PoStarina plačana. Štev. 15. PoM»4»ta ftev. oin v-V Ljubljani, dne 10. aprila 1925. Leto VIII. lipravnlštvo „Oo&iovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „0omovlne", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Nftrotaln*: Četrtletno Din 7-50, polletno Dia 15-—y celoletno Dia 30"—. A Veselo veliko noč vsem bralcem in bralkam »Domovine" l fe laže kakor delati Naša vlada se je krepko oprijela dela, pa naj kričijo vanjo mračnjaki, kakor jih je volja. Večina, ki jo ima vlada Narodnega bloka v Narodni skupščini, je dovolj trdna, da se bo mogel izvršiti načrt, ki si ga je postavila vlada, da bo privedla razmere v naši državi bliže časom, kakršni so bili pred vojno. Največji dosedanji uspeh politike Narodnega bloka je nedvomno ta, da je privedla radičevce na pot treznosti. S tem je ena velikih strank, ki je najbolj-ovirala resno gospodarsko delo vlade, postala, kakor je podoba, sodelovalka pri urejevanju naše mlade države. Protidržavnl in separatistični elementi so s tem izgubili svojo najmočnejšo oporo. Radičevci ostanejo sicer v opoziciji, toda tudi v opoziciji lahko s stvarno kritiko mnogo koristijo napredovanju dela. Upajmo, da to poboljšanje radičevcev nI samo navidezno. Pa če je tudi samo navidezno, je vendarle vseeno znak, da je danes moč Narodnega bloka tolika, da lomi tudi najupornejše duhove. Zlom radičevcev v vsakem primeru pomeni, da je delo vlade Knatno olajšano. Bile so velike težkoče še z dvanajstinami za štiri mesece. Finančni minister je sestavil državni proračun za štiri mesece tako, da se dobijo dohodki tudi za primanjkljaj v državni blagajni, ki znaša preko ene milijarde. Ogromen del tega primanjkljaja izvira iz nesposobnega gospodarstva Davldovič-klerikalne vlade in zaradi tega dolga, a tudi zato, da se bednim invalidom olajša njihovo beraško življenje, je finančni minister moral predlagati večje davčne obremenitve. Ako zaradi tega klerikalci hinavsko zavijajo oči, je to podlost. Klerikalci so krivi, da so se svoječasno povišali davki brez vsake utemeljene potrebe in so danes krivi povečanih bremen. Pa še nekaj je treba pri tem omeniti. Ko bi tekom šestih let bile vse stranke v naši državi na svojem mestu ter bi skrbele "za to, da bi se njihovi poslanci v Beogradu brigali rajši bolj za gospodarsko ureditev države kakor za prazno premlevanje avtonomlstičnih, separatističnih in republikanskih fraz, bi bile danes v naši po pri rodi bogati državi gospodarske razmere že tako urejene, da bi bil dinar mnogo krepkejši in bi ne bilo treba več misliti na večanje državnih bremen. Koliko truda in koliko časa se le zapravilo v Na- rodni skupščini! Delo je zastajalo, za izenačenje davkov nI bilo časa in mnogo drugih zadev še ni Izenačenih — in vse to po krivdi onih poslancev, ki so videli le svojo avtonomijo, svojo republiko ali kaj podobnega ter povzročali neprestane vladne krize. Vse to početje je stalo denar, a koristi ni prinašalo, ker je bilo le vrtanje lukenj v vodo. Zaradi teh ljudi moraš, davkoplačevalec, trpeti, a zato ti nesramni hinavci danes slikajo pred tvojimi očmi zlo, ne povedo pa, da zlo zakrivi tisti, ki zapravlja zlati čas in ovira delo. Koristi nas Slovencev bi morali danes zastopati klerikalni poslanci, saj imajo oni takšno ogromno večino v Sloveniji, da bi lahko rekli: oni nam krojijo našo usodo. Nesposobni klerikalni poslanci, ki si s svojo neumno politiko niso znali priboriti ugled in važno mesto sodelovanja pri urejevanju dr- žave, pa so danes brez pomena in pobirajo v Beogradu le dnevnice. Volilci, lcl so jih volili, vidijo danes, da so vrgli svoje glasove v vodo. Če bi imeli slovenski samostojni demo-! krati toliko poslancev, bi danes kljub vsem težkočam nedvomno dosegli, da bi bila davčna bremena znosnejša. Kljub tem težkočam pa gre delo naprej. Te dni je vlada obravnavala važni zakonski načrt o kmetijskih kreditih. Načrt, ki nam podrobneje še nI znan, predvideva dajanje državnih posojil potrebnim kmetovalcem potom zadrug, ki bi se osnovale po oblasteh In posameznih občinah. Naša država je po večini kmetijska in zato Je treba skrbeti v prvi vrsti za prospeh kraetskega prebivalstva. Temu zakonskemu načrtu, ki pride kmalu pred Narodno skupščino, bodo sledili še drugI za vse prebivalstvo važni zakoni, med temi zlasti zakon o izenačenju davkov, ki bo odpravil mnoge davčne krivice v splošno za« dovoljnost zlasti nas Slovencev. Da bo vse to delo napredovalo, moramo le želeti, da bi imeli klerikalci in njihovi prijatelji v Narodni skupščini čim manjšo besedo. Kajti ti uganjajo le prazno politiko, kakor so Jo uganjali tudi takrat, ko so bili v vladi, za gospodarstvo pa se niso brigali. Samo politizirati in za plotom kričati je precej laže kakor delati. Da do danes klerikalci še niso napravili ničesar, to vemo vsi. Prazno gobe«-danje In vezanje otrobov ni delo. Politični pregled Velikonočno zatišje je v Beogradu zavladalo že koncem minulega tedna, neposredno po dveh zanimivih dejstvih, ki sta sijajno potrdili kapitulacijo radičevcev in dali upanje za popoln preporod v naši notranji politiki. V četrtek zvečer, ko se je večina poslancev že odpravljala domov, je Pavle Radič bil sprejet v avdijenci pri kralju in se z njim poltretjo uro razgovarjal o izpre-obrnitvi radičevcev. S tem je radičevski predstavnik prvič prekoračil prag beograjskega dvora in stopil pred jugoslovenskega vladarja. Ta korak je v vsej javnosti vzbudil razveseljivo presenečenje, kateremu je v petek sledilo drugo, ko se je isti Pavle Radič prvič sestal z ministrskim predsednikom Pašičem, katerega je prosil, naj se postopanje proti RadičevI stranki ublaži. Pašič je izjavil svoje zadovoljstvo nad izpreobrnitvijo radičevcev in obljubil, da bo vlada izpremenila ukrepe proti HRSS, čim radičevci tudi z novim delom med hrvatskim ljudstvom dokažejo, da so s srcem za državo, kralja in ustavo. V soboto In nedeljo je ministrski svet pretresal nad vse važno vprašanje kmetijskih kreditnih zadrug, ki bodo vsemu kmetijstvu v Jugoslaviji po-mogte do cenenih posojil. Po sklepu ministrskega sveta se bodo osnovale oblastne in občinske zadruge, ki bodo strogo izvenstran-karske. Finančni minister je privolil, da se v proračun vnese kot prva vsota za kmetijske kredite 20 milijonov dinarjev. V ponedeljek in torek sta v Narodni skupščini zborovala samo še odseka zakonodajnega odbora za tiskovni in stanovanskl zakon, dočim je vlada reševala zakon o ustroj-stvu sodišč, ki predvideva, da med deveterimi apelacijskimi sodišči tudi Ljubljana dobi prizlvno sodišče za vso Slovenijo, kar pomeni vrlo lepo pridobitev. V sredo je v Beogradu nastopilo popolno zatišje, tudi posamezni ministri so se razšli na velikonočni oddih. Narodna skupščina se sestane šele petindvajsetega aprila. Dotlej lahko narodni poslanci pridejo v stike s svojimi volilci. Največ pozornosti se polaga na to, kako bodo radičevci razložili svojim sto-tisočerim množicam svojo spokoritev. Opaža se, da se radičevski poslanci ne upajo med ljudi. Hudo je seveda prepričati nekoga o belem, kar si mu celih šest let «malal» za črno. Upati pa ie. da bo končno tudi med širokimi hrvatskimi plastmi zmagal zdravi razum in skupna ljubezen do Jugoslavije. Klerikalni tigri, ki si radi svoje zavoženosti ne upajo med svoje volilce. skušajo iz trenotne negotovosti med radičevski-mi množicami kovati kapital ter na Hrvat--skem razviti ofenzivo proti Radiču. Toda opekli si bodo prste, kajti hrvatski seljak raje postane vse drugo prej kakor klerikalec in farovški podrepnik. V evropski politiki je opažati precej razgibanosti. V Nemčiji se bije ponovni volilni bol za državnega predsednika. Kdo bo izvoljen? Dr. Marx in Jarres prideta najresneje v po-štev, živahno pa se gibljejo tudi nemški nacionalisti, pristaši bivšega «kajzerja» Viljema. Vsa Evropa z zanimanjem spremlja nemško volilno borbo, Istočasno pa tudi Nemčija sredi vsega vrveža daje še druge povode za razburjanje in zadnje dni spušča v svet vesti, da se mora Avstrija priključiti Nemčiji, kar pomenja staro izzivanje. Dobro, naj Nemčija to le poskusi, pa če se ji to tudi posreči, tedaj Jugosloveni ne bomo pozabili, da pod-tarmljena Koroška spada nam, ne pa nemškim oblastnikom! IV francoskem parlamentu je zadnje čase Silen dirindaj. Herrlotova vlada izgublja večino, ker se je radi finančnih zadev zamerila radikalni levici, ki šteje 40 poslancev in je bila doslej Herriotu zvesta. Herriot se obupno bori ca obstanek svoje vlade. Ce se mu vendarle posreči rešiti krizo v svoj prid, tedaj je vsekakor mož na svojem mestu Tudi v Belgiji, ki je tako ozko navezana Ba Francijo, razsaja ostra vladna kriza. Id «o jo skušali rešiti z novimi volitvami. Vršile so se v nedeljo, a zopet ni nobena stranka dobila večine. Zato kriza traja dalje in utegne v par mesecih priti do novih volitev, ako se nikakor drugače ne bo dalo ustvariti redno parlamentarno stanje. V drugih državah so na dnevnem redu domače zadeve, ki so sicer tudi ostre, a ne segajo v območje splošnega evropskega političnega interesa. Vočigled praznikov po-jenjavajo take zdražbe, ker ljudje si pač povsod žele vsaj za veliki praznik Vstajenja miru in duševne radosti. GORENJI LOGATEC. (Ia trgovskih krogov.) V našem župnišču imajo veliko zalogo sveč. Verniki so celo iz prižnice opozarjajo, da naj sveče kupujejo tamkaj. Trgovci, ki moramo od svojih obrti plačevati ogromne davke, se po pravici vprašujemo, kdaj je g. župnik dobil obrtni list za prodajo sveč in kakšni davki so mu predpisani od tega patenta. Enaka pravica, pa tudi enake dolžnosti za vse. In pa vsakdo naj se drži svojega poklica! GORENJI LOGATEC. Na velikonočni ponedeljek priredi domače sokolsko društvo v gostilni osebno nas ramo-stojne demokrate, presega vse meje. V njihovi klerikalni stranki je seveda vse sveto in čisto. Pa ni tako.. Še več je tam grešnikov kakor pri drugih naprednih strankah. Tudi pri nas v dolini se govori marsikaj. Mnogo govorjenja povzroča 7?.dnji čas neki otrok, o katerem pravijo, da je in da ni zakonski, in da ima kar štiri očete, najvnetejše in najgorečnejše klerikalce in menda celo tretjerednike. Ker pa more biti le eden oče, pravijo, da bodo dali otroka fotografirati in potem sodišče poklicalo vse štiri, ki jih mati dolži in kateremu bo najbolj podoben, ta bo za očeta spoznan. Drugi, ki ni imel nič otrok, e pa to srečo poskusil pri sestri svoje žene. Seveda sta obe v Marijini družbi. Kakor berem v »Domoljubu«, se ta hudo jezi nad tem, ker se duhovnikom očita, ia vero mešajo med politiko in da z vero delajo pri volitvah. Naš gospod župnik je že takšen. Pri zadnjih volitvah je š« zadnjo nedeljo na dan volitev oznanjal s prižnice, da naj pridejo le vsi volit, če tudi je slabo vreme. Nekemu hlapcu, ki se je hotel ženiti, je dejal, kakor je hlapec sam trdil, da ga bo zastonj oklicd, če bo z njim volil. Ker je to prišlo v časopise, je župnik hlapca en teden pozneje poklical zopet v farovž in potem je začel ta hlapec takoj drugače govoriti: da ni res, da je bil pijan, ko je to govoril. Ko je šel župnik obhajat pred volitvami neko mater, je po obhajanju vprašal sinova Anton Stražar: 1 da zvedo in čujejo vsi bližnji in daljnji ljudje, da j imajo Podgričani žegn^nje in da se ob desetih začne sveto opravilo. Ljubezenska povest po resničnih dogodkih. I. Podgriški cerkovnik France se kar ni mogel nagledati lepih domačih krajev. Štirideset let bo tega, kar se je začelo goditi vse to, kar sem se namenil Vam popisati tako približno, kakor so mi pripovedovali Flajšmanov oče iz naše prapreške vasi. Bilo je krasno jutro tisto nedeljo pred sv. Marjeto. Podgriški cerkovnik France se je kar fantovsko urno sukal po prijazni cerkvici in pogledal je v vsak kot, če je vse v redu. S posebno pazljivostjo je gledal tudi po tleh, je-li dobro pomedla in osnažila cerkev njegova ženica Marička. Šele ko se je prepričal, da je vse v redu, je pogledal na srebrno žepno uro; ker je bilo že blizu osme, je šel proti zvoniku, ki je stal dober streljaj od cerkve. Zvonil je v prvo skoro dober četrt ure, Kairica bere napis na srcu. Ko je odzvonil, se je počasi vračal proti domu še na inal oddililjaj. Gredoč po stezici proti hiši, mu je srco kar poskakovalo radosti ob tako kras- nem dnevu. Nehote se je ozrl proti severu in se divil ob pogledu na krasne naše Kamniške platine, ki so bile v vsej jutranji krasoti čiste in bele kakor marmor. Tja proti zapadu pa je videl širne gorenjsko polje, ki se razprostira od men-giškega trga pa geri do starodavnega mesta Kranja. Proti južni strani se je videlo v našo pre-stclico — belo Ljubljano. France bi bil še dalje umival krasni razgled, da ga ni začela klicati njegova žena: Poslušni mož je v resnici hitro stopil proti domu. Pričakoval ga je namreč znani kramar Nace iz Krašnje, ki bo naredil šotor pred cernvijo in prodajal razno sladkarijo. Ker sta si bila Nace in France dobra prijatelja, mu je ta rade volje dajal vselej kakor po navadi dve stolici, par desak in prekelj za postavitev šotora. S pomočjo cerkovnikovo je bil kramar kmalu gotov. Začel je nato po pregrnje-nih deskah razlagati raznovrstno barvano sladkarijo. Prvi, ki so prišli k prijazni podgriški cerkvici na hribček, so bili domači fantje; nabili so mož-narje s smodnikom, da s streljanjem proslavijo ta slovesni dan. Del teh fantov pa je odšel v zvonik, kjer so začeli ubrano pritrkavati, kakor pač znajo le naši slovenski fantje. S hriba se je razlegalo grmenje topičev daleč naoWi in je mogočno odmevalo od bližnjih gričev. Troje velikonočnih spominov L Mama, kdaj greva k božjemu grobu? Začetek mojih velikonočnih spominov se začne pred Štiriindvajsetimi leti. Na lukovškem sejmu so mi pokojni oče kupili novo obleko. Kakšno veselje je bilo to za mene, šestletnega dečka, ko so mi oče prinesli obleko domov, jo položili" na mizo in rekli: »Tonček, če boš priden, boš šel z mamo o velikonočnih praznikih k božjemu grobu Boga poljubit.® Lahko si mislite — saj ste tudi Vi bralci v teh letih kaj sličnega doživeli — kako težko sem pričakoval dneva, ko me mamica povedejo s seboj v farno brdsko cerkev. Venomer sem jih nadlegoval: »Mama, kdaj greva k božjemu grobu?» Naša vas Prapreče je na holmcu kakor naša farna cerkev; vmes pa je dolina z Lukovico. Zato sem se vedno oziral preko Lukovice na nasprotni holmec, kjer je lepa naša farna cerkev, dobrih dvajset minut oddaljena od naše vasL Tako težko pričakovani dan je napočil. Na veliko soboto popoldne, ko nesejo ženske kolače ia druge take zemeljske dobrote k blagoslovu, sem v spremstvu matere in sosedovih šel v cerkev. V svoji otroški domišljiji sem si predstavljal vse najlepSe. Po materini pripovedi sem razumel tako, da bom poljubil resničnega Jezusa, ki so ga trpinčili in umorili neusmiljeni Judje. Koliko truda so imeli moja pokojna mamica, da so me spravili po poti naprej. Šli smo mimo trgovin, kjer so imeli trgovci v izložbenih oknih razne velikonočne predmete, kakor razglednice, raznobarvne piruhe in sladke pomaranče. Šele, ko so mi mama zagrozili: «Ako ne greš naprej, ne boš šel z menoj v cerkev!* sem jih ubogal. Gredoč po graščinskem brdskem gozdu na brdski holmec, sem si kot otrok mislil, da grem na goro Kalvarijo, kajti prejšnji dan, na veliki petek, sem poslušal, ko so govorili, da je Bog moral nesti težak križ na Kalvarijo, kjer so ga potem nanj pribili. Kar groza me je obšla, ko smo prišli iz gozda in so se kar naenkrat pred nami prikazale lepe hiše: Sola, župnišče, grad in cerkev z visokim zvonikom. Pred cerkvijo je bilo že polno mojih tovarišev; seveda so bili vsi starejši od mene in so sekali s krajcarji jabolka, pomaranče in rdeče piruhe. Rad bi bil ostal pri njih, ali mati so me vedli takoj v cerkev, v kateri so bila vsa okna zastrta s temnimi zastori. Pri božjem grobu je gorelo nebroj lučic. V primerni razdalji so pokleknili mati in se kleče pomikali proti božjemu grobu, jaz pa sem stopical za njimi. Ko sem zazrl kip Jezusov v lepem grobu, sem se ga najprej ustrašil, ker je bil gol. Le z veliko težavo so me mati pripravili do tega, da sem poljubil kip. Mati so po blagoslovljenju jedil odšli domov, mene pa izročili tri leta starejšemu Flajšmanove-mu Francku iz naše vasi, da bo pazil name pri jprocesiji. Ob peti uri pa se je začela procesija. Toliko ljudi skupaj še nisem videl; videl še nisem do takrat lepih banderjev in «neba», pod katerim so šli gospod župnik v lepi beli opravi. Pevci in pevke so lepo peli velikonočne pesmi, za cerkvijo so streljali nekateri fantje, drugi pa so v zvoniku prav ubrano pritrkavali. Kako prijetno se mi je zdelo, da sem šel z drugimi vred v procesiji po graščinskem svetu, po lepem kostanjevem drevoredu mimo bajerja, nato pa v krogu po drugi strani nazaj v cerkev. Kakšno izpremembo pa sem videl nato v cerkvi, ko smo se od procesije vrnili nazaj. Okna niso bila več zagrnjena in po vsej cerkvi so gorele sveče. Potem pa so slavnostno zabučale orgle. Po opravilu nisem šel kar nič rad s tovarišem iz cerkve. Orgle bi poslušal kar naprej. Vsako leto sem bil potem pri vseh teh obredih o velikonočnem času, a v najprijetnejšem spominu so mi ostali Ie prvi obredi, ki sem se jih udeležil kot šestletni deček. Oj, zlata, brezskrbna mladost, škoda, da se ne povrneš več! II. Ljubi starši, želim Vam srečne in zadovoljne velikonočne praznike! Bilo je v letu 1918. Naša pokojna Avstrija slabega spomitia se je že četrto leto vojskovala. Podložni zatirani narodi so trpeli pod njenim krutim bičem. Starčki, žene, otroci in slabotni ljudje so imeli pičlo odmerjen živež na izkaznice, mi fantje in možje pa smo bili kot vojaki raztreseni po raznih krajih. Jaz sem bil takrat že četrtič prtdeljen k marš-bataljonu (k XXXIX.). Bil sem pri 17. pehotnem polku, ki je imel med vojno svoj sedež v Juden-burgu na gornjem Štajerskem. Ubogi mi slovenski sinovi smo sestradani in žalostni tavali okrog barak. V početku velikega tedna sva neko solnčno popoldne sedela na oglu barake jaz in moj prijatelj Tone Roje. S Tonetom sva se poznala še izza civilnega časa; on je bil namreč pri virskem peku in je v našo Lukovjco vozil kruh. Dasi sva bila še oba mlada, sva bila vendar resna in otožna. «Ti, Stražar, čez par dni bo Velika noč... Bilo bi bolje, da bi ne vedeli za te lepe praznike. Le pomisli, čez dober teden se znova odpeljemo v Tirole. Bog ve, koliko od nas se jih bo še vrnilo.s «Ne bodi, ne bodi tako slabe volje, Roje, vse bo prešlo, tudi to bo minulo. Upam, da bova druge praznike.že obhajala v ljubem domačem kraju. Za letošnje praznike pa kar pišiva domačim, sedaj imava baš čas.» Prijatelj me je ubogal. Sedeč na klopi iz sirove deske sva pisala. Ravno pred kratkim sem po naključju našel tisto svoje pismo, ki sem ga pisal še takrat živečim staršem. Glasi se tako-le: Ljubi starši, želim Vam srečne in zadovojne velikonočne praznike! V Jadenbtirga, 2. aprila 1918. Bližajo se znova nekdaj tako veseli velikonočni prazniki. Božja volja ni, da bi jih letos praznovali skupaj. Ali v duhu bom mi Vas: šel bom v duhu z Vami k procesiji na Brdo in v duhu bom pri Vas, ko lx>ste na velikonočno jutro jedli »blagoslov*. Saj ljubezen nas veže čez doline ia gore; če oko nas ne doseže, pa doseže nas sred. Zdrav sem, kakor tudi Vam želim. Želim, da sc drugo leto doma v Vami veselim. To, IjaU Bog, daj — priti mi še v domači kraji Sedaj se v kratkem zopet odpeljemo v Tirole nad «polentarje». Pa jaz se nič ne bojim. Ce je Vaša volja, spomnita se me kaj z velikonočnim »blagoslovom®! Srečne in zadovoljne velikonočne praznika Vam želi vedno vdani šin Torite. ffl. Velikonočni prazniki v letu 1920. Dobro uro hoda proti izhodni strani od Pra-preč se pride čez gradiške loke in brda k podražil ici moravške dekanije, k Sv. Mohorja. Pri tej prijazni cerkvi je na veliko nedeljo Jutranje opravilo že ob petih zjutraj. S svojim prijateljem, Flajšmanovim očetom« sem šel skoro sleherno veliko noč k Sv. Mohorju. Leta 1920. pa je šla z nama tudi moja žena. To leto je imelo moje romanje zame poseben pomen. Bilo Je po dolgih petih letih prvič, ko sem bil prost vojaščine, in prva velika noč, ko sem bil oženj en. Raznovrstne misli so se ml vrstile, ko sem bil v tej prijazni cerkvici. Moravški kaplan je S krepkim glasom zapel veselo «AIelujo». Kristus je zmagovalec krute smrti. Cul sem te zopet, veseli velikonočni pozdrav, kot svoboden na svobodni naši jugoslovenski zemlji, osvobojen krutih Nemcev. »Aleluja!* Culi Jo boste kmalu tudi Vi, brald »Domovine«. Želim Vam srečne in zadovoljne velikonočne praznike! »Aleluja!* Pa tudi Vi, razni politični nasprotniki, pomirite sel Naš Odrešenik je trpel za nas vse. Njegova velika zapoved je bila: Ljubite se med seboj! Anton Stražar. Skrivnosti morskega dna Kakor ima morje svoje živali, tako ima tudi svoje rastline. Vendar p« v največjih globinah morja ni rastlin. V teh globinah vlada namreč popolna tema, ker solnčni žarki ne morejo prodreti skozi ogromno plasti morske vode do dna. Kjer pa vlada vedno tema, ne morejo živeti nobene rastline, ki rabijo svetlobo za kemično pretvarjanje hrane, katero potrebujejo ravno tako kakor živa bitja. Radi tega je tudi umevno, da se v največjih globočinah morja nahajajo Ic živali, ne pa rastline. Morske živali v največjih globočinah se pre- Sivljajo od razpadajočih rastlin, ki v majhnih del-eih počasi pronicajo skozi vodne plasti proti dnu. Poleg nevidno majhnih rastlin, lii oživljajo gornje morske plasti, imamo v morju v manjših globočiuah, do katerih sega dnevna svetloba, tudi velike rastline, pritrjene ob morsko dno. Zanimivo je, da nobena morska rastlina no črpa svoje rudninske hrane Iz tal kakor rastline na kopnem s koreninami, temveč da rabijo morsko rastline avoje tako zvano korenino samo za pritrjanje, medtem ko svojo hrano prejemajo izključno iz morske vode, ki je polna najrazličnejših rudninskih snovi, predvsem raznih soli, in seveda tudi zraka, Tako pritrjene velike rastlino žive samo na trdnih morskih tleh in samo v bližinah obal, kjer ni glo-bočina prevelika in dostopna svetlobi. Kako se plode morsko rastline? To se vrši žo enostavnejše kakor pri rastlinah na kopnem. Iz gobe izločujejo jajčne in semenske celico, ki se v ,vodi najdejo, združijo in kot semenje padajo na morsko dno, kjer se prično razvijati. Ako pade tako oplojeno seme namesto na morsko dno na kako žival, se začno v gotovih primerih razvijati rastlina na njej. Slika, ki jo prinašamo, nam kaže morskega raka s pričvrstenim morskim nageljnom. Ker'črpa rastlina svoj živež iz morske vode in ne iz raka, kakor je zgoraj omenjeno, živi tudi rok kljub svojemu bremenu več ali manj nemoteno dalje. t Živalstvo. in rastlinstvo morja sta ravno tako različni in bujni, kakor jo živalstvo in rastlinstvo na sulii zemlji. V morju žive tudi stvari, ki imajo napol živalske in napol rastlinsko lastnosti. V taorju se dobe rastline kakor tudi živali, ki so po •voji obliki zelo podobne rastlinam na kopnem. V Splošnem jo Življenje v morju ravno tako različno kakor na kopnem. Iz navedenega je razvidno, koliko skrivnosti Ima v sebi narava, o katerih se navadnemu človeku niti no sanja in za katero je treba težkih in dolgotrajnih preiskav, da jih človek ugotovi in spozna. Godec Blaže (Stari spomini.) Godec Blaže Prežagan je včasi slovel po vsej Polajški dolini in po vseh hribih naokrog. Kakor je Prešeren zapisal o svojem godcu, tako je veljalo tudi za Blažeta: Bil6 ni godu, svat6všne, semnjd, da bi ne bili vabili ga. Odkod in kdaj se je Blaže pritepel v Polajško dolino, se ne vč; doma je bil tam nekje v vinorodnih Slovenskih goricah; zato je pa tudi znal take pesmi in godčevske komedije, da se mu je vse režalo in ga rado imelo, kadar je le raztegnil usta in mehove. Najrajši je popeval tisto prleško «o starem študentu». Ali je vse tisto, kar je v njej povedano, sam doživel, je težko reči. Znal pa jo je zaokrožiti tako, da mu je res šla iz veselega srca in je vredno, da jo zapišemo, ker se zdaj le redkokje čuje: [Vse, kar lazi na tem sveti* napni viiha z'lo, da 'te čuli zdaj zapeti pesem visoko; pesem hujši, kak ropoče dvajset praznih stop, da se vsaka mačka joče, škriplje vsaka klop. Tota pesem naviičila bo vas vse okrog, kaka čenča sem jaz bija že od mladih nog. Dere sem še v janki skaka, te je liištno blo, kolca v hiši sem potaka, varva mačkico. Če pa vida sem cigana aH Ciča, joj, beža sem kak mokra vrana S parno al' za gnoj. Teka sem po celi vesi, se potepa rad, plesa sem po stari lesi, kota repno kad. Včasi je pa šiba pela lepše kak kokot, drva v mene so letela al' pa kaki hlod. Komaj so mi janko slekli, že v bregiišicah s šibo so me v šolo vlekli, oj ti grozni strah. Tam pa šolmošter zabiva znanje je suho, i-u-e-o-a je vliva s pal'co mi v glavč; nategova mi je viiha, pipa mi lase, krsta me je potepuha, osla in žrebe. Hlače mora sem gloddti v šoli sedem let, da naviiča sem se brati, šteti do deset. Jože! so mi rekli oče, dobro 'maš glav6, vidim, da rad ješ pogače, štruklje in mes6; nisi za nobeno rabo, pojdi se viičit, čast bi b'la za celo faro. če češ mešnik bit!... Mati so mi nabasali pšena in klobas, oče so me zapeljali v Marpuk v štrti klas. To je bila turška sila, oj ti sakrament, jaz sem rata motovilo in viičen študent. To so bili zlati časi, celi paradiž, leta sem po blatni gasi kakor siiha miš. r Viiča sem se žemlje jesti, včasi še kofe, pajčevino v vampi presti, Bog ve kaj še vse! Čiijte, 'zvoljeni kristjani, mora sem čepet v prazni klopi tam ob strani kakor v prosu ded. Grdo se mi je zazdelo nemško lajanje, misla sem si leto celo: to pač ni zame. Pa je prišlo še latinsko, grško prav tako, ker gospodom je slovensko vse premalo b'lo. Viiča sem se matematik in geografi, da svetniki iz vseh pratik se jokali bi. Oče so pa še hodili v Marpuk mene bit, bija sem v tak hildi sili večkrat bit ko sit. Trinajst let sem v školo laza fari naši v kvar, se do pete šole splaza, šestindvajset star. Znani so ml vsi jeziki, ki so dobra jed, coprnik sem tiid' veliki, < dere pridem v klet. Viiha mani kak stari zajeCs samo v glavi nič, zdaj si čflja, poslušalec, kolik sem jaz tič. Pes ni vsaki za gospoda, žmeten z'lo je viik, v školo phati ga je škoda rojenca za plug... Kadar je Blaž to ginljivo dolgo pesem končal, je najprej spil vse kozarce, ki so mu jih ponudili, potlej si je obrisal mustače in je pripovedoval, kako je včasi dekletom pisal zaljubljena pisma: «Ljubljenka moja precartana! Danes pri-mem pero v desno roko in te tako visoko pozdravim kakor mačka nese rep. Sem slišal, da si bolana, ker si zmiraj sama. Za tebe bi bilo tako vraštvo, ki se pri vratih zgodi, in take gobe, ki na peči rastejo. Če hočeš lepega in bogatega fanta dobiti, si ga moraš prislužiti. Najprej moraš dobiti lepo doto: en žakelj ognjenega plamena, tri lote komarjeve masti, pet lotov rakove krvi, istotoliko žabjega per-* ja, en polič mlinarske hvale, škatlo meglenega dne, ribje gnezdo na suhem, en meh babjega godrnjanja, en funt dekličjega oziranja hi polič ovčje potrpežljivosti. Vse to moraš v, velik koš spraviti in z blatom zamazati, da se ne bo kaj grdega notri nasmetilo. Potem pusti, da se kisa tako dolgo, dokler te bogatije ne zavoha pravi fant, ki se bo prišel k tebi ženit. Če drugega ne bo, se bom jaz oglasil in te z ljubeznijo počastil. Če mi boš odgovorila, mi piši na naslov: Blaže Prežagan, profesijon-muzikant in zavber fant, pošta Piška v Papriki.» Kako so mu dekleta na te ljubeznivosti nasedale, tega Blaže ni podrobno povedal. Ženil se ni nikoli, pač pa se je z drugimi in za druge hodil ženit in delat «kontrakte», ki so se po njegovem glasili takole: «Pismo ženitno se bere očitno, kakor storjeno in skupaj zlo-i ženo med ženinom Jurjem Klafeto in nevesto Marjeto, ki je hči Martina Potepina. Gor po-< stavljena je glihenga, koliko ima kateri blaga 111 kaj se njemu nasproti zapiše. Ona prinese dosti lastne dote, tri odrte šmarne krote, dva papirnata cekina, dva prazna soda vina, eno prazno mošnjo petič in mišjega masla pet lobric; dva žimnata motovila in plemenitih bolh brez števila, gadji jeziček, tri cente lisičje masti, listni koš ženske slabosti in pol cekra deviške norosti, en železen prstan zlat in srčkan krofast vrat, eno brejo gos in kiju-« kast nos, strte grablje in debele žnablje, krž-mežljave oči in obilo drobnih reči. Nasproti pa ženin zapiše nevesti tukaj v 'višenskem mesti lep stovnik za žabjim svetom, ki ga je jerbal za očetom, eno njivo pšenice na pol, ki bo zrela o svetem Nikol', eno brezovo dre-v6, ki ni ne ravno ne krivo, eno mačko rjavo, eno kokoš brljavo, eno suknjeno lopato in lončeno skledo zlato. K vsemu temu so priče zraven: Blaž Prežagan, godec, amen.» Tako je Blaž Prežagan poženil in pomožil po vsej Polajški dolini obilo ženinov in nevest. Dobro se mu je godilo, zaslužil je dostf, prihranil pa nič. Ko so ga nekoč fajmošter; vprašali, če kaj skrbi za stara leta in za več-> no zveličanje, je dejal: «Godca na svetu redi Bog in pa dobrota norih ljudi, ki jih vekomaj ne bo zmanjkalo. Tam na onem svetu pa bo z nami siromaki kakor na zemlji: sveti Peter bo komandiral, zjutraj bo treba nebo pometati, popoldne pa snažiti voz svetega Elije, če se mu bo kaj oprašil po oblakih. In zvečer bo treba najprej zvezde umivati in mesec, da bo kaj svetil, potlej jih bo pa treba ven porivati, zjutraj pa zopet skupaj zbirati. In bogve kaj nam še bodo na nebu komandirali. Vidite, gospod fajmošter, jaz zato le mislim, da za nas siromake tam ne bo nič boljše.. .« Bog vedi, kaj danes počenja godec Blaž na nebu; ali res umiva zvezde in pometa nebo, ali pa v nebeškem zapečku zadovoljno vleče harmoniko... diran a cDUimjVl«A» 81. iS glede volitev. Ko se opravlja kaj takega, pač nI na mestu, da se agitlra za volitve. To je zloraba vere v posvetne namene. Podobnih primerov je še več. Žalostno je to, kakor je tudi žalostno, cla se klerikalcem izpregledajo najnečednejša dejanja. Klerikalec moraš biti in farovški podrep-nik, pa je vse dobro in si najpoštenejši mož. — Kmet. BUKOVŠICA NAD ŠKOF JO LOKO. Naša vasica ni karsibodi. Tudi pri nas je včasih kaj zabave; m to že skrbo gotovo ljudje, ki se jim potem daleč naokrog smejejo. — Na veliki ponedeljek priredi menda naše Izobraževalno društvo igro, lu ee je pridno vadila na domu načelnika Orlov in predsednika Izobraževalnega društva Jelenca. Vaje je vodila tukajšnja učiteljica Ivana Košar, ki je pa na veliko žalost Jelončevih zapustila kraj, in sedaj nimajo nikogar, ki bi se lotil tega posla. Pa tudi drugače so si ljudje tukaj v laseh, čeravno nas vseh skupaj ni mnogo. Zdaj gre za razžaljenje nekega dekleta. Pravijo, da grozi vojna napoved med Knapovčani in Laščani, nakar bi sledil pohod obeh armad in obleganje sodišča v Škof ji Loki. Vidite, g. urednik, hude krvi je pri nas dovolj. No, pa upamo, da kri vseeno ne bo tekla. PREDOSLJE. Gosp. urednik, prosim Vas za tnalo prostora v naši ljubi «Domovini», ker se iz naše črne občine le redkokdaj oglasimo. Dopisniku «Kmetijskega lista* v vednost, «Lažiljubu» pa v odgovor: Roženov ata, Vi ^erete zamorca v »Domoljubu* s samimi lažmi in zavijanjem. Zakaj direktno ne odgovorite na očitke, ki se tičejo samo Vas in Vašega delovanja pri Mlekarski zadrugi? Vi pravite, da so to psovke, kar se Vam očita v ^Kmetijskem listu*? Zakaj pa smetane in prodaje sira, katerega ste si razdelili, nič ne omenite? Zaradi Vas jc prišla naša mlekarna na slab glas. Zaradi z vodo zmešanega mleka, katerega so poslali v Celovec preizkusit, je morala mlekarna plačati kazen. Po Vaši zapovedi se je iz smetane kuhalo maslo, za katero pa nihče nič ne ve. Vaše vzorno gospodarstvo pri mlekarni se tudi lepo kaže v prodaji slame, katero ste potom zadruge dobili za polovično vožnjo. Za Vse to so priče'na razpolago. Prosim, da direktno odgovorite, ker slepomišenja smo siti. Tudi mi smo -začeli misliti s svojimi možgani in se ne damo več komandirati od farovških pritrjevalcev. Gradiva imamo pa še dosti. Svetujemo Vam, da ste mirni. Tudi pri nas se svita. Mnogim je že žal, ker so v svoji zaslepljenosti volili klerikalce. Za enkrat končam. — Franc Jereb. RAČNA. Gospod urednik, prosim malo prostora v dragi * ' V, • : '(.Dekleta, varujte se zapeljiv-cev, kajti zgubljena čast in de-vištvo se ne povrneta v eč nazaj!* Tako je kamniški frančiškan Avguštin pridigoval v podgriški cerkvi. Kadarkoli in kjerkoli je pridigoval priljubljeni pater Avguštin, je bilo povsod polno poslušalcev. Poslušalo ga je rado vse, brez izjeme, staro in mlado. A ta pater je res tudi znal govoriti privlačno; med svoje pridige je vmešaval rad tudi resne in smešne dogodke. Tisto nedeljo je vzel pater Avguštin na piko fante in dekleta. Zato je med drugim poudarjal: cDekleta, varujte se zapeljivcev, kajti zgubljena čast in devištvo se ne povrneta več nazaj!*. barja*, zakaj ni opisal vsega, kar so uganjalu Zakaj blati poedince, zakaj ne pove, kdo so cpla-čanci*? In javnosti naj razloži tisto zgodbico, kako so klerikalci učili mladino ponočevanja in pijančevanja ter jo zalagali s cigaretami. Popiše naj tudi, kako so v pozni noči zbrali mladino obojega spola. O tej vzgoji naj kaj pove. Dopisnik pravi, da so plačanci letali po vaseh ter trosili letake. Mi pa dobro vemo, da je kaplan Knafl ves teden odpiral kmečka vrata in bezljal tako, da je bil ves blaten do vratu. In ravno v SLS ste imeli možake, ki so hodili po vasi kakor avstrijski policaji in preganjali može in fante: cPrnaej duš! Ne greste volit, ko gre za vero?* No, mi jim nič ne zamerimo, ker imajo še pač stare ma-nire. Vemo pa zdaj, da so samo ti tisti «plačanci», ki jih omenja ^Domoljubov* dopisnik. Drugih nJ bilo. Tudi cDomoljubar* sam je bil morda med njimi. — Verita3. BELA KRAJINA. Na Talčjem vrhu se je usta« novila ljudska knjižnica. Poslovati bo pa pričela jeseni, da uredi med tem časom vse potrebno in stori nadaljnje zaradi izpopolnitve. Ker je treba še nekaj denarnih sredstev, se je sklenilo, da se bo 14. junija uprizorila v ta namen igra. Najlepša hvala g. Franju Krlsperju, notarju v Črnomlju, ki je poslal 11 knjig. Ustanovil se je tudi dramatični odsek. D OBLICE V BELI KRAJINI. Tu so priredili igro clzgubljeni raj», ki je prav dobro uspela. Glavna vloga matere se je igrala najbolje, ker je igralka oživljala besede tudi z gestami, izmed katerih ni bila niti ena prisiljena. Dobro sta igrali njena hčerka in soseda. Izredno gibčni sta bili Cicipe in Cicifuj. Tudi kraljice in ostalih ženskih vlog ne smemo prezreti In še nekaj! Na škrate bi kmalu pozabili; ti so vse oživljali s petjem ia se je moralo vso smejati tem dolgobradim naga-jivčkom. Režijo je vodila g. voditeljica. BREŽICE OB SAVI. Bliža se velika noč, eato se po starem običaju vsi radi pobrigamo za pl-sanke, pa tako tudi naši patri. Gospod gvardijan je poslal mladega fratra s košaro nabirat tega daru božjega. Ko se je frater vrnil, je košaro, napolnjeno z jajci, postavil na stol pred altar sv. Antona. Ni trajalo dolgo, pa pride pred ta oltar častit svojega patrona ugleden meščan. Imel pa je pri molitvi tako smolo, da je prevrnil košaro z jajcu Tako so žalostno končale gvardi-janove pisanke. No, bomo pa nove nabralH BIZELJSKO. Od povsod prihajajo v Vaš list novice, samo od nas nič. Vsaj, dokler sem jaa Katrica se je ob tej pridigi spomnila Jakovih besedi. cKatrica, popoldne pridi malo k Jožetu v Dolino! Glej, da prideš, drugače...* — fl je brnelo po glavi. V takem položaju že zdavnaj nI bila več stara /Catrica; borila se je s svojim srčnim nagnjenjem. Zapeljivi glas ji je veleval: čE kaj, imej pogum, pa pojdi k Jožetu, če te Jaka vabi! Še vesela si lahko: kot revna bajtarska hči — pa imaš grun« tarskega fanta.* Vendar, tudi glas patra Avguština je imel veliko moč, ki jo je svaril: cNe hodi! Mar veš, da te Jaka v resnici ljubi, — ali te misli le zapeljati?*... Šele ko je v družbi tovarišlc hitela nizdoli po hribu, se ji je čezdalje bolj Izgubljal Iz srca oni svareči glas pridige patra Avguština. Zapeljivec je zmagal, sklenila je, da gre popoldne v gostilno k Jožetu v Dolino. , Ob vznožju podgriškega griča, kjer se pot deli na dva kraja, proti vasi in Zahribu, se je Katrica ustavila, kajti bila je radovedna, kaj je napisano na ljubezenskem srčku. Oj, s kakim veseljem je brala! Zdelo se ji je, da zvonovi vse lepše potrkavajo, tako, kakor bi oglašali to pesem, napisano na malem lističu. Tudi možnarji, ki so mogočno grmeli in je letel njih odmev s hriba v hrib, se ji je zdelož kakor bi grmeli k njeni radosti. Tovarišice njene so hitele naprej, pa saj se nI dosti zmenila zanje. Kajti, če je človek v takem . TRBOVLJE. Naš prijatelj - dopisnik »Slovenka» jc nakopičil v zadnjem času v tem listu toliko klevet in laži, da bi ga Gospod, ako bi zopet prišel na svet, izgnal iz poštene družbe s pasjim bičem. Možak se pač drži klerikalnega načela, da namen posvečuje sredstva. Za nekaj teh nesramnih laži bo dobil «Slovenčev» urednik pred sodiščem plačilo in naj potem za to uslugo prime svojega dopisnika za ušesa. Tudi novi zvonovi mu ne dajo miru. Vemo, da samo zato, ker niso mogli paradirati na tej slavnosti edino Marijine hčerke in Orli. Župnik, ki je mož na svojem mestu, je prepovedal strankarsko štafažo vsem društvom, tudi klerikalnim. Dovolil je udeležbo Ie gasilcem in narodnim nošam. Le to moramo pribiti, da je kanonik Casl blagoslavljal v Jugoslaviji to, kar Je župnik Casl (ena in ista oseba) zavrgel v stari Avstriji. Navsezadnje pa priporočamo dopisniku iz Trbovelj, naj se raje svoje shižbe drži, kakor da poštene Trbovee obrekuje. Mi si ne moremo predstavljati v svetih mislih zbranega duhovnika pred oltarjem, ako vsako nedeljo tikoma pred mašo pridirja naravnost iz gostilne Društvenega doma v cerkev. Kje more on darovati nedolžno jagnje in z zbranim duhom moliti, ako mu roji po glavi politika in sovraštvo do svojega bližnjega? To so stvari, katere tudi mi revni Zemljani, ki nismo posvečeni, premišljujemo. Gospod župnik, korobač v roke! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. 2e mnogo se je izboljSalo ▼ našem občinskem gospodarstvu, odkar so bili v odboru tndi treznomisleči naši ljudje ter pazili na klerikalne odbornike, katerih položaju, kot je bila ona, si želi, da je sam in se nemoteno raduje v sladkih mislih in nndah. . Bila je že blizu domačega selišča, a čulo se je še vedno pritrkavanje in grmenje možnarjev. Kajti podgriški fantje so se sleherno leto postavili in za odhodnieo s pritrkavanjem in pokanjem spremljali ljudi na domove. s* Selo leži dober četrt ure od Zahriba, proti južni 6trani. Je malo 6elišče in ima komaj štiri gospodarje. Izmed teh je najmanjši Samec. Takratni gospodar širnen, je bil oče čveterih živečih otrok, dva pa sta umrla v zgodnji mladosti. Samec, kakor že omenjeno, je bil prav za prav kočar; v hlevu je imel običajno po dve kravi in ravno toliko prašičev v svinjaku. Ker ga dom ni preživljal, je pokrival tudi slamnate strehe, da je lahko preživel svojo družino. Katrica, ki je bila najstarejša, je že hodila v sosednjo zahribško vas k bogatemu Trdini na dnino. To nedeljo, ko je prišla iz podgriške podružne cerkve, ji kar ni bilo obstanka na domu. Kmalu po jnžini se jo znova opravila in z izgovorom, da bo še pred večernicami molila križev pot v farni reberski cerkvi, je odšla eno uro poprej z doma kakor drngekrati. V vrtni gredi si je zateknila še rdeči nagelj za nedrije in odšla — ampak ne v eerkev, temveč k Jožetu v Dolino! Gredoč po gozdni poti v prijetnem hladu, se ji je zdelo, da pojejo vsi ptički njej v veselje. Zares, vesela je bilal H. V Dolini v Jožetovi gostilni je Katrica plesala vedno le z Jakom. Kako hitro ji je minul Čas, — ves popoldan!--- Zvečer je Katrico spremljal Trdinov Jaka... Vas Dolina leži ob državni cesti. Ker je torej na prometnem kraju, se pečajo prebivalci večinoma le s trgovino in obrtnijo. Tako na primer so bile tam kar štiri gostilne in dve trgovini, dalje en mesar, dva mizarja, kovač, krojač in ključavničar. Na zapadnem koncu vasi je bila Jožetova gostilna; tja bo najraje zahajali fantje in dekleta. Iznajdljivi še mladi krčmar je vedno skrbel, da je skoro ob vsaki bolpi priliki igral godec Uriha iz podgriške vasi. Godba je privabljala mladi svet kakor muhe med... šaljivi godec je ravno stal na pragu, raztegal mehove in pel ono: Bodimo veseli, Vesel'ga srca, Smo s prijaznega kraja Z Doline doma!... Katrica se za hip ustavi pred gostilno. Kajti postalo jo je sram. Še nikdar ni namreč sama prestopila gostilniškega praga. Tudi sedaj je premišljevala, bi li šla notri ali ne? Kajti, ni vedela, če je že Jaka \ gostilni. Godcu je moral Jaka gotovo naročiti, če pride Katrica, da ji pove, da je on že notri. Ko jo godec ugleda, jo kar po godčevsko pozdravi in ogovori: «Ej, dober dan, ljubica srčkana! Stopi, stopi bližje med nas, vesele kristjanske ljudi. Saj je tudi tvoj šocelj v gostilni in te željno pričakuje!* Dekleta je postalo sram, pa godec kar naprej govori: «Kaj premišljuješ, dekle — stopi hitro v hišo! Ni ti treba nič premišljevati, ko imaš takega fanta. Le sv. Avguštin je premišljeval sv. Trojico, pa tudi ni prišel do konca. Jaz pa, ker sem godec, vendar vem, kaj je sv. Trojica in da se dA lahko razlagati. Pa ti jaz tole povem: Sv. Trojica je ravno tako, kakor vile s tremi roglji in enim držajem, da boš \edela! Sedaj pa stopi v gostilno, da zaplešeta, jaz bom zaigral tako poskočno polko kakor Radeckijev marš! Hajdi, greva!» Šaljivi Uriha je prijel vso zmedeno Katrico pod pazduho in jo vodil v družbo. Vsa dekleta so bila kar zelena od-jeze, ker je Jaka vsakikrat plesal le s Katrioo. Opazile so tudi zavidljivke, da je dekle dalo Jaku lep nageljnov cvet, Id si ga je fant takoj vtaknil v gumb-nico svojega suknjača. Čeprav je v poletnem času popoldan dolg, ali plesalcem in tej mladi veseli družbi je vse prekmalu potekel. Šele ko je gostilničar užigal svetiljko, se je Katrica spomnila na dom. Bila je v skrbeh, ker se je zamudila toliko časa, kaj bodo rekli doma. (Dalje prihodnjič.) Konstituiral se je novi odbor, in sicer: predsednik Srečko Huber, podpredsednik Albert Golob, tajnik'Planer, blagajnik Cernač; odborniki: Za-vadlav, Edmund Sila, Avgust Kopriva, Ivan Ca-futa, Franc Vivod. Sklenilo se je, da se krajevna organizacija pridruži okrožni organizaciji, ki se ima osnovati za desni breg v Mariboru ali Po-brežju. SV. JURIJ OB PESNICI. V nedeljo se jo ustanovila pri nas krajevna organizacija Demokratske stranke na sestanku, ki je trajal od 11. do pol 14. ure. Na sestanku sta pojasnila program in delo stranke ter splošni politični položaj gg. Robnik in Stanko Terčelj, katerih slednji je zlasti tudi obravnaval razna pereča gospodarska vprašanja. Razpravljalo se je tudi o najrazličnejših krajevnih vprašanjih, zlasti o predstoječih občinskih volitvah. Pristopilo je k organizaciji takoj 23 članov, katero število se bo pa v doglednem času še znatno pomnožilo. Za predsednika organizacije je bil izvoljen g. Stanko Terčelj, posestnik in ekonom, za tajnika šolski upravitelj g. Robnik in razen tega še 9 članov odbora. Novo posestrimo najtopleje pozdravljamo ter smo prepričani, da bo delo te nove organizacije Demokratske stranke blagodejno za naše tamošnje obmejne kraje. CANKOVA. V nedeljo 29. marca je SLS priredila shod na Cankovi. Govornik je bil neki kaplan iz Maribora Udrihal pa je tokrat samo po radičevcih, češ, da je Pavle Radič pokleknil pred vlado. Obljubil je ljudem tudi olajšave v obmejnem prometu, kakor uvoz 1 kg sladkorja brez carine in razne druge stvari. Pozabil pa je povedati svojim poslušalcem, da njegovi poslanci v Beogradu ne morejo ničesar doseči, ker jih ni-kdo ne mara. Na shodu je bilo največ žensk, dece ter mnogo Radičevih pristašev. Ustanovila se je tudi krajevna organizacija SLS. Predsednik Je seveda kaplan Oberčan, ker je politično delo njegov glavni poklic. MURSKA SOBOTA. Pri tajništvu demokratske stranke se je ustanovila podružnica cDomovine*. ,Vsi dopisi naj se pošiljajo na tajništvo demokratske stranke, ali pa naravnost na uredništvo v Ljubljani, da bodo v vsaki številki «Domovine> tudi poročila iz Prekmurja. Kdor hoče naročiti »Domovino*, naj se oglasi v tajništvu! MURSKA SOBOTA. Tukajšnji tednik cMor-8ka krajina> imenuje t Domovino* protikmelski list Vemo, g. Kuhar, da Vas boli, ker se cDomo-vina* širi po Prekmurju. Mi pa tudi vemo, da ste nasprotnik cDomovino samo zaradi tega, ker piše pismeno slovenščino. Vi pa ste si izmislili neko pisavo, ki je tudi Prekmurci ne razumejo. Oni, ki «Domovino> čitajo, prav lahko spoznajo, da ni protikmetski list. Kmetijski pouk MENJAVA SEMENSKEGA KROMPIRJA. Krompir je rastlina, ki se izpreminja v svojih lastnostih, kakor druge rastline in žive stvari, če pridejo v druge razmere. Ena in ista sorta se v različnem kraju t. j. v različni zemlji in v različnem podnebju in ob različnem načinu pridelovanja tudi različno obrača. Najbolj hitro se izpre-vržejo sorte, ki so bile vzgojene pod najugodnejšimi pogoji, dočim se veliko dalje drže navadne vrste, če jim prav postrežemo. Krompir je rastlina, ki potrebuje veliko gnoja. To je imeti predvsem v čislih. Ob močnem gnojenju nam uspeva krompir v različnih zemljah. Najdemo ga v lahki peščeni zemlji, pa tudi v najtežji glinasti zemlji. Najprej se izprevrže v težki in vlažni zemlji in še posebno v mokrih letih. ITaka zemlja je za krompir tako mrzla, da nam v njej krompir niti sigurno ne dozori. Sušna leta leta so na taki zemlji veliko ugodnejša. Na težki Ilovnati fn glinasti zemlji je krompir tudi vse bolj občutljiv in podvržen gnilobi in drugim boleznim. Krompir ljubi rahlo zemljo. V taki zemlji nam navadno najbolj obrodi, ima največ škroba, je najbolj okusen in najbolj zdrav. Če hočemo krompir premeniti, ga je dobiti iz krajev, ki imajo lahko zemljo, ker je po teh krajih krompir bolj zdrav in bolj rodoviten. Pri nas imamo take kraje n. pr. na Gorenjskem pri Škof jI Loki in drugod. Z novimi sortami bodimo previdni. Najprej je delati poskuse v mali meri, da se prepričamo, koliko veljajo. Krompir po 560 Din za 100 kg. ŽIVINA. Cene živini so nekoliko padle. Na zagrebškem sejmu so so trgovali za kilogram žive teže: voli prvorazredni po 11-50 do 12 Din, drugorazredni po 9 50 do 11 Din, tretjerazredni po 8 do 9 Din, krave prvorazredne po 1050 do 11 Din, drugorazredne po 8 do 10 Din, tretjerazredne po 2 50 do 550 Din, teleta po 10 do 13-50 Din, svinje nepitane po 11-50 do 13 50 Din, pitane po 14 do 17 50 Din. Konji so stali par 3000 do 10.000 Din. KRMA. Na mariborskem trgu stane: sladko seno 60 do 100 Din, otava 60 do 70 Din, ovsena slama 55 do 70 Din za 100 kg. Na zadnjem zagrebškem sejmu pa so bile naslednje cene: detelja 125 do 150 Din, lucema 125 do 127 Din, otava 125 do 150 Din za 100 kg po kakovosti. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 8. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 863 do 883 Din, 100 italijanskih lir za 252 do 255 Din, 1 dolar za 61 Din 37 p do 62 Din 37 p, 100 češkoslovaških kron za 182 Din 50 p do 185 Din 50 p. = Nora kmetijska šola. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo za zgradbo višje kmetijske šole v Kragujevcu v Srbiji kredit 600.000 Din. =3 Sejem v Št. Jerneju na Dolenjskem. Letni sejem za konje, govedo, svinje in lcramarijo v Št. Jerneju na Dolenjskem so bo zaradi velikonočnih praznikov vršil 14. t. m., to jo v torek po veliki noči. Povejte imena! tDomoljub* piše, da so Thurn-Taxisova posestva na Hrvatskem postala po določbah mirovne pogodbe državna last in da so dosegli, da so ta posestva prešla nazaj v zasebno last kneza Thurn-Taxisa, za kar da so vtaknili v žeD 60 milijonov. Predvsem ie laž, da so ta posestva bila državna lasi Res je, da jih je država samo začasno upravljala in da jih mora po sklenjenih mirovnih pogodbah vrniti lastniku, v kolikor na spadajo pod agrarno reformo. Ker pa spadajo pod agrarno reformo, vodi upravo in nadzorstvo nad njimi sedaj ministrstvo agrarne reforme. Kar se pa tiče 60 milijonov, pa naj blagoslovljeni lažnik pove, kdo jih je plačal, kdo jih je prejel in kje so. Naj pove imena, da bo lahko svoje trditve dokazal tudi pred sodiščem! Na dan z imeni! Ako svoje trditve dokaže pred sodiščem, bo to samo v korist klerikalni stranki in cDomoljubu*, ki se mu ne bo moglo potem več očitati, da laže! -j- Kdo zaničuje vero ia verske obred«? Prv. in najsvetejša dolžnost duhovnika je, da sluzi Bogu, kar najbolje izvrši, Če vsak dan bere sv. mašo. Klub klerikalnih poslancev šteje sedem duhovnikov, o katerih je splošno znano, da se večina izmed njih često preobleče v civilno obleko in da niti ne nosi duhovniških ovratnikov, kadar biva v Beogradu. Vprašamo, zakaj so katoliški duhovniki v Beogradu sramujejo svojega mašniškega ovratnika in zakaj ne bero vedno maše, dasi imajo tudi v Beogradu katoliško cerkev. -f- ^Domoljubov** nesramnost. Radičeva stranka se je odrekla republikanstvn, priznala je monarhijo z dinastijo Karagjorgjevičev na # čelu, priznala je sedanjo ustavo in ž njo državno in narodno edinstvo. Na ta način je Radičeva stranka omogočila, da pride do popolnega sporazuma med Hrvati in Srbi in da se preneha brezplodno prerekanje zaradi revizije ustave, ki je oviralo vsa leta delo na gospodarskem in socialnem polju. Vsak pošten Jugoslovan se je tega preobrata razveselil, samo naši klerikalci se ga niso, ker ne bodo več mogli ribariti v kalnem. Najbolj ogabno piše o tej stvari «Domo-ljub», ki pravi med drugim: «Ta preokret radi-čevcev je celo Pašida osupnd, drugim se pa »tvar gabi. Poboljšanje je lepa reč, lizanje podplatov pa je grdobija. Že Stjepan Radič je vzel Hrvatom kot politikom mnogo ugleda, Pavle Radič ga je pa čisto zapravil. Pavle Radič je bil tudi že dvakrat pri kralju.* — Lizanje podplatov 9e torej po je menil Miha Potlačen, ctiati, ki so na pokopališču, itak ne morejo ven, drugi pa ne Bih jo vanj. Zakaj naj bi bila potem ograja?* Potem je razumljivo. Ravnatelj: Lastnost posnemanja. »Kaj naj storim?* »Ti moraš peti, vriskati veselo in brezskrbno, kakor si včasih, ko sta ti bili še skrb in bolest tuji. Poj, dokler se ti ne izgubi poslednji glas iz grla. Ali me razumeš?* »Vse svoje sreče sem oropana,* pravi žena, in jaz naj pojem?* »Da, peti s krvavečim srcem! Komu je to mogoče? Vedela sem, da ti bo to težko.* Tu se žena brez nadaljnje besede obrne in zbeži iz gozda. Kadar so drugi ljudje spali, je ona prepevala kakor slavček. Ko so se drugi krepčali z jedjo in pijačo, je ona pela, pela... Glas ji je bil vedno nežnejši in slabotnejši, dokler ga ni izgubila popolnoma. Po zapovedi gozdne kraljice je molčala, ko ni imela nobenega glasu več. In tu sc je zgodil čudež: njen mož je izpregovoril. Zahvaljeval se je svoji ženi ter komaj opazil, da mu je ona onemela in žrtvovala njemu svoj glas. Toda mož je bil Še slep in je težko prenašal to svoje gorje. Zopet so se zasvetili kresovi, mlada žena se je podala ponovno v gozd k dobri vili. «Ti si zopet tu, moje dete?* ji zakliče kraljica v pozdrav. Uboga žena ji ni mogla odgovoriti, samo proseče je dvignila oči k njej. »Vem, kaj bi rada, pa ne bo to pretežko zate?* Ponovno upre žena svoj proseč pogled v kraljico, ki počne z milim glasom: «Vse grozote in strahote sveta preteklosti in prihodnosti boš videla, ako vstrajaš pri svoji želji. Videla boš sodni dan in peklo, pa ti ne smeš omagati ali trepetati. «Še Si moreš prihraniti te grozote, pomisli dobro!* Zena ni premišljala, priklonila se je molče kraljici in nemo odšla. Zgodilo se je, kar je vila prerokovala. Kakor v ogledalu je videla grozote, vso zlobo sveta, sodni dan in peklo. Ker je vse videla, kar noben drug smrtnik ne more, je izgubila luč oči. Bila je slepa. Z velikim veseljem je njen mož nenadoma opazil, da se mu je povrnil pogled, ter v svoji radosti niti ni videl, da je njegova žena zanj žrtvovala svoje očL Pa tudi to veselje je moža kmalu minilo. »Kaj mi pomaga, da vidim in morem govoriti, ko pa ne morem uporabljati svoje noge in pohiteti kakor poprej čez hribe in doline ter se veseliti naravne krasote I* tako je godrnjal vsak dan. Ko je prišel zopet kresni večer, je šla žena tretjič svojo gozdno pot. Slepa ni mogla videti steze, a srce jo je vodilo k cilju. Gozdna kraljica je sedela ob tolmuftu. Slepa in nema žena je obstala pred vilo ter dvignila sklenjene roke v nemi prošnji. S sočutnim pogledom zre kraljica revico pred seboj. »Ti moraš potovati brez prestanka dan in noč, ne smeš prej počivati, dokler popolnoma ne ob-nemoreš.* Zena je storila po zapovedi kraljice. Do kraja sveta so jo nosile noge preko vrhov, pečin, čeri, mimo groznih prepadov po zimi in poleti. Toda žena se za vse to ni brigala, kajti njena ljubezen je bila brezkončna. Ko se je v smrtni utrujenosti zgrudila, je bila zopet na domačem pragu. Z gibčnimi koraki je prišel mož iz hiše. Po gozdu in polju se je sprehajal ter popolnoma pozabil, da je njegova žena slepa in nema in da z mrtvoudnim telesom tiči doma v kotu In prišel je dan, ko je začel mož tožiti: »Kaj pomaga vse dobro, če pa še vedno ne morem 1 slišati ne petje, ne prijateljevo besedo, ne vesel smeh!* Pa je žena nekega poznega pomladanskega dne našla ob zidu prislonjene berglje. Poskusila je z njimi hoditi in polagoma je šlo. Zopet je stala pred gozdno kraljico. " »Ti hočeš še to žrtev doprinesti?* jc vprašala zelo resno vila. Utrujeno pritrdi žena. Vila pravi: »Tebi je nsojeno, da boš slišala vse zdihljajc in plač trpečega človeštva!* Molče se prikloni žena in odide. In njena ušesa so začula vse klice trpljenja in obupa. Vse je morala prestati kot svojo lastno bol. Neizrecna sila trpljenja in obupnih klicev je bila premočna za njeno uho, oglušila je. Slepa in nema, mrtvoudna in gluha je bila podobna stoletni starki. Mož pa je bil mlad, zdrav, jak in lep. Hišica ie bila polna solnca in pomladi, on je sedel na klopi in kraj njega mlado zalo dekle. Držala sta se v objemu m poljubovala, šalila in smejala. Četudi je bila žena slepa in gluha, ji je njena slutnja povedala vse, kaj se dogaja krog nje. »Tvoja navzočnost me moti v sreči,* jo je odrival mož nejevoljno. »Njegove sreče nočem motiti,* si misli žena. Nenadoma se pojavi pred njo gozdna vila in ji pravi: »Še nekaj lahko za te storim!* Njen glas je bil poln usmiljenja. Težak vzdih se je izvil iz prsi revice, glava se ji je nagnila in žena je izdihnila. Iz nemščine prevedel Lenkin Pavle. Prekmurske težave Murska Sobota, 5. aprila. Pred kratkim ustanovljena podružnica Konje-rejskega društva v Murski Soboti se že nahaja na koncu svojega življenja. Največ se je za njeno ustanovitev potegoval izdajatelj tednika skupno z nekim uradnikom, katerega sedaj izdajatelj lista napada. Z isto vnemo, kakor jo je prej snoval, jo sedaj razbija. Žalostno je to. Vzrok temu je nesrečni žrebec, ki ga Kuhar ni dobil. Boljše bi bilo, da bi vlada v Prekmurje ne poslala nikakih žrebcev, ker potem bi se nikdo zanie ne Dreotnk n« a ^^ -** '<*)>»' žrebca, so seveda krivi demokrati. Vsemu zlu, ki se zgodi v Prekmuifu, so baje krivi demokrati. Gospod Kuhar, nekaj časa še bodo demokrati poslušali vaša obrekovanja. Ce pa boste neprestano udarjali posamezne pristaše demokratske stranke s kolom po glavi, pa bodo tudi oni enkrat Vam hudo s hulirn povrnili. Nismo mi krivi, da ste Vi svojo politično vlogo v Prekmur-ju zaigrali. Mi smo hoteli pozabiti vaše dejanje, Vi pa tega nočete in vedno iznova rovarite. Pri vsaki priliki se norčujete iz posameznih uradnikov. Ali se še spominjate, ko so bile Vaše no-\ine polne raznih psovk, kakor crešetari in prišlekih Vi si pač mislite, da so taki bedaki, da bodo mirni, če jih vedno zmeijate. Pred kratkim se je celo g. Benko, ki je do sedaj užival splošno spoštovanje, tako daleč spozabil, da je nekega uglednega in mirnega pristaša :aaše stranke eelo dejansko napadel. Obžalujemo ta dogodek in upamo, da bo g. Benko sam izpre-videl, da taki degodki tudi njemu ne koristijo. G. Ktihar se je spravil celo na evangeličanski «Duševni liste, ki s politiko nima nikakega poda. Pa zakaj? Samo zato, ker se je ob neki priliki zahvalil demokratski stranki za neko uslugo. — Napad na «Duševni listi je tako nizkoten, da ga mora vsak poštenjak obsojati. Demokrati po Kftharjevem mnenju sploh ne bi smeli za Prek-murje ničesar dobrega napraviti, da bi potem Kuhar lahko v svojih novinali pisal, da demokrati prekmurskega ljudstva sploh ne poznajo. Vaše pisanje je že dosti Škode napravilo. Vi ste iz javnega življenja nagnali vse tete, ki so imeli dober namen. Počasi bodo tudi Vaši najožji prijatelji spoznali, da se tako ne sme delati, kakor do late VL Politiko pri Konjerejskem društvu uganjate Vi, g. Ktihar, ne pa demokrati, ker sploh noben demokrat ni član odbora. Zakaj pa g. Martinca iz Satahovcev niste povabili k oni seji, kjer je šlo za to, kdo naj dob5 žrebce. Da g. Martinec ni pristaš naše stranke, dobro veste. Veste pa tudi, da bi on prišel mnogo prej v poštev, kakor marsikateri drugi, ker je znan kot dober konjereje«. Mi demokrati smo mnenja, da morajo dobiti v prvi vrsti žrebce oni, ki se na to razumejo, n» glede na njihovo politično prepričanje. Do sedaj ni dobil noben pristaš demokratske stranke žrebca in se demokrati zaradi tega nič ne razburjajo. Ustanovni občni zbor Konjerej-Bkega društva je vodil odličen pristaš demokratske stranke g. Petovar. Ali ste mogoče slišali, d« je na tem zboru govoril kaj o demokratih? Ali je mogoče vprašal, kdo je pristafi demokratske stranke? G. Ktihar, Vi morate priznati, da o kaki politiki ni bilo govora. Sedaj ste pa Vi naenkrat zanesli politiko v Konjerejsko društvo. Nehajte z Vašo politiKo čim prej, ker drugače bo prepozno. Darila gostem ▼ Indiji. V Indiji obstoja star običaj, da podari gospodar gostu predmet, ki ga gost morebiti posebno občuduje, četudi mu je to še tako težko. Zato je v Indiji dolžnost olikanega človeka, da ne občuduje ničesar, kar je last njegovega gostitelja. Nekega dne je prišel mlad radža (knez) iz Farikota na obisk v knežji dvor v Bahavalpuruju. Ko je pri mizi poleg svojega gostitelja radže (kneza) Tike Bo-lana Singa občudoval njegov krasni prstan z rubini, je stari knez takoj potegnil prstan « prste ter ga podaril mladeniču z besedami: Prstan pa je bil Tiki Bolanu Singu posebno drag, radi česar je sklenil, da se ob priliki maščuje nad mladim radžo ter mu da obenem tudi dober nauk. Prilika se je ponudila nekaj časa pozneje ob obisku pri mladem radži. Ko je jezdil na najboljšem njegovem slonu, ga je stari radža na vse pretege občudoval in slon je postal — njegov. Potem je občudoval najboljše konje v hlevu in tudi ti so takoj postali njegova last Ko je odpotoval, je mladi radža pač razumel njegov namen. Prstan z rubini je postal zanj zelo «DUlVlOVINA» St. 15 1 = Stran 14 = 30 letnica potresa v Ljubljani Letos obhajamo 301etnico velikega potresa, ki je v noči od velike nedelje na veliki ponedeljek leta 1895. napravil ogromno škodo ne samo v Ljubljani, ampak tudi povsod po deželi na Kranjskem. Ob Vil2. so zbudili 23 sekund trajajoči potresni sunki s podzemeljskim bobnenjem nič hudega sluteče ljudi. Tresla se je zemlja, hiše so pokale, s streh so padali na ceste dimniki, kričanje in jokanje žensk ter otrok je odmevalo skozi mrzlo noč. Do popoldneva drugega dne so našteli nič manj kot 47 več ali manj močnih potresnih sunkov In tudi Se naslednje dni so se ponavljali neprestano. Od 14. aprila 1895., ko je veliki potres povzročil Ljubljani in najbližji okolici ogromno Škodo, do 10.junija istega leta so se potresni sunki v večjih aH manjših presledkih neprestano ponavljali, pa tudi poznejša leta so se še pojavljali sla-botnejši sunki. Velikonočni potres leta 1895. je tako poškodoval poslopja v Ljubljani, da si ljudje niso upali dolgo časa stanovati v njih, dokl Urša: cProfesor Pika je naroči! šopek, da bi ga poslal svoji nevesti, a ga je pozabil položiti v Škatlo in je tako poslal njej prazno škatlo z napisom: To si ti. Ona se je razjezila in je poslala isto prazno škatlo nazaj z napisom: To je tvoja pamet. Pa je bilo konec.> Planinski dom na Mirni gori Mirna gora leži na zapadu Bele Krajine. Pod njo je vas Planina, v kateri so se naselili prebivalci okoli leta 1836., po večini Kočevarji, ki ne gledajo baš prijazno gradbo doma. Na Mirni gori (1048 m) je bila sezidana okoli leta 1728. cerkev sv. Frančiška in, kakor je pripovedoval g. Grahek iz Dolnje Pake, tudi cerkev sv. Križa. Pri delu so bili zaposleni, kakor pravi pripovedka, domačini-orjaki. Ko so zidali, je bila taka suša, da so morali dobivati vodo iz Dobličkega jezera. Gradili so ponoči in podnevi brez hrane. Ko so delo dovršili, so spali tri dni in tri noči. Cerkev sv. Frančiška so zidali zato, da preženejo zmaja, ki Je prebival na vrhu gore v velikem prepadu ter vsako leto pošiljal točo po Beli Kra- jini in dalje po Hrvatski. Cerkev in kip sv. Frančiška so postavili baš nad jamo. Od tedaj, pravijo, je gora mirna in jo nazivajo: Mirnagora. Njen vzhodni del je precej strm, zato se je zadelo na precejšnje težkoče pri planiranju prostora, kjer bo stal Planinski dom. Kljub temu je pa delo že precej napredovalo. Dom bo kakih 7 m pod cerkvijo in viden skoraj iz vse belokranjske planote. Na severnem delu se je iztrebil prostor za cisterno (premer 3 m, globina 7 m), ki se že cementira. Izgotovljena je pa še druga, zasilna cisterna, in je nastanjena ob zapadni strani cerkve, loveča strešnico, da ne bi zmanjkalo vode ob času zidave, ker bi se sicer morala voda dovažati skoro iz vznožja Planine. Ta dela so opravili večinoma domačini. Zadnji čas so se pa morali pritegniti še tujci, ker so morali domačini na dela v svoje vinograde. Menjaje je bilo do sedaj zaposlenih 30 delavcev. Predsednik g. Za-gažen je odstopil del svojega stanovanja delavstvu in dvema mizarjema. Mizarja sta Ljubljančana in delata jako vestno. Pritličje stavbe je namenjeno zimskemu bivališču, prvo nadstropje pa letnemu. Mizarja sta napravila za dom tudi tri postelje v kmečkem slogu. Zaradi zavarovanja oken proti vremenskim in drugim neprilikam so se namesto železnega omrežja naročile pločevinaste police. Kar je apna, se bo žgalo te dni na Mirni gori. Na mestu je tudi ves cement, kolikor se ga bo potrebovalo; dala ga je družba «Split» po zelo ugodni ceni. Dobrotniki belokranjsko podružnice SPD se množe od dne do dne. Podjetniki ljubljanskih] Kandidatinja za najlepšo žensko na svetu Pisali smo že, kako se kuje moda in kako Pariz s svojimi modnimi kovačnicami kraljuje nad svetovnim ženstvom in tudi nad žepi ubogih mož In očetov, ki morajo za svoje žene in hčerke odštevati bridke denarce, če nočejo, da je v nji- hovih družinah Jok in škripanje z zobmi — seveda samo škripanje zobkov nežnega spola. Moda pa ne kraljuje samo po mestih, temveč lezejo modne posebnosti postopno tudi na deželo. kinematografov so sprejeli reklamni film ob minimalni odškodnini Na Kongresnem trgu se bo vršila tombola. Priredi jo belokranjska podružnica SPD. Od tombole je več ali nwnj odvisna nadaljnja gradba doma, da bo mogla biti njegova otvoritev že 5. julija t L Dobitki za tombolo so razstavljeni v Ljubljani pri g. Ivanu Černetu, Dunajska cesta, in sicer: kompletna kuhinjska oprava, spalna soba iz hrastovine, šivalni stroj, pisalni stroj, kolo in knjižnica, obstoječa iz del naših najboljših pisateljev. Poleg tega je še 100 raznih dobitkov. Tablice za tombolo se razprodajajo skoro po vseh ljubljanskih trafikah kakor tudi drugod po Sloveniji in Hrvatski. Pred tombolo bodo peljali razstavljene predmete po ljubljanskih ulicah; za njimi bodo šli Belokranjci v pristnih narodnih nošah; organizacija slednjega se je poverila ravnatelju g. Božu Račiču. Vse prijatelje vljudno naprošamo, da nas podpirajo pri razpečari tablic, Delo na Mirni se vrši neprestano kljub pomladnim vremenskim neprilikam, tako da bo mogoča napovedana otvoritev doma, do katerega bomo lahko prišli s turo: Črnomelj—(železniška postaja)—Talčji vrh; ob njem krenemo nekoliko proti severu do Rožanca, kjer stoji v koetanjevju Mitrov altar ali Judovje imenovano; postavljen je bil nekako med leti 180. do 240., katerega razlago in fotografijo vidimo razstavljeno tudi v Ljubljani; dalje skozi rodinske vinograde na Planino in Mirno goro. Druga tura pa je: Semič— (železniška postaja)—Planina—Mirna gora. Albin C e b u 1 a r, tajnik B. p. SPD. Moda je prav za prav ženska posebnost, kajti moškim modne zadeve ne prizadevajo posebnih skrbi. Takih posebnosti ima nežni spol sploh mnogo. Tako so se v zadnjem času razpasle po svetu tekme lepotic. Da je to le ženska posebnost, vidimo že iz tega, da doslej še nismo nikdar ču'i, niti na naših domačih veselicah, da bi se vršile tudi tekme ali volitve lepih moških. To bi se videlo dokaj smešno, kajne? Zgodovinska je tekma lepotic v Parizu, ki si že od nekdaj vsako leto izbere svojo kraljico lepotic. Take tekme poznajo tudi mnoge države, ki si izberejo najlepšo zastopnico svoje domovine. Gotovo najmikavnejše za krasotice pa so mednarodne tekme, kajti kateri se prizna na taki tekmi prvenstvo, ta velja za najlepšo žensko na svetu. Takšna tekma lepotic bo letos v Ameriki. Zanjo je prijavljenih že cela vrsta kandidatinj, med temi tudi najlepša Španka Mercedes Seros (glej sliko!), ki upa na prvo nagrado za svojo lepoto. Ameriške lepotice, ki so baš tako nevoščljive kakor navadne ženske podrugod na svetu, pravijo, naj le pride, ker se je nič ne boje. No, razsodišče pri tej tekmi bo že povedalo, katera ženska se mu vidi najlepša. Ce Je okus razsodišča baš takšen kakor nas navadnih ljudi, ne vemo. Tudi no vemo, če se bo popolnoma nepristransko postopalo in če se končno ne bo priznalo prvenstvo Američanki, ker se pač tekma vrši na ameriških tleh. j Nekaj splošnega o jajcih Poleg mleka in mesa so jajca najizdatnejše hranilo. V njih se nahajajo v večji ali manjši meri vse tiste snovi, ki so potrebne našemu telesu: beljakovina, tolšča, voda in razne rudninska snovi. Največ se rabijo kokošja jajca, potem račja, gosja in ponekod po 6vetu tudi jajca drugih ptic. Po svoji sestavini se jajca med seboj malo razlikujejo. Ali so jajca dobra ali no, je odvisno od njihove starosti, od živali, ki so jih le« legle, in od krmljenja perutnine. Kokoši, ki s(k krmijo z mesnimi odpadki, črvi, zrnjem in 8«« ŽENSKI VESTNIK Vzemite cvetje! Saj jih poznate tiste znanilce pomladi, tiste lastavičke posebne vrste — punčke 9 plavimi očmi, M se prikažejo po mestnih kavarnah, čim prične kopneti 6neg in pokrijejo prisojne bregove prve vijolice. «Ne doma ne staršev nimam. Stric Peter je postavil doli ob reki kolibo in tam sem stanovala doslej. Pa so prišli hudi ljudje in rekli, da stric Peter nima pravice, postavljati na mestnih tleh kolibe in stanovati tako poceni, pa so kolibo podrli — in sedaj sva brez strehe oba, stric Peter in jaz. Zatekla sva se v neko prazno drvarnico v predmestju in tam prenočujeva. Stric Peter, veste, je prav dober človek, ali sedaj je bolan, brez posla, in namesto on zame, moram skrbeti zanj jaz — vijolice prodajam, da bi mogla kupiti kruha njemu in sebi.. .* In sirota je sklonila glavo in tiho zaihtela. «Saj ti ne bo nič pomagal jok, punčka, saj nihče ne verjame tvojim pravljicam!* si je nalil gospod smehljaje novo čašo in jo nesel k ustom. «Tako mlada, pa kako se že zna pretvarjati, kako Izvrstno lagati! Pijanec je poslal otroka, da mole- duje po tujih hišah ljudi za denar, pa je otrok že tako pokvarjen, da je priberačeni denar spotoma sam zapil. Nič se ne kisaj. Glej, da se pobereš!* A mala nI prenehala jokati. Cim dalje večje solze so ji kapale z lic. «No, no, no, to je pa preveč. Počasi se je dvignil gospod s stola, prijel punčko za roko in jo potisnil skozi vrata... Ko jo stopil drugo jutro stric Peter iz drvarnice, kjer je prespal noč, se ni malo začudil: sneg je na debelo pokrival prejšnji dan še tako lepo zeleno pokrajino ob reki. < Marec, marec, nestanoviten si kakor mladih deklet srce, enkrat vroče, drugič hladno kakor led!* je mrmral starec, počasi gazeč sneg preko travnika, da bi došel v predmestje. Na sto korakov od drvarnice je zadel starec z nogo ob nekaj trdega; sklonil se je in pobrskal z roko po snegu, da vidi, kaj leži na travniku. Prestrašen je odskočil. Iz snega je gledal droben otroški obrazek Darice s tistimi svojimi ljubkimi, plašnimi očmi, ki so še v smrti prosile za odpuščanje, kakor da bi bila res kaj zagrešila. Punčka je imela ledenomrzle roke, sklenjene na prsih, a nežni prstki so krčevito stiskali košarico s cvetjem. Z v o n i m i r K o s e m. Kitajski kmetje in njihovi otroci Slika predstavlja skupino kitajskih kmetijskih otrok. Umazani bo, kuštravi, dobrosrčni, veseli, toda vedno nezaupni napram tujcu. Oblečeni so pozimi v debelo, vatirano, prešito obleko, ki je vso zimo ne slečejo. Dojenea, ki ga prineso vsako leto štorklja v družino, vlačijo s seboj starejši bratci in sestrice, ki so tudi zanj odgovorni. Kjerkoli se na Kitajskem razvija industrija, morajo otroci že v zgodnji mladosti služiti vsakdanji kruh s težkim delom, kar vpliva seveda slabo na njihov duševni in telesni razvoj. V vaseh severne Kitajske je še v časti splošno znana kitajska kita, toda novi duh, ki veje tudi na Kitajskem, jo vedno bolj odpravlja. V bližini velikih mest se učitelji, ki so dandanes nastavljeni od države, uspešno bore proti starodavni kiti. Kitajski kmet se preživlja večinoma z zelenjavo in poljskimi pridelki, kljub temu pa je dobro rejen in zelo skromen v svojih potrebah. Spoznavanje ljubezni Iztočna pripovedka. Sabin ben S ur je bil mlad trgovec v Damasku. Imel je nesrečo v kupčiji in je izgubil vse svoje premoženje. Moral se je omejiti, če si je hotel spet opomoči; zlasti ie moral odpustiti več služab- nikov in tudi njegove žene so mu delale velik« preglavico. Štiri mlade žene je imel, vse so ga imele rade bolj, kakor je sicer po haremih navada. In ko jim je Sabin ben l»ur nekega dne povedal, da bo moral tri odpustiti, so začele vse plakati in niso se mogle pomiriti. S solzami v očeh so ga prosile, naj jih obdrži. Vesel je bil Sabin ben šur, da so ga tako ljubile, a ni jih mogel obdržati. Njegovi upniki bi mislili, da ima denar in da jim ga je utajil, kajti harem štirih žensk je drag. Šel je torej k Monelisu, modrijanu, znanem« daleč naokrog. Povedal mu je, kaj ga teži, in izkušeni mož mu je rekel, naj pride naslednjega dne z vsemi štirimi ženami k njemu. Ta je prišel in z njim žene, vse temno zastrte. «Ali imate moža vse enako rade in ste mu vse enako zveste?* je začel modrijan. «Da,> so odgovorile vse štiri naenkrat, samb smrt nas more ločiti od njega.* «Zakaj ga ti tako ljubiš?* je vprašal MoneU« najstarejšo. «Ker ima tako lepe oči!* «In ti?* jo vprašal drugo. «Zaradi lepe postave.* «Kaj pa ti?* je vprašal tretjo. «Ker je dober in velikodušen.* In je vprašal še četrto. Ta je začela plakati in je rekla: «Jaz ne vem, zakaj ga ljubim.* Pa je poklical modrijan trgovea na stran ia mu rekel: zakliče mati. «Pustite me na miru. Kaj ne vidite, da imam nočno stražo.*' Vsak posamezni lik (dečka, zajčka Itd.) na tej (sliki lahko narišeš v eni črti. Poišči mesto, kjer tiaj se začne vleči črta in vleči potem s peresom Ji svinčnikom, posnemajoč gornje like, tako dolgo, da imaš pred seboj celo podobo. Pri dečku napis na jajcu odpade, ker s tem napisom' ga ne moreš narisati v eni sami črti. Najlaže je na tej sliki v eni črti potegniti plšče. , Saj j« moj brat Sodnik: cKako ste mogli reči tožitelju oself« Obtoženec: «Ker ga poznani, saj je moj brat.* notranjosti rok. Nato začni stiskati, toda, gloj, drugače tako lahko zdrobljivo jajce ne poči, pa če še tako stiskaš. Paziti seveda moraš, da boš pritiskal baš na oba konca, kor se ti sicer šala ponesreči. Ako gledalci v tvojo «čarovnijo» ne verjamejo, jim pokaži šalo, da so sami prepričajo. Huda vojna Goljata in Pojata sta sosedni vasi, ki sta že v davnih časih živeli v hudi razprtiji radi gmajne in paše. Goljatčani so bili bolj jezljivi in so nekoč soglasno sklenili, da temeljito obračunajo s Pojato. Župan jo komandiral. Podrli so staro votlo vrbo, jo nabasali z opeko, kamenjem, železjem in smodnikom, ter jo kakor kanon obrnili proti sovražni Po jati, kjer pač vaščani niso niti slutili, kaj so jim pripravlja. Na županovo komando vžgejo goljataki kano-nirji smodnik. Bum! Strašno je zagrmelo in na I mestu ubilo tri, ki so stali blizu nabasane vrbe. Ko župan to vidi, se popraska za ušesom in pravi: «Ljudja božji, nič no žalujmo! Pri nas je ubilo tri, Bog v6, kako strašno šelo mora biti v Pojati!» Glej ga zdaj s trebuhom £elni>n! Mimo je oŠ zaprl; on prcbavlja v zadovoljstvu, za vse drugo je odmrl. BUže Blažon. Mlad kriatjan Sodnik: ^Zaslišimo torej Izaka Roženkranca.1 Izak: «Tukaj.» Sodnik: «Vaš poklic?* Izak: cKravji mešetar.» Sodnik: Izak: cNe vem.i Sodnik: e kuha 5 do 6 minut, tudi rumenjak postane nekoliko trd; če se kuhajo drobna jajca 8, debela 10 minut, so trdo kuhana. Mehko knbana jajca so lahko prebavljiva in zato zlasti bolnikom dobra in tečna hrana. Ker prodre pri kuhanju vselej nekaj vodo skozi lupino v jajce, se morajo kuhati k v čisti vodi. Če kuhana jajca deneš takoj v mrzlo vodo, se jim lupina lepo odlušči. Ako jajca zmrznejo, jih je treba dati v slano vodo, kjer se od talijo in postanejo zopet porabna. Topla potica. Napravi prav mehko testo iz pšenične moke, v katero si vbila nekaj jajc. Dobro je, če deneš v testo žličko kisa, ker se potem rajši vleče. Testo daj pod skledo in ga pusti tako četrt ure. Nato razprostri na miso snažen prt in ga potresi z moko, ali pa vzemi za to pripravljeno ▼aljarnico (nudlpret), ki jo istotako potresi z moko. V ponvici segrej nekoliko masti, ki jo vlij malo ohlajeno na malce razvaljano testo. Nato razvleci testo, naloži po testu nadev in zavij. Ko je zavita, jo pokži previdno v namazano ponev ia jo speci. Nadevi so na pr. naslednji: naribana ali takno zrezana jabolka, ki se jim primešajo cimet in sladkor ter v masti zarumenele drobtine; zdrobljen sir, ki mu dodaš nekaj kisle smetane, jajc in sladkorja; od pecljev osnažene črešnje z drobti-nami in sladkorjem; jajca, zmešana s smetano, cimetom, drobtinami in mastjo. Od teh nadevaš na testo eno ali drugo. Mesto sladkorja uporabljaš lahko tudi med. Ovnovo meso z žemeljnimi cmoki ali pa žganci. Razreži na koščke dober kilogram ovnovih pleo ter jih malo posoli. Medtem deni v kožico žlico masti, vroči masti prideni žlico drobno zrezane čebule; kadar jo ta bledorumena, pa meso, košček zelene, peteršilja, korenja, limonove lupine in lor-berjev listič, prilij tudi malo juhe in vina ali kisa, pokrij in počasi pari približno poldrugo do dve uri. V drugo kožico pa deni 2 žlici presnega ma- sla in z,a lešnik sladkorja; ko je sladkor rumen, dodaj 2 žlici fino atolčenih drobtin od črnega kruha in žlico moke. Ko je vse dobro rumeno, prilij malo juhe, pa deni k mesu in pasti še skupaj zavreti. Preobilo masti odstrani in dodaj še; malo vina ali kisa ter daj na mizo z žemeljnimi cmoki ali žganci. v Jagnje ali kozliček v papriki. Deni v kožico dve žlici masti ter v njej suurumcni pol žlice drobno zrezane čebule. K tomu prideni dober kilogram na koščke zrezanega jagnječjega ali kozličjega mesa od pleč ali prsi, malo posoli in potrosi s papriko (roževa konica zadostuje) ter praži precej hitro, da meso malo zarumeni, pri tem pa ne postane I^eveč mehko. Ko je meso že rumenkasto, postrii gii v kožici na eno stran, na prazno pa potresi žlico moke, malo pomešaj, pa prideni tri ali štiri žlico smetane, malo juho in malo limOnovc lupine. Ko še malo prevro, prideni od pol limone sok, potem deni jed v skledo. Zraven daš lahko srne-ti!i ovo polento ali pra žen riž. Jagnje v obari. Pripravi ga tako kakor v papriki, le papriko in smetano opusti; zato pa prideni vršiček majarona, koreninico peteršilja in košček korenja. Zraven lahko daš žemljine ali krompirjeve cmoke. Jagnječja obara z gobami. Napravi kakor jag-cječjo obaro. Ko je že skoro gotova, prideni na listke zrezanih ter s presnim maslom in peter-šil;em spraženih gob, najboJJo šampijonov. Poleg daj na mizo pražen riž. Jagnječja jetra pražena. Deni. v kožico dve žlici drobno sesekano prekajene slanine in žlico drobno zrezane čebule. Ko jc ta rumena, prideni di oje na listke zrezanih jagnječjih jeter. Urno jih piepraži (v petih minutah so dobra), potresi malo s soljo in poprom ter stresi na krožnik. Jagnje z zelenim grahom. Dober kilogram jagnječjega mesa od pleč aH hrbta razreži na koščke. V primerno kožico deni dve žlici presnega masla in žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja. Nato pridem meso, ga malo posoli ter praži tako nekaj minut iu dodaj žlico moke in četrt kilograma zelenega graha. Zalij z juho, rahlo premešaj ter pveii fee nekaj časa vreli. Potem daj na mizo. Zabeijeno jagnje ali domači zajec. Deni v kožico žlieo presnega masla, nekaj na koščke narezane čebule, peteršilja in pol lorberjevega lističa. K temu dodaj dva dobra kilograma na koščke zrezanega jagnječjega mesa od hrbta ali pleč, potresenega s soljo in poprom; prilij še malo kisa, juho ali vode ter pokrito pari pol ure. Nato stresi v skledo, potresi z drobtinami, drobno zrezanim zelenim peteršiljem ter česnom in zabeli z razcvr-tim presnim maslom. Lorberjev list poprej odstrani. — Zabeljeni domači zajec se napravi na isti način. Samo moraš prej odrtega domačega zajca dobro oprati in pustiti nekaj časa v vodi. Kako narediš vijolično olje. Deni v steklenico precejšnjo množino vijoličnih cvetov ter nalij nanje mandljevega olja. Steklenico dobro zamaši ter jo pusti osem dni zamašeno. Nato precedi olje skozi gost prt in dišeče vijolično olje je gotovo. Slabo dišeče omare in predale očistimo, ako zapremo vanje za štiriindvajset ur lonček klorovega apna, katero smo oblili z nekoliko kapljicami razredčene žveplove kisline. Domač parfnm. Glicerin ima lastnost, da so navzame duha cvetlic, ki jih namočiš v njem. Ce imaš cvetlice namočene nekaj dni in izvleček precediš, imaš dober parfnm. Čiščenje palm in drngib cvetlic. Palme ali druge cvetlice s širokimi listi, ki jih gojimo v sobah, se silno hitro zaprašijo. Navadno jim zbrišemo prah z mokro gobico, a lepše in čisteje se osna-žijo z zajčjo tačico. Kako odstraniš melje Iz pohištva in obleke. Zelo dobro sredstvo proti moljem je bencin. Pohištvo, v katerem so molji, preneseš v posebno sobo, kjer ga močno poškropiš z bencinom, ki uniči tudi jajčeca. Duh po bencinu se izgubi v nekaj dneh. Ker je para od bencina zapaljiva, ne smeš v dotični sobi prižgati nikakega ognja. Molje spraviš iz obleke, ako obleko v posebni omari dobro poškropiš in zapreš. Velikonočni pozdravi * Veselo veliko noč vsem slovenskim dekletom in fantom, sorodnikom in vsem čitateljem »Domovine* žele slovenski fantje-mornarji, ki služijo v Boki Kotorski: Andrej Kristan (Strahinje pri Kranju), Lovro Ciprle (Vodice), Leon Stibelj (Kranj), Frane Slabe (Zibršče), Rudolf Drnovšek (Ljubljana), Miha Kalčič (Maribor), Franc Brezož-nik (Maribor), Dobraje (Maribor), Alojzij Pogoreve (Dolče), Miha Lorbek (Maribor). * Veselo veliko noč želimo vsem dekletom ln fantom, staršem in znancem belokranjski fantje-topničarji 2. baterije, 2. divizije, 12. artilerijskega polka v Prištini na Kosovem polju: Josip Šterk (Kočevje), Josip Plut (Krvavčji vrh), Josip Fir (Bereča vas), Matija Zloger (Radovica), Frane Če-mas (Vinica), Peter Tomač (Vinica). * Veselo veliko noč in tovariški {»zdrav vsem tovarišem in tovarišicam v ceršaški tvornici. — Robert Krautberger, otok Rab, Dalmacija. Veselo Veliko noč vsem prijateljem in znan> cem, posebno pa bralcem in bralkam priljubljene «Domovine», želi Oton Arzenžek, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah. UGANKARSKI KOTIČEK RAZPIS UGANKARSKE TEKME Z DOBITKI. Za naše naročnike razpisujemo novo ugankarsko tekmo z 10 dobitki, in sicer obsega prvih pet dobitkov po dve knjigi (romana Pater Kajetan Tigrovi zobje), 06talih pet pa po eno knjigo (romaa Pater Kajetan). Udeležijo se lahko te tekmo le naročniki «Do-movine2>, ki imajo vsaj do konca aprila poravnan« vso naročnino. Prav rešiti je treba obe dolnji uganki in doposlati rešitvi e točnim naslovom rešitelj« najkesneje do 29. t. m., ko se bo vršilo žrebanje dobitkov, žrebanje bo popolnoma nepristransko. Deset je dobitkov in samo deset bo srečnikov, M bodo nagrajeni. Poskusite srečo! Kdor nc bo dobil sedaj, naj se tolaži na pozneje, ker kome takinfr tekem razpisali še več. Uganki, ki jih je treba za tekmo rešiti, sta s* slednji: REBUS. KIP. K3B J * a L J a a * L B i i 1 m a n m n o 0 F 0 0 r E Ld l 4 \ T» - T \/V4.V/X Ul T XXV T X UUU *»»V-Jw « - J -----J tero pritrdiš. 2.) Domača žival. 8.) Prostor, kje* boš počival po smrti. 4.) Slovenski tednik. 5.) Napravo, s katero zadržiš prehitro vožnjo voza. 6.) Neprijeten letni čas. 7.) Vzklik. 8.) Slovansko krstno ime. — V srednjih dveh navpičnih vrstah bere* v prvi od zgoraj navzdol in v dragi od spodaj navzgor isto. kakor v četrti vodoravni vrsti ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ničevost sveta. Gašper: cVeš, dragi Ožbovt, čo takole stojiš ob razburkanem morju, % neba pa grmi in treska, tedaj šele vidiš vso ničevost našega življenja ...» Ožbovt: cTakšno ničevost spoznavam jaz ceneje doma, kadar se razgovarjam — z ženo.. .> Ljubezniv možek. Ženka: «Kaj ne daš denarja, da bi se podala tr. toplice?* Možek: «Ga nimam, verjemi, da ga nimam.» Ženka: »Torej ti je ljubše, da umrem. Saj pogreb bo treba tudi plačati.* Možek: «Seveda, ampak to bo vsaj izdatek enkrat za všolej...» Slaba suknja. Vlsokošolec: »Kakšno suknjo ste mi pa napravili? Komaj dva tedna jo nosim, pa je že vsa rdečkasta.* Krojač: «Jo jo 2e sram, ker jo 5e vodno niste plačali. ...» Lepa obitelj. Sodnik: «Tako mladi sto, Janžek Klobasa, pa fce kradete. Kaj pa pravi Vaš oče k temu?» Janžek: «Saj še ne ve za mojo tatvino, ker je lar&di vloma ie eno leto zaprt...» Zaljubljena je. Gospa: «S kom ste pa včeraj govorili tako Holgo pred vrati?* Služkinja: «Oh, gnadlova, za kua me pa spra-Bujeja — al So niso bli nkol zaljubljen?...» - * t Krščena ]uda. Dva krSčena juda sta so sprla ter se pričela grdo obdclavati s psovkami. Prvi: «Ti, lopov umazani, si potomec Judeža Iškarjota, ki je prodal našega Izveličarja za tri-fleeet srebrnikov.* Drugi: «Kar molči! če bi tvoj praded vedel s* to kupčijo, bi ga prodal še za dvajset srebrnikov.* Srečen zakon. Evlalija: »Ali je Vaša hčerka srečna v zakonu?* Kunlgunda: «Zelo 6rečna. Vpričo nje si no upa njen mož niti odpreti usta.* Razumljivo. Lastnik men&žerije: cVi bi radi bili pri meni v službi, Blaže? Ali ste navajeni živali?* Blaže: «Saj sem bil dosloj vedno pri konjih.» Lastnik: «To Se ni dovolj. Morate imeti tudi prisotnost duha. Kakšne korake bi pa Vi napravili, če bi na pr. zbežal lev iz kletke?* Blaže: «0, prav dolge.* Čuden kandidat smrti. Boltežar se je tako hudo razjezil in razžaloslil, da je sklenil umreti. Vzel je na tihem vrv iu bajdi v gozd. Doma so ga iskali in iskali ter ga je končno našel hlapec obešenega — za noge. «Za božjo voljo, kaj pa počenjate?* je odgovoril Boltežar, , s katerimi umivati se je pravi užitek. Nežna, dobra, čista, jako peneča, diskretnega vonja v peiih različnih vrstah. ELSA LILIJINO MLEČNO MILO, prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno; ELSA-GLICERINOVO MILO vpliva izrecno na roke, ki trpe vsled dela in mraza; ELSA nORAKSOVO MILO je najpriljublje-nejSe sredstvo za odstranjenjo fatalnih peg, priščev itd.; • ; ELSA-KATRANOVO MILO za lase ia glavo, končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno ttne vrste. ZA POIZKUŠMJO 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic b zavojnino in poštnino 52 Din, toda le tedaj, če se denar pošlje v naprej, ker jo poštnina po po-vzelju ea 10 Din višja. NaroČila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubiei Donji, Elsatrg 860, Hrvatska. Ako rabite čevlje, usnje in čevljarske potrebščine, kupite najbolje in najceneje pri čevljanu Francu Kokolu IG v Laškem. 0, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic. Feller-jeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri uporabi so jako štedljiva, radi tega poceni. Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijino, glicerinov o, boraksovo, katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 Din, ako se pošlje denar v naprej, po povzetju pa 62 Din pri lekarni Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 860, Hrvatska. J. Stjepnšin SISAK 9 priporoča boljše tamlmrice, strnne, partiture in ostale potrebščine za vsa glasbila. 1 I 1 I I I I i I I I I 1 I I 1 I I I I I Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljeno romane „JUTIiii" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. Pater* Kajetan Cena broš. Din 30 —. ver. Din 40-—, po poŠti 8 Din več. Tigrovi zobje Cena ti roš. Din 30-—, vez. Din tO'—, po poŠti Din 2-— reč. JE AN DE L A HIRE: Luoif ex> Fantastičen roman v VI. delih. Cena broširano Din 45 —, vež. Din 55-—, po pošti Din 2"— reč, FEREAL CUENDAS: Veliki inkvizitop Zgodovinski roman ia dobe španske inkvizicije Cena broš. Din SO4—, ves. Dia 40—, po pošti Din 2 — reč. HARRY 8HEFF: Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost In nenravno življenje papeža Aleksaudra VI, njegovega sina Cezarja in hčerke Lukreeije Borgije. Broširano Din 30'—, vesaao Din 40-—, po pošti Dia 2-— veo. CLAUDE FARRERE: Guaar ji Zgodovinski roman iz življenja morskih ropar-Jot r XVII. stoletja Cena broš. Din 20-—, ve«. Din 30 —, po posti Din 2-— več. FR. HELLER: I I L I I 1 1 I 1 I I s« Blagajna velikega vojvode Romiti. lini. I 'i a 16'—, ,ei. Din 26*—, po poŠti Din 2 — ret. FR. HELLER i <■■> Prigode gospoda Colllna S&ljir detektmki roman i, .slikeg. aretn. Cenn Din 10'—, po poŠti Din 2'— ni. Knjigo se narofajo pri nprnvnlit.n ..Jutra" T LJablJanl, Pttitrnpn ali o. S4. Najcenejše strešno fcritje! Združene opekarne, d. d. v Ljubljani prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu redijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preiz-l v 3<;ue modele Btrešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in Miklošičeva 43 o. 13 Na željo se pošljeta takoj popis in ponudba! Odgovorni urednik Andrej JRažem. Izdaja konzorcij «Dotnovlne», Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.