetovno federacijo bivših borcev in je bila odposlana v roke častnemu predsedniku Vincentu Auriolu in generalnemu tajniku Campaigneu, je Zveza koroških partizanov med drugim zaprosila to veliko mednarodno organizacijo bivših borcev, da bi pri pristojnih avstrijskih oblasteh podprla zahtevo koroških partizanov po obnovi porušenega spomenika nad partizanskim grobiščem v Velikovcu, kjer je pokopanih 83 padlih antifašističnih borcev raznih narodnosti, med njimi Slovenci, Hrvati, Francozi, Poljaki in Rusi.
'■"V	U&i
"W#ŠS:J;	.•11

.•II.
s a. i .
I J
» P | l
i i 4 S

i lil* IH ■ ? l #I-1 fiti TA
il Irti' -1	$.*•:■ F
Mm
H 7**
M j

* ' *■ > .f : 7 .	-/ iJ
>*** <2 ■ ■%> ■:
7/ * f . :
//	*	* i
- .-----fs r . - <#
—, J-T-.:;;«;.:-'
7’*-■?' -v -M
*	V
p
m
Ob priliki desete obletnice razglasitve Druge republike so sc zbrali v Dunajskem parlamentu državni poslanci in zvezni svetniki k skupni seji. Enodušno so demonstrirali za svobodno in neodvisno Avstrijo. Naša slika kaže zasedanje v parlamentu med nagovorom zveznega kanclerja.	(AND)
Rim. — V Italiji je prišlo do številnih stavk. Dva milijona poljskih delavcev, ki pripadajo krščansko-demokrat-skim in komunističnim sindikatom, stavkajo. Delavci zahtevajo podporo brezposelnih in pa višje družinske doklade. Poleg tega pa stavka tudi
100.000	trgovinskih nameščencev, ki zahtevajo zvišanje plače. 50.000 učiteljev državnih glavnih šol je sklenilo 20. maja stopiti v stavko.
Beograd. — Turški ministrski predsednik Menderes je v ponedeljek zaključil svoj’ petdnevni državni obisk v Jugoslaviji. Menderes je izjavil, da so razgovori z maršalom Titom potekali v popolni odkritosrčnosti in prijateljstvu.
Atlanta. — Pretekli teden je prišlo do krvavih spopadov med ameriškimi železničarji, ki stavkajo in med onimi, ki hočejo delati. V Kentucky-ju so stavkujoči spustili dva tovorna vlaka v zrak, v Alambami pa so pokvarili tir ter spravili vlak do iztirjenja. Stavka je terjala že več smrtnih žrtev.
Stockholm. — Rusko poslaništvo v Stockholmu je obvestilo švedsko zunanje ministrstvo, da so Rusi zajeli štiri švedske ribiške ladje v ruskih teritorialnih vodah in so jih odpeljali v majhno luko Pionirsk, kjer se bo morala posadka zagovarjati pred sodiščem zaradi ilegalnega ribolova. Imena ladij niso objavili, vendar pa se domneva, da so to ladje, ki jih švedska mornarica že nekaj dni išče.
Berlin. — Na veliki proslavi desete obletnice zloma hitlerjevske Nemčije je govoril predsednik vlade Vzhodne Nemčije Otto Grotewohl, ki je med drugim povedal, da bodo v Varšavi ustanovili vojaško zvezo vzhodnoevropskih držav, da bi tako najbolj učinkovito odgovorili na pariške sporazume. Po njegovih besedah bo tudi Vzhodna Nemčija dala svoje čete, ki bodo pod enotnim vodstvom armade Vzhodne Evrope.
Djakarta. — Indonezijski radio je v svoji emisiji v arabščini sporočil, da je indonezijska vlada uradno ponudila kitajski vladi svoje posredovanje pri ZDA za miroljubno rešitev vprašanja For-moze. Radio je nadalje pristavil, da bi o tem vprašanju lahko razpravljali med obiskom indonezijskega predsednika vlade na Kitajskem.
Atene. — Predsednik grške vlade maršal Papagos je sporočil, da bo grška vlada ponovno predložila spor z Britanijo zaradi otoka Cipra Združenim narodom na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine.
Teipeh. — Formoške oblasti so sporočile, da so kuomintanške teritorialne vode v bližini kitajske celine zavarovali z minskimi polji. Pristojni kuo-mintanški organi v tej zvezi opozarjajo Britance, naj prenehajo trgovati s Kitajsko. Izjavljajo, da so položili mine v upanju, da bo to pripravilo britanske ladje do tega, da se bodo izogibale kitajske obale.
London. — Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je britanska vlada predložila Mednarodnemu sodišču v Haagu svoj spor z Argentino in Čilom glede britanske suverenosti v antarktičnem področju. Kmalu za tem pa sta argentinska in čilska vlada sporočili britanski vladi, da zavračata njen predlog o Mednarodnem razsodišču.
Kabul. — V Afganistanu so proglasili izredno stanje in poklicali pod orožje tri letnike. Obrambni minister je izjavil, da je to odgovor na dejavnost Pakistana, ki ogroža varnost Afganistana. Radio Kabul jc tudi pozval vse sposobne ljudi od 18. do 32. leta, naj bodo' pripravljeni braniti svojo ogroženo* domovino.
Ankara. — Velikega natečaja za izgradnjo nove Ankare, glavnega mesta Turčije, so se udeležili arhitekti iz Turčije, Nemčije, Švice, Avstrije, Italije in Holandske. Izbran pa je bil načrt Ce-lovčana, arhitekta dipl. inž. Rudolfa Nitscha, ki mu ga nameravajo odkupiti za 2.500 turških funtov.
Majski dnevi 1945 na Koroškem
Spomin ob »meditacijah priče” iz Celovca
Ti majski dnevi so stari deset let. Tako se mi zdi, kot da so ostreje vtisnjeni v spomin, a da so kamrice, v katerih so shranjeni, še zmeraj mlade. Nekdo je poizkušal v teh dneh, onkraj meje prav tako razvrstiti svoje takratno doživljanje: »Sturmischer Friihling in Klagenfurt«.
Uvodoma priobčujemo sledeči izvleček nekega dnevnika iz zadnjih dveh vojnih tednov. Zabeležke so zgolj osebne in nimajo namena veljati za avtentičen dokument.
V neki mapi, ker sem pač take vrste tič, imam zbrane že nekoliko orumenele papirje. Listam po njih; poročilo o dogodkih pri prvem Koroškem bataljonu v prvi polovici maja 1945. Priča poroča o bojih v dneh kapitulacije z esesovci, z belogardisti, ki so se umikali preko Ljubelja. Posebej opisuje, kako so umorili partizanskega oficirja, ki je odšel na sestanek, kjer naj bi se pogajal o predaji nacističnih enot. Bil je to zavraten umor, ko je bil že ves svet obveščen, da je nemška oborožena sila kapitulirala. V tem kotu pa so podivjane nacistične horde še vedno prelivale kri.
Dnevnik brez pretenzij na avtentičnost, katerega del je natisnil v teh dneh celovški časopis, pa je vsestransko zanimiv — zvrhan koš političnih meditacij:
»3. maj.
. .. Nekatere radijske postaje so oznanile, da se je udala vsa nemška vojska v severni Italiii. V to so vključeni tudi Ti-rol, Salzburg, Vorarlberg, deli Koroške in Štajerske. Po začetnem veselju, je zapisal neznanec, sc ga obšli pomisleki zaradi delov Koroške in Štajerske, ki naj bi bili priključeni k Jugoslaviji. To bi bilo možno, kajti kapitulacija je tedaj veljala le še nasproti zahodnim silam. Da se nahajajo partizanski oddelki na jugu in jugovzhodu dežele, je bila zanje že stara zgodba; kako daleč so zvezani s Titovimi glavnimi silami, so komaj utegnili presoditi in prav tako, ali se jim bodo lahko upirale razpadajoče nemške enote. Na drugi strani se je zdelo, da so Angleži do nerazumevanja dolgo odlašali zasedbo dežele .. .«
Tako je torej razmišljal nekdo v tistih dneh na Koroškem.
In zvečer 8. maja si je zapisal:
»Titovci, kakor smo na kratko imenovali partizane, naj bi na odprtih cestah jemali ljudem kolesa in dragulje, ropali po trgovinah. Šepetalo se je tudi o aretacijah. Mesto je izgledalo sicer mirno, toda ko sva S. in jaz videla dve koloni ti-tovcev, ki so zavzeli položaje na spodnjem delu Kolodvorske ceste, so naju obšli pomisleki.
Roparsko so izgledali, do zob oboroženi so bili, prav tako tudi ženske. Tudi te so bile poleg in celo otroci. V bistvu so bili seveda tudi oni »ubogi vragi«. Leta m leta so prenašali vse napore, zaničevani, v gozdovih. Sedaj žele tudi oni na njih
način pokusiti sadove zmage. Toda za nas bi lahko bilo to prekleto nerodno.«
In še in še je razmišljal in si beležil ne-
V ponedeljek zvečer je gostoval v Celovcu plesni in pevski ansambel Sovjetske armade v Avstriji. Gostovanje je organizirala avstrijsko-sovjetska družba. Med častnimi gesti sta se prireditve udeležila tudi deželni glavar Wedenig in celovški župan Graf, ki sta v svojih nagovorih poudarila pomen izmenjave kulturnih skupin v prizadevanju za zbližanje med narodi.
Sovjetski pevci so ob spremljavi orke-
znani Celovčan svoje vtise. Njegov današnji zapis je izzvenel v akordih klavirja, ki jih je zaslišal v tistih dneh iz nekega stanovanja. Na klavir je zaigral po dolgih letih, dokler je izgubil sina na ruski fronti — neki starejši ljubitelj glasbe.
Melanholija me prevzema, ko se sedajle spominjam starega mesta, kjer na glavnem trgu še vedno kamniti orjak, s prav tako orjaškim kijem že mnoga leta dviga svoje orožje — nad kamnitim zmajem. Vse je negibno.
Nekje v tem dnevniku, ki ga obnavljam, sem naletel še na naslov: »Tito javlja težke boje za Celovec.«
Pisec dnevnika pa je še pripomnil: »Vedeli smo, da v tem ni resnice, toda ta vest nam je potrdila jugoslovanski cilj.«
Ko sem vse pregnetel v sebi, svoje stare spomine in »meditacije« Čelovčana v letu 1955, sem se znašel nad kapelškimi hribi, in ne vem več imena kmetu, ki je takrat pripeljal sod sadjevca:
Iz grape se vije kolona: brigade, brigade gredo.
Zajemam sadjevec in ga podajam borcem. Vsak popije požirek in nadaljuje pot. Ko izpraznim sod, pripelje kmet od nekod novega. Po stari rudarski progi nad Lobnikom se razlezejo brigade XIV. di-
Odšel sem v Podpeco, se zglasil pri Peternelu, nadaljeval pot mimo ožganih razvalin Peršmanove domačije in se vzpel v Koprivno, kjer sem imel pri Blajsu javko s kurirji XIV. divizije. Med potjo smo prepevali pesem o njej in se veselili svidenja s slavnimi borci.
Pri Blajsu so mi povedali, naj jih iščem pri Raztočniku. Pognali smo se po strmih njivah, tam pa smo zvedeli, da se je vojska že premaknila proti Železni Kapli. Ljudje so se čudili. Še nikoli niso videli toliko partizanov kakor zdaj, ko se je pomikala tod cela divizija.
Ta dan je bil dan velikih doživetij, pa tudi dan velikih pretresov.
Nacisti so begali, jokali, si v obupu nastavljali revolverje ob senca, se obešali. Bil je dan Judežev Iškarjotov, dan zatona „Herrn-volka“! Mrzlično je bilo razburjeno vse, kar je bilo nepoštenega, zločinskega.
Danes je 7. maj 1945. Pred vegasto kočo stoji drvarjeva mati in si s predpasnikom briše solze. Mimo nje se pomika vrsta partizanov, med njimi zagleda svojega sina. Samo vzkliknil je:
„Kmalu se vrnem, mama!"
Odhitel je dalje proti Železni Kapli, proti Galiciji, proti Gosposvetskemu polju.
stra dovršeno zapeli vrsto ruskih, ukrajinskih in georgijskih pesmi ter odlomke iz glasbenih stvaritev Schuberta, Joh. Straussa, Weberja, Rubinsteina in Verdija, plesni ansambel pa je s pristno ruskim temperamentom izvedel vojaški ples »Na dcpu:tu« ter dva plesa iz ruske in ukrajinske folklore. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliko slavnostno dvorano v delavski zbornici, je navdušeno sledilo sporedu in nagradilo sovjetske umernike z velikim aplavzom.
vizije. Srečujem znance. In ko odhajajo zadnji, so se njih konice dotaknile Rebrce. Takrat zaregljajo strojnice, zaslišim detonacije granat in vem, da jurišajo na utrjeni bunker. Dolina je na tem kraju tesna zajeda. Na obeh straneh so sivi bunkerji (danes le še razvaline). V teh bunkerjih so esesovci. Vem, da brigade nadaljujejo pot, ko so obračunale s sovražnikom.
Kasneje sem zvedel, da so se brigade spopadle še na mostu pri Galiciji, da so se spopadle še v Borovljah. Boji z esesovci, četniki, belogardisti, zavratni umori aktivistov v dneh kapitulacije, dolge kolone vojnih ujetnikov, do zob oboroženi vlasovci, srečanja z angleško vojsko v mestih, cvetje in zastave v okrašenih slovenskih vaseh, volitve predstavnikov PNOO(Pokrajinskega narodnega osvobodilnega odbora) po vaseh in v Celovcu — vse to in še marsikaj; neskončni vtisi dolgih cest, ob katerih je bilo odloženo orožje, kupi orožja, po travnikih razmetane granate, prevrnjene okupatorjeve čelade, nočnim posodam podobne, in končno, vsekakor, kar sem tiste dni srečaval: človek, svobodni Človek, ki sem ga tiste dni srečaval na Koroškem.	Rok Arih.
(Ponatis iz Ljudske pravice)
(Iz spominov Karla Prušnika-Gašperja)
Dolga vrsta Štirinajste se pomika proti Železni Kapli. Glava te silne nepremagljive kače je pri Peruču v Lobniku. Pri Stoparju pa stoji na dvorišču polovnjak jabolčnika in borci si mimogrede gase žejo. Če si stal na Stoparjevih lužah, si videl le slabo polovico kače, ki se je vila čez Bajdelnov vrh in mimo Stoparjevega mlina.
Ko sva z Mihijem prišla k Peruču, je njegova mati stala pred hišo in vsa srečna vzkliknila:
„Marija devica! Ali vas je gora izbruhnila, ko vas je toliko?!"
»Saj sem ti pravil, da nas je vsak dan več, pa nisi verjela!"
Pri Bajdelnu v Lepeni sem došel štab divizije in na hitro narisal načrt pohoda v Podjuno. Nato sem poiskal konja. Posodil mi ga je Peručev I.ojz, ki je bil oskrbnik na zapuščenem Tavčmanovem posestvu. Konj je bil nemiren, saj so po vsem Lobniku rezgetali konji. Meni pa se je zdelo, da bi se tudi žival rada maščevala nad fašisti, ki so ji na dunajskem morišču ubili gospodarja Jurija.
Nenadoma me nekdo pokliče. Bil je Franc Primožič-Marko.
Duša moja, ali si tudi ti tukaj?! — je zavriskalo v meni in objela sva se krepko kot brata.
„V Celovec, v Celovec! Jutri bomo na Gosposvetskem polju!"
Najino navdušenje je zmotil Peručev gospodar Johan, ki nas je povabil v hišo in pogostil z veliko steklenico žganja, ter s krožnikom pogač. Strmeli smo v te dobrote, dokler nisem pretrgal molka:
,,Johan, danes je naša velika noč. Spet smo pri Peruču, ne pa pri Zaplotniku, kakor smo hiši pravili partizani."
„Res je, tri leta je že tega, kar si ležal za plotom in hišo zato imenoval pri Zaplotniku." je odvrnil domačin.
Z Markom sva potem odjezdila ob dolgi vrsti borcev, ki se je vila od Peruča do Rebrce. Med potjo sem pripovedoval radovednim
Majsko slavje mladine Slovenije
Po vsej Sloveniji se vršijo te dni proslave desete obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter domačimi izdajalci. Proslavljajo pa tudi uspehe izgradnje nove socialistične domovine, kjer so enakopravni vsi narodi Jugoslavije in si v slogi gradijo lepšo bodočnost. Pri izgradnji pa ima levji delež mladina, ki je s prostovoljnim delom v različnih delovnih akcijah dala od sebe vse sile. S ponosom mladina gleda nazaj na svoje uspehe v borbi in pri obnovi. Mladina Slovenije organizira dne 21. in 22. maja v Kranju na Gorenjskem posebno majsko slavje, na katero vabi tudi zastopnike mladine Koroške, ki je skupno stala z mladino Slovenije v borbi proti nacifašizmu in tudi pri obnovi nove Jugoslavije, saj se je mladina Koroške udeležila mladinskih delovnih akcij.
Razstava jugoslovanskih umetnikov v Čile in Franciji
Jugoslovanska grafična umetnost prodira v svet, temu pričajo bfezdvoma številne razstave del jugoslovanskih umetnikov v svetu. Pretekli mesec so razstavljali v Čile. Čilski časniki soi temu dogodku posvetili mnogo pozornosti. Tednik »ZIG — ZAG« je poudaril med drugim, da je vsem jugoslovanskim umetnikom skupna velika iskrenost pri delu in dejstvo, da ne prikrivajo1 svojih dvomov in omahovanj v iskanju končnega izraza.
Komisija za kulturne stike Jugoslavije s svetom pa je odprla tudi v Metzu razstavo jugoslovanskega slikarstva. Na razstavi je prikazanih okrog petdeset slik, ki jih je za razstavo izbrala ta komisija. To razstavo so z velikim uspehom priredili že v številnih večjih francoskih mestih.
Gledališka izmenjava med Celovcem in Mariborom
V zvezi z našo objavo o predstoječem gostovanju Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora v Celovcu in celovškega Mestnega gledališča v Mariboru dodatno sporočamo, da bodo Celovčani odpotovali v Maribor že 21. t. m. Celovški gledališki ansambel bo v Mariboru predvajal Leharjevo opereto »Grof Luksemburg«. Mariborčani, ki pridejo v Celovec 4. junija, bodo razen Mascagnijeve opere »Ca-valleria rusticana« predvajali tudi dva baleta, med tema slovenski balet »Lectovo srce«.
borcem o dogodkih na Koroškem ter jim razkazoval naše lepe doline in vasi. Kakor na dlani je ležala Železna Kapla s svojimi šestimi rokami, gorskimi vasicami na bližnjih rebreh: Lobnikom, Lepeno, Remšenikom, Belo, Obirsko in Suho. Pred temi rokami je trepetala trebušasta Kapla, v kateri je mrgolelo gestapovcev. Komandant Šercerjeve brigade pa je občudoval divni gorski svet, poln divjačine, ki mu je dramil lovsko žilico.
V	mraku je kolona obstala. Predhodnica je trčila ob nemško postojanko v tovarni na Rebrci, ki je ležala že v dolini. Zaščitnica pa je bila še 1000 m visoko v suških in lobniških pečinah, pri Prevernikovem premogovniku, kamor je iz tovarne na Rebrci vodila ozka rudniška proga. Vsa proga je bila zatrpana z našo vojsko. Mule in konji so stokali pod težo streliva in orožja, častniški in kurirski konji pa so nemirno poplesavali in rezgetali v noč. Komaj smo jih krotili.
Že smo začuli odmeve prvih strelov in rafalov, na Rebrci se je vnel kratek boj. „Pan-zerfausti", ki smo jih zaplenili sovražniku, so presekali streljanje in rdečkast odsvit je ožaril dolino. Zlahka smo razdejali postojanko. Spet se je zgenila dolga kača in že smo zagledali plamene iz gorečega bunkerja. V njih svitu smo prešli most čez Belo, si ogledali razdejanje, našteli 50 ujetnikov. Bližnje skladišče nemške vojske pri Rudelnu je bilo odprto. Vzeli smo si oblek in opreme. Le nemške čepice smo pustili, da so jih neusmiljeno gazili partizanski kvedri. Vsa divizija si je obrisala blatna obuvala ob te insignije „ne-premagljivega" rajha.
V	Zečevi kmetiji smo dočakali zoro 8. maja. Tu smo tudi čuli radijsko vest o kapitulaciji Nemčije. Veselje pa nam je kalil umirajoči tovariš, ki je ležal v kamri: ta je zaman pričakoval svobodo! Zahrbtni sovražnik je pokosil tistega dne še marsikoga izmed nas. Hitlerjevci so se sila neradi vdajali partizanski vojski. Če pa so trčili ob osamljene borce, so jih zahrbtno ubili.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Sovjetski plesni in pevski ansambel je gostoval v Celovcu
Koroški partizani s Svinske planine
Pred desetimi leti iz Podjune v Celovec
nnHMimnnii
Petek, 13. maj: Servacij
Sobota, 14. maj: Bonilacifj
Nedelja, 15. maj: Zofija
Ponedeljek, 16. maj: Janez Nep.
Torek, 17. maj: Bruno
Sreda, 18. maj: Erik
Četrtek, 19. maj: Vnebohod, Peter
Obvestilo staršem
Slovenski starši, ki želijo poslati letos svoje otroke od 7. do 13. leta starosti na letovanje na morje, naj nam to čimprej, najpozneje pa do 30. maja sporočijo. V sporočilu naj navedejo sledeče podatke:
1.	Ime, poklic in naslov staršev.
2.	Ime otroka in njegove rojstne podatke.
3.	Ali je že kdaj bil v koloniji in kolikokrat.
Vse starše, katerih otroci bodo sprejeti za letovanje, bomo po poteku prijavnega roka pismeno obvestili. Hkrati jim bomo sporočili, kdaj bodo otroci šli na letovanje, do kdaj morajo oddati predpisane dokumente, slike, zdravniška spričevala in režijski prispevek.
Prijave pošljite pravočasno na naslov:
Počitniška kolonija
»Slovenski vestnik«
Celcvec-Klagenfurt, Gasometergasse 10.
Gasilci — pozor!
Obveščamo vse aktivne člane gasilskih društev v celovškem okraju, da priredi »Gorenjska gasilska zveza« v dneh od 28. do 29. 5. 1955 v Kranju »GASILSKI FESTIVAL GORENJSKE«.
Gasilci, ki se žele udeležiti te prireditve, naj se zglasijo in pošljejo potne liste ali izkaznico »I-Ausweis« ter 50 šil. za vozne stroške najkasneje do 22. t. m. na naslov:
Gasilsko društvo Bilčovs, v roke tajnika društva Hanzija Ogrisa v Bilčovsu

Orožnik v Škofi i*ali ne prenese slovenščine
Odgovorni predstavniki dežele čestokrat poudarjajo, da je za mirno sožitje na Koroškem potrebna narodnostna strpnost. Vendar se vedno spet najdejo ljudje, ki tega nočejo razumeti.
Pred nedavnim je prišel mlad orožnik po službenih opravkih k delavčevi ženi Štesl v Pinji vasi. Žena mu ni mogla dovolj dobro ustreči s pojasnili, ki jih je želel od nje, ker ne obvlada nemškega jezika. Orožnik se je zaradi tega silno razburil. Namesto, da bi se bil sam potrudil in se skušal sporazumeti z njo v jeziku, ki ga govori naše ljudstvo, je začel rohneti nad njo in jo oštevati, zakaj po 30 letih še vedno ne zna nemško. Delavčeva žena je nestrpnega orožnika upravičeno zavrnila, da bi bila predvsem njegova dolžnost, da se nauči jezika domačinov.
Zares, mar ne bi bilo bolje, da si državni organ poišče službo drugod, ne pa v naših krajih, če ne prenese slovenske govorice? Naša občina se nahaja na ozemlju, ki je uradno označeno kot dvojezično. Mnenja smo, da bi morali uradniki, ki službujejo na tem ozemlju, obvladati oba deželna jezika. Čemu imamo vendar dvojezične šole, če ne tudi zato, da posredujejo znanje obeh jezikov vsakomur, ki se hoče poklicno udejstvovati v teh krajih.
Šovinistični nastop orožnika napram ženi preprostega domačega delavca v Pinji vasi prav v času, ko je na vidiku državna pogodba, ni najboljši prispevek k prizadevanjem po mirnem sožitju in enakopravnih odnosih med koroškimi prebivalci slovenskega in nemškega jezika.
Prosvetaši v Bilčovsu, naprej po začrtani poti!
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu je imelo dne 27. marca t. 1. svoj letošnji občni zbor. Po otvoritvenih in pozdravnih besedah predsednika Roberta Šiterja je tajnik Tomaž Lesjak podal poročilo o društvenem delovanju v minulem letu. Predvsem je društvo svojo dejavnost osredotočilo na številne vaje mešanega in moškega pevskega zbora in poleg tega še tamburaškega zbora. Število pevcev' se je pojačilo in štejeta zbora skupno1 36 pevcev in pevk, tamburaški zbor pa obsega 11 članov. V zimski sezoni je društvo priredilo tri prireditve: dvakrat je igralo »Stari in mladi«, enkrat pa je bil pevski koncert s pestrimi šaljivimi vložki. Prireditve so dobro uspele in občinstvo je bilo zadovoljno zaradi odličnega nastopa igralcev in pevskega zbora. V bodoče pa hoče društvo posvečati več
pozornosti svoji knjižnici; sklenili so, da jo bodo primerno uredili in prenesli v prostore novega bilčovskega zadružnega doma, kjer bodo ugodnejši pogoji za po-sojevanje knjig. Zavedajo se, da je lepa in poučna knjiga bistven del organizirane prosvete. Društvo šteje okoli 150 članov, odbor pa si je zadal nalogo; da bo število še pomnožil. Članarina, ki znaša 2 šilinga, je za vsakega znosna in ne obremenjuje tudi družin, iz katerih je po več društvenih članov.
Že pc občnem zboru, dne 30. aprila je društvo priredilo za svoje aktivne pevce in igralce lep ter prisrčen družabni večer, ki je združil blizu petdeset požrtvovalnih in živahnih članov. S skromno pogostitvijo jim je društvo nudilo nekoliko priznanja za nesebični trud na področju prosvete. Na prireditev je bil povabljen
Pred desetimi leti iz Podjune v Celovec
(Nadaljevanje s 3. strani)
Že navsezgodaj smo zasedli vasice in trge zeleneče Podjunske ravnine. Gledal sem vijoče se kolone partizanske vojske in zdele so se mi kakor rajde koscev, ki odhajajo na košnjo. Sam pa sem zavil k Černezelnu, da bi dobil voz. Domačin se nas je razveselil. Že vse jutro je strme občudoval našo vojsko. Moja aktivistična žilica pa mi tudi tokrat ni dala miru in brž sem sklical sestanek. Pravzaprav sem moral tudi čakati na povratek treh kurirjev, ki so s kolesi odvihrali proti Rebrci. Nismo slutili, kakšna usoda jih je doletela. Zadeli so ob nov oddelek umikajočih se es-esovcev in ti so jih brez besed postrelili.
Z Žmavcevim vozom smo odrinili proti Celovcu. Ob cesti so ležali ožgani nemški avtomobili, tanki in uničeni topovi. Ogledali smo si razdejanje — vse, kar je ostalo od motorizirane nemške vojske — pa z občutkom zmagovalcev sedli na preprost voziček, ki ga je v drobnem drncu vlekel Tavčmanov Črni.
V Galiciji sem zvedel, da je pot v Celovec prosta. Zavili smo na dravski most in pogled na reko nas je ganil. Spomnil sem se stiha, ki sem se ga kot otrok še pred plebiscitom učil:
,.Drava mirna in živahna Soča,
sestri bistre Save sta obe ...“
Ko sem ga ves zamaknjen šepetal, se je oglasila Zala:
„Gašper, povej, kako si se lani kopal v Dravi!"
Prešerno se je zasmejala, mene pa je oblila zona ob spominu. Kajti takrat so se zgrinjali umazani valovi Drave nad mojo glavo in zaman sem stegoval roke za čolnom.
Na severnem bregu, ob Gališkem mostu je plapolala naša zastava. Pogled nanjo me je ganil.
Ko je voziček zbobnal čez most, so bile naše oči rosne. Veliko je bilo hrepenenje po svobodi. Zazdelo se mi je, da me valovi danes pozdravljajo, da vriskajo z menoj.
Onkraj mostu smo stopili z voza, da bi pod utrujenimi nogami začutili domačo zemljico. Hej! Spet sem na severnem dravskem obrežju! Reka ni več pregraja, ki razdvaja borce in terja žrtve!
Partizanska straža nas je strumno pozdravila, hkrati pa nas je opozorila na tolpe podivjanih vojakov, ki so se klatili po okolici.
Iz kupa orožja ob mostu sem izbral dobro strojnico in potem smo krenili dalje. Drago Kuralt, vodja Pokrajinske tehnike, ki je bil v ostalem najstarejši med nami, je bil mahoma ves razigran. Polastilo se ga je mladostno
navdušenje. Iztaknil je kolo, dvignil pest v pozdrav in že nam je kljub svarilom izginil v daljavi.
Spomladanski vetrič nas je hladil, mi pa smo pasli oči na zelenečih in drhtečih krošnjah dreves, ki so brzele mimo nas. Nekje v daljavi se je na beli cesti pojavila temna točka in že smo spoznali Draga. Cesta se je vzpenjala, Drago pa si je privoščil veselje, da nam je drvel nasproti, saj je navzdol kolo teklo samo od sebe. To je bil poseben užitek za partizana, ki je že dolga leta poznal samo strme gorske steze. Bil je ves poten, vendar se je znova pognal v klanec. Patruljiral je s tako vnemo po cesti, da smo mu rekli lovsko letalo, ki spremlja bombnik.
Vendar smo bili previdni. Moja strojnica in Zalina brzostrelka sta bili nenehoma naperjeni proti bližnjemu gozdu. Cesta je bila samotna in speljana tik ob Dravi. Res smo nenadno zagledali na neki jasi gručo ljudi. Cevi našega orožja smo obrnili nanje.
„Uniforme so nemške!"
„Mogoče so naši?"
Le Tavčmanov konj se ni zmenil za naše ugibanje in je drvel dalje. Ni bil partizan in ni mogel slutiti nevarnosti. Če ne bi bilo njega, bi še polegli v jarek in pričeli z običajnim partizanskim obredom:
Kdo je, katera edinica? Ali pa: Predajte se! Potem pa, kakor bi kazalo: Na juriš! ali pa strateški umik.
Tavčmanov Črni pa nas je pripeljal že tako blizu, da smo spoznali nemške orle na čepicah. Pa še nismo bili prepričani, da so es-esovci.
„Kdo je tam?" sem zavpil. Tonetu pa je ta čas le uspelo pridržati konja.
„Patrulja!“ je bil odgovor v ukrajinščini.
„Kakšna patrulja?"
„Nemška“.
Drobec sekunde sem premišljal. Verjetno še toliko ne bi ugibal, ko bi vedel, da Drago že leži „v zasedi" za hrbti teh vojakov. Bilo mi je le malo neprijetno pri srcu, ko sem zavpil:
„Roke kvišku, drugače streljam!"
Roke so se le počasi dvigale, dva pa sta jih dvignila šele, ko sem ju prav odločno pozval. Ko smo , jih razorožili, se je prismejal k nam Drago. Z brzostrelko jim je meril v hrbet in opazoval sleherni njihov gib. Bilo jih je kakih 30, dovolj, da bi nas pohrustali.
Odpeljali smo se dalje in šele tedaj smo pomislili, da bi se to srečanje lahko končalo drugače. Drago je sicer smuknil s kolesom mimo njih, toda prav lahko bi ga bili ustrelili, še
preden bi mu prišli na pomoč. Pa tudi naše ..junaštvo" je bilo bolj dvomljive narave, ker je imel zanj še največ zaslug pravzaprav Tavčmanov konj.
Pred Grabštanjem smo srečavali fante in možakarje, ki so odnašali orožje iz skladišča. Večinoma so imeli prav kratke puške, italijanske in manliharce — pripravne za divji lov. Res, redka priložnost za koroške divje lovce! Še sami smo zavili v skladišče, ki je bilo prepolno brzostrelk, pištol, streliva, oblek in orodja. Kmetje in meščani, otroci in žene so brskali po razmetanih kupih.
Naš pogled je pritegnil nase osebni avto, ki je stal na dvorišču in so nam ga hoteli odpeljati prav pred nosom. Ustavili smo ga: mlada dama je bila uradnica V skladišču, gospod pa gestapovec. Damico smo vso obupano in preplašeno pustili na dvorišču, „gospo-da“ pa prisilili, da nam je bil za šoferja vse do Celovca. Tavčmanov Črni je odslužil. Z vozom vred ga je sprejel v oskrbo gostilničar Žnidar.
Brzeli smo mimo dolgih vrst razoroženih nemških vojakov, ki so utrujeni ležali ob cesti, odmetavali uniforme in načenjali zadnje konzerve. Ob njih, v cestnem jarku, pa so jim delali druščino razbiti in ožgani tovorni avtomobili.
Osamljene smo se počutili sredi tolikšnega števila sovražnih vojakov in vozil. Prav lahko bi zapeljali med nerazorožene čete.
,,Morda smo nekoliko prehitro vozili?" smo govorili pol za šalo pol zares. Tedaj smo zagledali oklopni voz, ki nam je brzel nasproti po cesti iz Celovca. Zaostrili smo pogled in spoznali na njem našo zastavo z zvezdo.
„Nismo prezgodnji, ne!" je olajšano vzkliknila Zala in z veseljem smo ji pritrdili.
V celovškem predmestju smo zagledali prve uniforme zahodnih zaveznikov. V mestu je bilo zelo pisano: mešale so se partizanske in angleške uniforme. Zavili smo k jezuitski kasarni, k našemu štabu. V mestu ni bilo ni-kakih sledov borbe. I Angleži i partizani so vkorakali vanj brez odpora. Zato pa so izvo-jevale naše partizanske brigade hude borbe z esesovskimi divizijami, četniki, ustaši in belogardisti pri Pliberku, na Jezerskem, na Ljubelju in drugod ob meji.
Tri leta Celovca nisem videl od blizu. A ko sem zagledal sprehajajoče se partizane po mestnih ulicah, se mi je zdelo to tako naravno, kot le kaj. Če bi še kdaj videl Hitlerjevega vojaka v nemški uniformi, bi začuden vzkliknil: Kaj pa vendar ti tod, v Celovcu?
Slovenska prosvetna zveza naznanja; Vabimo na proslavo petdesetletnice obstoja SDP „Svoboda“ v Logi vesi
ki bo v nedeljo; dne 15. maja 1955, ob 14. uri v gostilni pri Marici.
Na prireditvi bodo sodelovali pevski zbori slovenskih prosvetnih društev iz Hodiš, Bilčovsa, Škofič, Kctmare vesi ter zbor domačega društva.
Vsi na noge! Od blizu in daleč kličemo vse na to našo lepo in pomembno prireditev !
*
Slovensko prosvetno društvo iz Malošč bo gostovalo z igro
»PRIČARANI ŽENIN«
na vnebohod, dne 19. maja,
ob 14.30 uri popoldne v Narodnem domu v Dobrli vasi in
ob 20. uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu.
Hkrati bo po vsej verjetnosti gostoval tudi Gorenjski kvartet.
*
Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Št. Jakobu v R. bo priredilo dvodnevni
izlet v Postojno, Opatijo in v Trst
Odhod v soboto, dne 21. maja 1955, ob 12. uri od Narodnega doma.
Prijavite se za izlet do 15. maja pri Ši-meju.
Stroški za vožnjo bodo znašali okoli 100 šilingov.
tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki pa je bil žal zadržan ter ga je zato zastopal podpredsednik Zveze Janko Ogris. Po njegovem bodrilnem in zahvalnem nagovoru se je glasila pozno v večer lepo zapeta slovenska pesem, ki jo je vodil pevovodja Miro Kernjak. Mimogrede se je oglasil na prireditvi tudi centralni pevovodja SPZ Pavle Kernjak. K sproščenemu razpoloženju pa je s svojimi poskočnimi vložki mnogo doprinesel naš harmonikaš Lipej Boštjančič.
Borovlje
Razen našega domačega slovenskega prosvetnega društva, ki pripravlja skupinski izlet v Slovensko Primorje, preko Trbiža, Predila, mimo Bovca v Soški dolini in Nove ter stare Gorice v Trst, od tam pa spet na jugoslovansko ozemlje v Koper, dalje v Opatijo ter nazaj preko Postojne, Ljubljane in Ljubelja, bo napravila ob binkoštnih praznikih izlet v Jugoslavijo tudi boroveljska krajevna skupina ARBO,^ o čemer smo že svojčas na kratko poročali.
Boroveljske motoriste je povabila Avto-Moto^Zveza Slovenije na motoreling v Pulo. Kakor zvemo od predsednika boroveljske skupine ARBO, Schaschla, naj se interesenti za ta izlet do najkasneje 21. maja prijavijo v Konsumu. Stroški izleta znašajo skupno 130.— šilingov in vključujejo priskrbo jugoslovanske vize, 10 litrov bencina v Jugoslaviji, dvoje
| VINO? — PELIKAN!
prenočevanj z zajtrkom, troje kosil in dvoje večerij. Skupni odhod z motornimi vozili je predviden za soboto, 28. maia ob 6. uri zjutraj iz Borovelj. Potovali bodo preko Jezerskega in mimo Kranja v Ljubljano, kjer bo skupno kosilo. Popoldne bodo nadaljevali pot v Postojno, kjer si bodo udeleženci tega izleta lahko ogledali znamenito jamo, potem pa naprej do Opatije, kjer bodo prenočili. Drugi dan bodo potovali dalje mimo Lovrana in Moščenice v Pulo, na binkoštni ponedeljek pa se bodo spet vrnili.
Cirkovce
Minulo soboto je padal zaželen in dobrodošel dež. Suha zemlja ga je vsrkavala vase in mlada rast je bujno zaživela. Pri Svameju v Cirkovčah pa so položili na mrtvaški oder vedno delavnega, blizu osemdeset let starega očeta Franca Tomaža, ki se je za vedno poslovil od nas. V nedeljo smo pokojnega očeta ob udeležbi sosedov iz vasi in številnih žalnih gostov iz okolice spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Nončo ves. Oče Svamej je bil naŠ dober sosed, zgled delavnosti in poštenosti. Ohranili ga bomo v lepem spominu, preostalim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje!
13. maj 1955		NAPREDNIH GOSPODARJEV		Štev. 19 (681) — 7
				
				
'Rentabilnost vzreje mlade goveje živine
»S svinčnikom v roki skozi gospodarstvo« je načelo, ki se ga mora vse bolj držati današnji kmetovalec, ako hoče prigospodariti toliko denarja, kolikor ga potrebuje za svojo družino, da ji bo lahko nudil ostalim družbenim slojem primerno življenje. Hoditi »s svinčnikom v roki skozi gospodarstvo« pa pomeni, da je treba temeljito preračunati vsako gospodarsko odločitev ali se res izplača in ali nudi res dovolj sigurnosti za boljši uspeh, se pravi, za boljšo rentabilnost, kakor jo nudita dosedanja praksa in tradicija našega kmetovanja.
Eno izmed področij tradicionalne prakse našega kmetovanja je vzreja mlade živine za domače potrebe. Vsak naš kmetovalec vzreja svojo plemensko živino sam, ne glede na to, ali ima ustrezne plemenske živali in tudi ustrezne cenene pogoje svojih rastočih živali. To je podedovana navada, o kateri je v današnjih pogojih le redko kdo razmišljal, če je zanj rentabilna ali ne.
Pred kratkim pa je naš sekretariat pri svojem analiziranju in usmerjanju proizvodnje naših kmetovalcev naletel na dva
800	1 mleka	a	1,60	=
20	kg	lanene	moke	a	2,60	=
40	kg	ovsenega	zdroba a	1,80	=
180	kg	sena	a	0,50	=
delo krmljenja in oskrbe
a 10 minut = 60 ur a 5,— = k temu še riziko uspeha krmljenja in živinozdravnik 10 %
primera, kjer sta gospodarja kmetije kategorično postavila, da mlade živine nočeta vzrejati in da se njima bolj izplača rediti samo krave, potrebne telice za pomlajevanje svoje črede pa dokupovati. Ker smo spričo tega stališča prišli do nasprotij v naših gledanjih, se mi zdi prav in potrebno, da to vprašanje nekoliko osvetlimo.
Kje ima vzreja mlade živine prednost pred držanjem večjega števila molznic?
Da lahko odgovorimo na to vprašanje, je treba najprej vedeti, koliko stane vzreja mlade živali, preden je v stanju, dajati poleg mesa tudi teleta in mleko.
Praviloma ne bi smeli telic pripuščati pred poldrugim letom starosti in le-te ne bi smele teliti prej, dokler niso stare 2 Vt leta ali 27 mesecev. Čeprav se tega pravila v veliki meri ne držimo, lahko mirne duše rečemo, da pred 2. letom starosti plemenska telica ne daje nobenih koristi. V tem času pa nas ogromno stane.
Stroški krme, krmljenja in oskrbovanja mladega teleta, ki je namenjeno za pleme, znašajo v prvem polletju:
=	S	1.280,—
=	S	52,—
=	S	72,—
=	S	90,—
S 300,-
S 1.794,— S 179,40
drugem polletju prvega leta se ti stroški povišajo 800 kg sena	a 0,50 = S	400,—
180 kg krepke krme a 2,50 = S	450,—
delo 185 dni a 10 minut
— 61 ur	a 5,— = S	365,—
k temu še riziko uspeha krmljenja in živinozdravnik 10 °/o
S 1.973,40
S 1.215,— S 121,50
^ drugem letu pa znašajo za časa zimskega krmljenja stroški 1.400 kg sena	a 0,50 = S	700,—
100 kg krepke krme a 2,50 = S	250,—
delo 200 dni a 10 minut
= 67vur.	a 5,— = S 355,—	= S
k temu še riziko uspeha krmljenja
in živinozdravnik 10 °/o	= S
1.336,50
vzreje:
1.285,— 128,50
Skupno lahko računamo, da nas stanejo krma, krmljenje in oskrba mladega plemenskega goveda v poldrugem letu 4.723,40 šil. K tem stroškom pa moramo dodati še poletno krmljenje v drugem letu. Ako vzamemo to v obliki stalne paše na dobrih pašnikih in na planini, nas po
paša
2.500 kg zelene krme a 10 gr. delo 165 dni a 10 minut — 27,5 ur a 5,— k temu riziko uspeha krmljenja in živinozdravnik 10 e/o
S 1.413,50
veljavnih merah v deželi stane to ca. 230.— šil. Ako pa takih pašišč nimamo in moramo živali poleg paše držati in krmiti še v hlevu, pa so ti stroški seveda višji in znašajo pri polovičnem hlevskem krmljenju (pol paša, pol krmljenje v hlevu):
S 115,—
S 250,—
S 137,50
S 502,50 S 50,25
Torej vidimo, da nas že samo krma, krmljenje in oskrba mladega goveda v prvih 2 letih stanejo okroglo 5.000 do 5.300 šil. K temu pa je treba prišteti še delež mladega goveda na vzdrževanju in amortizaciji hleva, orodja in strojev, delež na fondu za nezgode pri živini in obresti za vrednote, ki smo jih v žival vložili. Zaradi enostavnosti teh dodatnih
krma za 550 dni kakor zgoraj
vendar brez mleka	S 2.379,-
delo v 550 dneh ^ 30 minut
= 275 ur a 5,—	S 1.375,-
k temu še riziko' krmljenja in živinozdravnik 10 %
S 552,75
stroškov ne bomo razčlenjevali niti ne posebej navajali, ker jih bomo tudi v naslednji primerjavi izpustili.
Ako odštejemo mleko, ki smo ga teletu pokrmili, prekrmimo z ostalo krmo po beljakovinah in škrobnih enotah 1 molznico skozi 1 Vg leta. Torej so proizvodni stroški naslednji:
S 3.754,— S 375,40
3.200 1 mleka 80 kg tele
Od 3.600 1 mleka, ki ga od te krave ob dodatku nekoliko slame lahko pridelamo, moramo za teleta, ki ga prodamo z 80 kg
a 1,60 a 12?—
Primerjava govori zelo v prid odločitvi, da v ravninskih predelih, kjer je mo-Roče mleko vnovčiti z nizkimi transportnimi stroški in kjer ni oddaljenih pašišč, ki so pripravna samo za mlado živino, opustimo vzrejo mladih telic za pleme in da držimo na ta račun 1 kravo več v hle-
S 4.129,40
teže in 40 kg prirastka odračunati ca. 400 1 mleka. Potemtakem je uspeh zgornjih proizvodnih stroškov naslednji:
S 5.120,— S 960,—
S 6.080,-
vu, zato pa krave molznice dokupujemo. Za dobro telico, ki smo jo kupili brejo ali po prvem teletu, bomo sicer morali plačati svojih 6.000 šil., dala pa nam bo v povprečju najmanj 6 telet in mleko skozi 6 let. Če vzamemo njeno povprečno mclznost samo z 2.400 1 letno, kakor smo
to napravili v zgornjem primeru, obremeni nakupna cena 1 leto reje s 1.000 šil. in nas potemtakem nakup živali, njena krma, krmljenje in oskrbovanje stane na leto 2.376,46 šil., medtem ko pridelamo (2.000 1 mleka in tele 80 kg) 4.160.— šil. Vzreja telice v prvih dveh letih pa stane — kakor smo videli — povprečno 2.500 do 2.650 šil., ne da bi v tem času dobili za te izdatke kakršno koli protivrednost.
Ta primerjava kaže, da je spričo danih pogojev vzreja mlade plemenske živine rentabilen posel samo tam, kjer že imajo visokomolzne krave in tam, kjer so možnosti dovoljne izdatne in cenene paše za mlado živino in kjer je neposredno vnov-čenje mleka povezano z visokimi stroški in transportnimi težavami. V naših ravninskih primerih, ko je še vse premalo dobrih molznic in ko vnovčenje mleka skoraj ni povezano z nobenimi posebnimi stroški, pa vse bolj kaže preiti na držanje molznic ter na potreben dokup živali za pomlajevanje črede. V ravninskih predelih bo molznica tudi pašo bolje poplačala, kakor pa jo poplača telica, ki jo hočemo zrediti v kravo.
Blaž Singer
Kemikalije za Ivove
Precej težav imajo vrtnarji ali ljubitelji cvetličnih nasadov, če hočejo, da je trava okoli gredic vedno primerno (»košena in da ne sili na skrbno pognojeno prst. Moderna kemija bo tudi tukaj kmalu priskočila vrtnarjem na pomoč: če bodo pokropili dvakrat na leto travnato rušo s posebno kemično raztopino, ne bo treba nič več kositi,ali, ob gredicah prirezovati.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s to kemično raztopino, zatrjujejo, da se zaradi škropljenja zmanjša povprečna rast trave, in sicer na pet do deset centimetrov, medtem ko normalno požene do štirideset centimetrov visoko. Novo kemično raztopino bodo začeli prodajati še to leto, uporabljali pa jo bodo lahko le strokovno sposobni ljudje, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi trava izgubila svojo lepo zeleno barvo. Upajo, da bodo kemične obrazce v letu dni tako izpopolnili, da bodo lahko Škropili s to raztopino svoje vrtove tudi najpreprostejši ljudje.
Rvavilen čas za košnjo
Najbolj primeren čas za košnjo je nedvomno tedaj, ko vse trave začnejo cveteti. Držimo se načela: Čim večkrat kosimo, tem bolj slabimo plevel in zboljšu-jemo travniško rušo. Čim mlajšo travo pokosimo, tem več beljakovin bo vsebovala krma. Nikoli ne smemo čakati, da bi trava dozorela na travniku, ker bi bilo seno slamnato — vsebovalo bi v največji meri le slabo hranilne vlaknine (celuloze).
Rašnine v leta 1955
Koroška deželna vlada je v sporazumu s Kmetijsko zbornico in Planšarskim društvom izdala za pašnino v letu 1955 naslednje smernice:
mlada	goveda	do	1	leta	S	100,—
mlada	goveda	do	2	let	S	140,—
mlada	goveda	do	3	let	S	180,—
goveda nad 3	leta	S	220,—
konji do 2 let	S	280,—
konji do 3 let	S	330,—
konji nad 3 leta	S	380,—
kobile z žrebeti	S	450,—
ovce	S	30,—
Ta pašnina se nanaša na 100	dni paše
na srednjedobrih pašnikih in planinah. V drugačnih primerih se lahko napravijo pribitki ali odbitki. Te pašnine nikakor niso zakonito vezane, temveč namenjene le temu, da dajo osnovo za medsebojne sporazume med lastnikom, ki vzema živino na pašo proti odškodnini in onim, ki daje živino na zakupno pašo.
Z ozirom na izkušnje v lanskem letu pa je pri goveji živini pravičnejša ona ureditev pašnine, ki se plača od prirastka na teži živali. Pred odgonom na pašo in po prihodu s te se žival veljavno' stehta in se ugotovi razlika v teži oz. prirastek živali. Pašnina pa se potem določi na ta način, da se razlika v teži pomnoži z eno tretjino do eno polovico najvišje cene za klavno žival te vrste. Primer: za časa paše je telica pridobila na teži 50 kg, najvišja tržna cena ob prigonu s paše pa znaša 10,— šil. Potemtakem znaša ena tretjina cene 3.30 in znese pašnina
3.30	X 50 = 165,— šil.
Rlemenski sejem v Sl. Vidu ob Slini
Rejska zveza marijadvorske pasme za Koroško in Štajersko priredi v petek, dne 13. maja t. 1. ob 9.30 uri v Št. Vidu ob Glini svoj 70 plemenski sejem.
Ponudba: 90 mladih bikov in 70 visokobrejih telic in krav.
Tržni razvoj v aprilu
Zadnji marčni tržni dan v St. Marxu na Dunaju za pitance je potekal v znamenju predvelikonočnega časa. Ponudba pitancev (9.698) je bila izredno visoka. Zato pa je bila cena zek> nizka. Posledica tega sejma je bila, da je bilo na prvi sejem v aprilu pripeljanih samo 5.831 pi-
tancev. Vsled te nizke ponudbe se je cena prašičev močno popravila. Vendar na naslednjih sejmih to ceno niso mogli obdržati, temveč so morali od sejma do sejma za znanje popuščati. Le zadnji sejem v aprilu je bil v znamenju nekolikega zboljšanja cene, kakor kaže naslednji pregled:
za kg žive teže pri kvaliteta
Sejem	ponudba	I	II	III
29. 3.	9.698	11,80—12,50	11,00—11,80	10,20—10,90
5. 4.	5.831	12,80—13,40	12,40—12,80	12,00—12,40
12. 4.	8.447	12,50—13,30	12,00—12,50	11,20—12,00
19. 4.	9.170	12,30—13,00	11,50—12,10	10,50—11,50
25. 4.	7.747	12,50—13,00	12,00—12,50	11,00—11,90
Najboljši	pitanci so1 bili	plačani pov-	na sejmih goveje	živine. Tudi pri
prečno za 20—40 grošev boljše kakor pa živali prve kvalitete.
Na Koroškem so plačevali pitance povprečno po 11,— do 11,50 šil., pujske pa od 17,— do 18,— šil. za kg žive teže.
Kakor vse kaže, zadnja uredba o stabilizaciji cen za pitance še ni pokazala svojega učinka.
*
Drugačen kakor razvoj na sejmih pitancev, je bil v aprilu na Dunaju razvoj
živini je bila cena vsled visoke ponudbe na zadnjem sejmu v marcu nizka. Toda v teku aprila je pričela naraščati in je bila na zadnjem sejmu v aprilu povprečno za 50 grošev pri kg višja od cene na zadnjem sejmu v marcu. Posebno očitno je naraščala cena bikov in volov, manj pa krav, ki pa imajo itak izredno ugodno ceno. Razvoj na sejmih za govejo klavno živino ponazoruje sledeči pregled:
sejem		ponudba	biki	voli	krave		telice
28.	3.	1.694	9,00—11,00	8,00—11,20	7,50—	9,50	9,00—11,00
4.	4.	1.305	9,00—11,00	8,20—11,40	7,40—	9,00	8,50—10,80
12.	4.	1.442	9,00—11,20	8,20—11,50	7,30-	9,70	9,00—11,30
18.	4.	1.468	9,00—11,20	8,20—11,60	7,20—	9,70	9,00—11,20
25.	4.	1.344	9,50—11,50	8,50—11,80	7,50—	10,00	9,00—11,40
Za klobasarice je ostala cena v bistvu nespremenjena na višini 5,80—8,60 za kg žive teže. Na splošno je v aprilu primanjkovalo telet.
Proti koncu meseca so s Koroške izvo-
zili v Italijo prvi vagon klavne živine. Srednje dobro do dobro blago so plačali po 10,— do 10,10 šil. za kg. Pravijo, da je to začetek večjih ekspertov v Italijo tekom letošnjega poletja.	(bi)
Stran 8
Celovec, petek, 13. maj 1955
Štev. 19 (681)
Odkritje spomenika v Mauthausenu
Minulo- soboto so v bivšem koncentracijskem taborišču v Mauthausenu slovesno odkrili spomenik stotisočim, ki so v taborišču končali nasilne smrti kot žrtve fašizma. Pri slovesnosti so bili navzoči visoki predstavniki sovjetske armade in zasedbene oblasti ter mnogo gostov. Spomenik je trinajst metrov visok ter je postavljen na prostoru tako- imenovanega ruskega taborišča.
Ob odkritju spomenika je imel notranji minister Helmer nagovor, v katerem je med drugim dejal, da tudi ta kamen spominja na barbarstvo, ki se je v našem stoletju izdivjalo, ko je v strahotni grozi končalo tisoče junaških src. Tudi na tem mestu v Mauthausenu je bila huma-niteta, človeško dostojanstvo in pravica teptana z okovanimi škornji taboriščnih rabljev. Ne samo koncentracijski zaporniki, temveč vse avstrijsko ljudstvo je šlo pot žrtev, ko se je razbohotilo fašistično gospodstvo in še bolj, ko je bila Avstrija vključena v najbolj krvavo vojno vseh časov.
Nadalje je minister dejal, da krvava krivda fašističnih zločincev ni nikdar popravljiva. Kljub temu pa lahko opazujemo, da se fašistični militaristični priganjači ne čutijo potolčene ter da različni generali, ki so v minuli vojni prinašali stotisočim smrt in nepopisno gorje, silijo
spet v ospredje in hočejo igrati svojo vlogo. S pomočjo različnih begunskih tipov gojijo ponovne težnje po osveti. Zaradi tega je nujno, da dvignemo svareče glasove in naša skrb, prizadevanje ter borba morajo veljati vzpostavitvi trajnega miru. Vsa naša usoda je odvisna od mirnodobnega razvoja v svetu. Tako dolgo pa, dokler bodo vojni zločinci od včeraj vojaški voditelji mladine in dokler bodo potvarjali resnico, je mir v svetu ogra-žen.
Milijonsko umiranje v koncentracijskih taboriščih naj ne bo pozabljeno, je poudaril minister. Na tem prostoru je mučeniške smrti končalo okoli 32.000 sovjetskih državljanov, predvsem vojnih ujetnikov. Za vse čase naj bo ohranjen spomin na mrtve žrtve, živečim pa nenehen opomin, da zastavijo vse sile za pravico in trajen mir v svetu.
Odkritju spomenika v Mauthausenu je prisostvovalo tudi okoli tisoč bivših jugoslovanskih internirancev in članov Zveze borcev. Član izvršnega odbora Zveze borcev Bertoncelj iz Ljubljane je imel govor, v katerem je orisal borbo nad 12.000 jugoslovanskih internirancev, ki so v tem taborišču umrli kot žrtve fašističnih zverstev.
Srečanje pri odkritju spomenika v Mauthausenu je bilo velika mednarodna svečanost v bivšem taborišču smrti.
V Sovjetski zvezi spet priznavajo zasluge Jugoslavije
v protifašistični vojni
Ob desetletnici zmage zaveznikov nad nacistično Nemčijo je maršal Žukov objavil v moskovski „Pravdi" članek, v katerem je rečeno, da se ljudje v Sovjetski zvezi dobro spominjajo naporov in vojaških operacij vseh narodov protihitlerjevske koalicije. Med vojno so vzklile prijateljske vezi med sovjetsko armado in armadama ZDA in Velike Britanije, s toplim čustvom pa se spominjamo tudi vloge vojakov in oficirjev svobodne Francije. Žukov pravi, da ne bo pozabil borbe Italije, Poljske, Češkoslovaške, Norveške, Albanije, Grčije, Bolgarije in drugih držav, zlasti pa je poudaril delež Jugoslavije v protihitlerjevski koaliciji. Žukov je v tej zvezi zapisal:
Posebno odločnost v boju za osvoboditev svoje države in splošno stvar uničenja fašizma so pokazali jugoslovanski narodi pod vodstvom maršala Tita. Živo mi je v spominu dan ko se je sovjetska vojska pri Beogradu bratovsko srečala z narodno-osvobodilno vojsko Jugoslavije in skupno z njo zadala udarce sovražniku. S kakšno prisrčnostjo nas je sprejelo prebivalstvo Jugoslavije, kako veseli so bili naši sestanki z jugoslovansko armado, čeprav je bila ta radost skaljena zaradi nasprotij, ki so vznikla med našima vladama. Kot vojak, ki je sodeloval v skupni borbi naših narodov proti fašizmu, bi rad poudaril željo, da bi ta nasprotja čimprej izginila in da bi med
našima državama čimprej nastali spet prijateljski odnosi. To bo v korist našim narodom in vsem delovnim ljudem.
Tudi tajnik sovjetske KP Hruščev, ki se je poleg Bulganina, Molotova in Malenkova udeležil sprejema na veleposlaništvu Vzhodne Nemčije v Moskvi, je poudaril zasluge zahodnih sil in Jugoslavije pri zmagi nad hitlerjevsko Nemčijo. Dejal je, da Sovjetska zveza želi sodelovati z Zahodom in da želi prijateljskih odnosov z Jugoslavijo kljub „nekaterim nasprotjem, do katerih je svoj čas prišlo med obema državama."
Deželni kongres koroške socialistične stranke
Jutri in pojutrišnjem bo v Celovcu zasedal deželni kongres socialistične stranke za Koroško. O bodočih nalogah in ciljih stranke bo na kongresu govoril državni poslanec dr. Pit-termann.
ujt
od strokovne trgovine
Kobler & Co.
Beljak — Villach
Zaostritev na Južnem Tirolskem
V zvezi s pripravami za podpis avstrijske državne pogodbe je južnotirolski časopis „Do-lomiten" zapisal, da bodoče nevtralnosti Avstrije ni mogoče razlagati tako, da bi se Avstrija s tem odrekla pravicam in obveznostim glede vprašanja Južne Tirolske. Južno-tirolska ljudska stranka je v posebni resoluciji odobrila odstop svojega predstavnika Dietla iz pokrajinske vlade avtonomnega južnotirol-skega ozemlja. Resolucija očita italijanski vladi, da ne izpolnjuje sporazuma, ki sta ga leta 1946 podpisala De Gasperi in dr. Gruber ter
ugotavlja, da se devet let po podpisu tega sporazuma nadaljuje pritok priseljencev iz italijanskih pokrajin, ki grozi spremeniti narodnostno stanje na Južnem Tirolskem v škodo domačega prebivalstva. Tozadevne spomenice in protesti na italijansko vlado so ostali brez odziva. Zato bo zavzela južnotirolska ljudska stranka v bodoče bolj odločno stališče za dosego svojih zahtev. Glasilo Južnih Tirolcev „Dolomiten“ je v tej zvezi zapisalo, da je Južna Tirolska sestavni del Avstrije.
Mlada fanta — žrtvi prometa
Gotovo se mlada fanta, oba komaj devetnajstletna, nista nadejala, da bo njuna pot z. motornim kolesom na veliko tombolo v Celovec minulo pomladansko nedeljo zadnja. Kakor številno drugih, sta tudi kovaški vajenec Janez Wolbl in gozdarski praktikant Jožef Arih, oba iz Globasnice, hotela poizkusiti svojo srečo na tomboli. Peljala sta se z motornim kolesom v Celovec. Po končani tomboli, okoli pol šeste ure zvečer, sta se napotila proti domu. Na velikovški cesti pa sta hotela prehiteti Janeza Cirgoja, doma tudi iz Globasnice, ki se je prav tako vračal s tombole z motornim kolesom ter je na spremnem sedežu vozil še Ignacija Hu-terja. Pri prehitevanju sta se kolesi zadeli ter so vsi štirje strmoglavili na cesto. V tem trenutku je privozil iz nasprotne smeri poštni avtobus, ki ga šofer ni mogel več pravočasno ustaviti. Avtobus je dobesedno povozil na cesti ležečega Janeza Wolbla, Jožef Arih pa je tudi obležal težko poškodovan. Neki taksimeter, ki je v istem trenutku privozil mimo, je nemudoma pobral ponesrečena fanta ter ju prepeljal v bolnišnico za nezgode. Janez Wolbl je kmalu podlegel poškodbam, Jožef Arih pa je ponoči umrl. Ostala dva, Cirgoj in Huter, sta imela srečo, ker Cir-goj sploh ni bil poškodovan, Huter pa le neznatno.
Tragična nesreča je za svojce bolesten in bridek udarec ter vse prebivalstvo glo-
boko sočustvuje z njimi. Žalosten primer pa je spet svareč opomin, kako je skrajna previdnost na cestah nujna, posebno še ob prehitevanju motornih vozil, ker nezgodna statistika dokazuje, da se prav ob prehitevanju pripeti največ nesreč.
Rokometna tekma Avstrija-Jugoslavija v Celovcu
V nedeljo ob 17.30 uri bo na igrišču KAC-a v Celovcu rokometna tekma za svetovno prvenstvo med Avstrijo in Jugoslavijo. Jugoslavija se je za srečanje z Avstrijo skrbno pripravila. Moštvo je stalno na treningu in bo dobro utrjeno prispelo v Celovec. Vse kaže, da bo prireditev v nedeljo izredno zanimiva.
Pred to prireditvijo bo ob 15.30 uri nogometna tekma ASK — Blau-Weiss, Salzburg. Med odmori pa bodo tekme v različnih disciplinah lahke atletike.
Za izredno športno prireditev v Celovcu vlada veliko zanimanje med ljudstvom in je računati s številno udeležbo.
bivmc no^ zapestne ure
lepe oblike in poceni ter glavno: zanesljive in točne
I A IZ P RIU Celovec-Klagenfurt
J ■ l\ L It II Krantergasse 7
Objava o preselitvi
Elektro-Radio-NETEK
v novi hiši
Celovec — Klagenf urt, 8. Maistrasse Štev. 33 - Teleton 59-12
Civcrifev Iefearzie
Koroška pokrajinska bolniška blagajna za delavce
in nameščence naznanja, da je odprla v četrtek, dne 12. maja 1955 svojo lastno lekarno v Celovcu na križišču 10. Okto-berstrasse-Viktringerring.
Zdravila in zdravilna sredstva (specialitete, magistr. predpise) oddaja zavarovancem bolniške blagajne in njihovim svojcem dnevno v času od 8. do 12.30 ure in od 14.30 do 18.30 ure.
RADIO P RO G R A |M
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah In nedeljah: 5.30 Začetek oddaje — 5.50 Kmečka oddaja — 6 00 Glasbeni pozdrav — 7.00 Jutranji koncert — 7.55 Marsikaj zvenečega — 9.00 Pozdrav naite — 10.00 Roman za ženo — 10.10 Medigra — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Mali koncert — 11.00 Šolska oddaja — 11.20 Medigra — 11.25 .Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro namešano — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Objave — 13.55 Slovenska poročila itn objave — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesti — 17.30 Popoldanski koncert — 18.00 Radio nasveti — 19.55 Lokalna poročila — 00.05 Nočna oddaja.
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22 00, 00.00.
Sobota, 14. maj:
9.00	Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 11.00 Za dobro voljo — 14.35 Pozdrav nate — 15.20 Kulturno zrcalo tedna — 15.35 Domači zvoki — 16.20 Kličemo mladino — 17.00 Igrajo znani orkestri —
18.00	Iz parlamenta — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 20.15 Vesela oddaja.
Nedelja, 15. maj:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Kmečka oddaja — 11.30 Veselje za vse ljudi — 14.30 Otroški oder —
15.00	Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba
18.30	Lepe melodije — 18.55 Šport od nedelje — 20.15 Kriminalna uganka.
Ponedeljek, 16. maj:
14.00	Za našo vas (slov.) — 15.45 Knjižni kotiček — 18.45 Za vsakega nekaj (slov.) —
19.15	Trikrat kralj — 20.05 Šlagerji — 20.50 Usnjene hlače.
Torek, 17. maj:
11.25 Vesele melodije — 14.00 Zdravniški vedež. Zabavne melodije (slov.) — 15.45 O, moj papa ... reportaža — 20.00 Opera.
Sreda, 18. maj:
14.00	Kmečki koledar: Od velike noči do binkošti (slov.) — 15.45 Za vesele ljudi —
18.45	Za ženo in družino (slov.) — 19.15 Na vseh ulicah — 20.05 Peljemo se s potovalnim uradom.
Četrtek, 19. maj:
7.20	Vokalni koncert (slov.) — 11.30 Koncert — 13.45 Pozdrav nate — 16.15 Nestroy obišče šolsko mladino — 17.05 Plesna glasba
—	17.45 Nogometna tekma Avstrija-Škotska
—	19.00 Lepe melodije — 19.25 Šport — 19.55 20 minut glasbe — 20.15 Pri nas doma.
Petek, 20. maj:
11.20	Za dobro voljo — 14.00 Akustični mladinski list (slov.) — 15.00 Iznajdbe —
15.45	Otroška ura — 17.25 Teden dni deželne politike — 18.45 Mali leksikon (slov.) — 20.05 Slušna igra — 21.20 Glasba iz vsega sveta.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob nedeljah: 5.00
Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.30 Pregled tiska — 7.10 Jutranji orkestralni spored —
7.30	Gospodinjski nasveti — 7.40 Zabavna glasba — 11.00 Radijski koledar —	12.00
Kmetijski nasveti ali kmetijska univerza —
12.45	Zabavna glasba — 13.00 Želeli ste —poslušajte! — 14 10 Melodije za razvedrilo —
15.15	Lahka glasba — 16.10 Utrinki itz literature — 16.30 Želeli ste — poslušajte! —
19.00	Radijski dnevnik — 23.00 Oddaja za tujino.
Poročila dnevno: 5.05, 6 00, 7.00, 12.30. 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 14. maj:
11.15	Pisan drobiž za pionirje — 13.00 Želeli ste — poslušajte — 13.30 Glasbeni mozaik — 14.40 Češka godba — 15.15 Skladbe za kitaro — 16.00 Utrinki iz literature —
18.00	Jezikovni pogovori — 18.30 Okno v svet — 20.00 120 pisanih minut.
Nedelja, 15. maj:
8.15	Domače pesmi — 9.00 Otroške predstave — 10.00 Družinski pogovori — 12.10 Venček slovenskih narodnih pesmi — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 V plesnem ritmu — 17.30 Radijska igra — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi.
Ponedeljek, 16. maj:
11.15 Šolska ura za višjo stopnjo — 14.30 Nove knjige — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 16.30 Zdravstveni nasveti — 18.45 „Partizanski pozdravi" — 20.00 Kulturni pregled — 20.15 Simfonični koncert.
Torek, 17. maj:
11.15 Cicibanom dober dan — 12.10 20 minut z Veselimi godci — 13.30 Glasbeni mozaik — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.30 Jezikovni pogovori — 18.15 Slovenske narodne pesmi — 18.30 Športni tednik — 20.10 Koncert pianista Marijana Lipovška — 20.30 Radijska igra: Vse in prazen nič.
Sreda, 18. maj:
11.15	Šolska ura za nižjo stopnjo — 11.45 Mladinski zbori pojo — 13.30 Ura melodij za dobro voljo — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 21.20 Lahka in zabavna glasba.
Četrtek, 19. maj:
11.15	Za mlade pevce in godce — 14.30 Ljudsko-prosvetni obzornik — 16.20 Iz oper in baletov — 18.00 Zanimivosti iz znanosti ir> tehnike — 18.45 Otroške narodne pesmice —*
20.00	Glasbeni razgledi — 20.15 „Četrtkov večer" domačih pesmi in napevov.
Petek, 20. maj:
11.15 Cicibanom dober dan — 13.30 Kri' žem skozi operete in filme — 16.00 Za pi°' nirje — 16.20 Za prijetno popoldne — 20.1 p-Češke in slovaške umetne in narodne pesmi'