Morituri vos salutant! (Z ozirom na zadnje pojave od vseh strani naše javnosti do učiteljstva) Socialne razmere med učiteljstvom samim in ueiteljstva do naše oficialne javnosti so se posebno v zadnjem času temeljito izpremenile in se še izpreminjajo. Kdor meni, da so to nenaravni pojavi, ta se temeljito moti. Vrši se povsem naraven proces, in tudi onemu, ki bi se upal trditi, da bo ta proces škodoval našemu stanu, lahko z mirno vestjo rečemo, da bo ta proces v korist našemu stanu in da bo ravno ta proces oni veliki mejnik, ki bo ločil dosedanje generacije učiteljstva od bodočih. Ta proeesje boj za svobo do in boj za ugled učiteljskega s t a n u ! Že nekoč si je učiteljstvo želelo vee pozornosti in dejanske pomoči od naše oficialne javnosti. Ni je dobilo, in bilo je užiteljstvo grdo izkoriščano in varano od politiških strank in njih voditeljev. Ta zgodovinski fakt ostaae v zgodovini bojev ufiiteljstva, in sedanja mlajša generacija naj si ga dobro zapomni, ker se bo treba še marsikaterikrat spominjati nanj, da se ne damo zaresti in ne krenemo s sedanje edino prave začrtane poti. Mi smo stan, ki je zmožen voditi podrobno kulturno delo v narodu, ki je voljan podpirati onega, ki hoče delati dobro za narod, a nismo stan, ki se da podkupiti raznim narodnim demagogom. To načelo naj si zapomni mlajša generacija! Da pa smemo zahtevati od naroda pri tem tudi svoj eksistenčni minimum, to se samo po sebi razume, nikdar pa, da bi si prisvajali voditelji naroda pravico, da smatrajo ta minimum kot dobroto ali eelo kot plačilo za našo podporo. Hočemo, ker je tako pravično! Ia v tera oziru se je pri našem stanovskem postopanju v taktiki grešilo. Obrnilo pa se je ravno v zadnjem času na bolje in to je ono, kar nas napravlja trdne in kar bo koristilo našemu stanu. Ne zaradi tega, ker je napredna stranka izgubila moč, ampak zaradi tega, ker je ona napram učiteljskem stanu grešila, se je izvršila ona izjava na zadnjem učiteljskem shodu v Ljubljani. In kdor meni, da je bil to le izbrub. volilnega boja za kaudidate v Ljubljani, ta se tudi temeljito moti, ker je bil to le končni akt k mnogim pogreškom napredne stranke napram učiteljstvu. In akademična mladina, ki je tedaj proučevala naš stan, je pisala po zborovanju BZaveze" v Postojni 1. 1904. sledeče: „1 d ejo samopomoči, kije tako močno vzklilavučiteljskih organizacijab, nam je pa tudi jasendokaz, da vzlic vsem trditramučiteljstvovbojuzasvoje (a tudi za narodne ne! Op. uredn.) interese vendarninašlo vvodilnihkro- gih naroda zadostne opore, in da tudi ostala inteligencija ae sodeluje z njim v toliki meri, kakortočujemo vnardušenih, p r e m n o g o k r a t od politiških interesov diktiranih govorih.1) Torej prvo spoznanje je tu, a nikakor naj ne bo to povod, da se prične učiteljstvo zopet zanašati na politiške stranke. Popolna osamosvojitev naše stanoFske organizacije, samopomoč in samoobramba je še vedno naše geslo. Nikakega zanašaoja! Ne blagodišeče kadilo in kadilnica naj privabi našo oficialno javnost do nas, temveč opozicija ua stvarni podlagi naj jo prisili do nas. Naše delo naj jo prikleue do nas! In to se je zgodilo ! Kar nismo mogli doseči nekoč, to je doseglo napredno ueiteljstvo (napredno — ne liberalno, kakor to domnevajo razni Slomškarji, ki smatrajo pojm naprednosti identičnim z liberalizmom) danes in to s svojim samostojnim, možatim nastopom in bi storilo to še v višji meri, če bi razpolagalo z zadostnimi sredstvi — zmajalo je namreč oficialno javnost, da se je pričela zanimati tudi za učiteljska vprašanja. Edor ni razumel koraka, ki ga so storili voditelji učiteljstva z izjavo na shodu v MMestnern domu" v Ljubljani, ta ga lahko razvidi in razume danes! Da ni to škodovalo, se kaže t tem, da so se napredni poslanci pričeli z vso vnemo in itenzivnostjo zaraemati za učiteljske iuterese. Drugi fakt je ta, da se je napredno časopisje tudi sedaj pričelo bolj baviti z našimi težnjami in vnemati širšo jarnost zanje. Skoro neodpustljivo je, da ni tvorilo že prej napredno časopisje proti uteži klerikalnemu hujskanju po časopisib. z ozirom na naš stan. Le napredno kmetiško glasilo naj bi v tem oziru zavzemalo še odločnejše stališče in posvečalo še več pozornosti hujskanju klerikalnega časopisja zoper učiteljski stan in posameznika. Le s trdnim in značajnim užiteljstvom postane trden narod, in zavedajte se tega, da je sedanji boj za učiteljstvo boj za narod ! A bolj od pojava t buržoaziji nas je razveselil pojav v proletariatu. ^Hfa sinrt obsojeni vas pozdraTljajo !«« Da se je zavzelo delavstvo za učiteljstvo, to nam je zapisati kot še veselejši pojar od prejšnjega. Nismo sami, zato se nam ni bati! Z nami je delavstvo, ono delavstvo, ki je vajeno bede, ki je vajeno boja in ki je zatirano in izkoriščano, kakor smo to i mi, zato pojmi naše gorje in se hoče boriti z nami. Ne samo s tiskom, tudi z besedo se je začelo zavzemati za učiteljstvo.?) Na shodih — to je prava pot! če se hujska po shodib zoper učiteljstvo, je dolžnost nam prijaznib strank, da se nas na shodih brani. Masa naj zve, kako se proizvaja dr. Šušteršičevo geslo, ki ga je izrekel na shodu 0 Omladina. 2) nEde5i Prapor" je prinegel t svoji 73. itev. ponatisk naiega elanka nAnarhija". S tem imamo zopet zaznamovati pojav, da nismo sami, temveč je z nami tudi naše delavstvo, pripravljeno boriti se za interese šolstva in pr*vo našega stanu. — Zavest, da vse spoznava, da nima naš stan samih izdajic, nam daje novo mo5, da vztrajamo trdno v boju za resnieo, pravieo in žast, ki nam jo drugi kr*dejo. U r e d n. v Škofji Loki: BUčiteljstvu je treba kosti numerirat!" Ooa naj zve nemoraluosti, ki se proizvajajo nad užiteljstvom v živi besedi, da ji bodo ostala jasno r spominu in bo zaupalo tedaj učiteljstTU, ko bo potreba izreči odločilno besedo in obsodbo uad našimi zatiralci. Tega postopauja do sedaj ni bilo in mi 6mo ga pogrešali, žalilo nas je to mnogokrat, a bili smo obzirni. Mogoče preobzirni in se je to nad nami samimi maščeralo. Naše rrste 60 se otresle gailobe ia kar je bilo nagnitega, je šlo tja, kamor spada. Ta proces je bil potreben, ker mi potrebuj«mo za novo dobo, ki se nam odpira, čiatih vrst in avežib muči. Bekli smo že nekoč, da mi ne potr«bujemo vnanjih preobratov, temvefi notraojib preobrator, to je erolucije v srcih in mislih učiteljstra, in ta se vrši ravno sedaj v dobi presekucije. Ta notranji preporod nam pa ustrari mož, na katere se bomo lahko zanašali tudi z najrečjimi zahtevarai. Zatorej bomo restno motrili sroje vrste, štoli značaje, da se nam pozneje zopet ne vriaejo škodljivci v naše Trste. Ge se pa ?rste naših nasprotnikov zadovoljujejo z vnanjimi, navideznimi premti, je to njih skrb, mi zase pondarjamo, da bomo od sedaj naprej odloSno zavračali rsak tak element, ker postauejo rarno ti elementi v kritičnih trenutkih najaevarnejši. S temi besedami 86 obračamo posebno de mlajšega učiteljstva, da se pripravi oa doto dobo in delo, ki nas čaka. Iz sedanjih perspekti? je razridno, da ne bomo korakali sami, temveč bomo našli opore y močnem delu našega naroda, vendar Be moramo t pm rrsti zanašati le nase in r samopoinoč. Naša podlaga je napredna, a ukleniti se politiškim Btrankam ne bomo dali. Po sedanji dobi šele napoči dan, ko bo učiteljstvo dobojevalo boj za svobodo in ugled srojega stanu. Co bodo Toditelji javnega mnenja z nami, bomo mi z njimi, če ne, borao bojevali boj sami d»lje, čeprar nna smrt obsojeni" vemo, da napoči tudi nam dan Tstajenja! Ne bo učakal klerikalizem dneva, da bi se vse slovensko učiteljstvo valjalo pred dr. Šušteršičem v blatu in da bi kot sužoji nekoč Cezarju klicalo: BSlava ti imperator, unairajodi te pozdravljajo!" Zakaj mi predobro pojmimo besede, ki so izšle iz ust istega moža: BŠ o 1 a je prokletstvo za ljudstvol" In pretočno se zavedamo srojega poklica!