59
svoje mišljenje nekoliko izpremenil. Ob sedemdesetletnici so ga Italijani zelo slavili.
Jan Kubelik (str. 62.). znani češki goslar, eden prvih umetnikov na violino, je prošlo sezono z velikanskim uspehom igral v Ameriki.
NewYorške orjaške palače. Naša slika str. 61. nam kaže velikanska poslopja, s katerimi se ponaša New York, to največje trgovsko mesto novega sveta. Na ozkem otoku Manhattan je začetek tega ogromnega mesta, in tu je tudi središče vsega prometa. Ker vedno bolj primanjkuje zemljišča, so prisiljeni Američani zidati visoko v zrak; saj stane kvadraten meter stavbiščav Ne.w Yorku do 15.000 K, zrak je pa še vedno zastonj. Zato so pa hiše vedno višje in višje, nadstropje stavijo na nadstropje, tako. da postajajo hiše že kar stolpom podobne Posebno veliki časniki se kar izkušajo med sabo, kateri bo višje sezidal svoj dom, da nadkrili svojega tekmeca.
Šola „Glasbene  Matice" v Ljubljani   šteje
letos brez dijaškega zbora 275 učencev. Učitelji so: Za klavir gg. Gerbič, Prochazka, Vedral, P a v č i č in gdč. Praprotnik,za violino gospod Vedral, za čelo g. K r a u s s, za flavto g. Breznik, za solopetje gg. G e r b i č in H u b a d, za teorijo in šolsko petje g. Pavčič, za harmonijo in kontra-punkt g. H u b a d
Josipa Stritarja je imenoval občinski svet ljubljanski za častnega meščana
Slovenska in hrvaška „Matica". Pododsek »Slovenske Matice" v Ljubljani se je nedavno posvetoval o tem, kako bi se dalo doseči skupno delovanje slovenske »Matice" s hrvaško. Predložil je za obe »Matici" sledeči predlog: „Slovenska Matica" naj bi izdala vsako leto po eno hrvaško knjigo na svoje stroške in ravno tako „Hrvaška Matica" eno slovensko pod imeni »Slovenska knjižnica" oziroma »Hrvatska knjižnica". - Urednik »Slovenske knjižnice" bi bil pri »Hrvatski Matici" Slovenec in »Hrvatske knjižnice" pri »Slovenski Matici" Hi vat. — Obe »Matici" volita urednika po svoji volji, honorarji pa se določijo po društvenih pravilih.
Sobota. Na strani 143. »Letop. Mat. Slovenske", 1. 1885. navaja I Navratil v svojem članku: »Slovenske narodne vraže in prazne vere" tudi etimologijo besede sobota. On trdi z Miklošičem in Kopitarjem, da je »sobota" strn. »sambaz", a ne naravnost iz hebr. »sabbath", niti iz grško-lat. lica o&fflonov — sabbatum. Paul, Etvmolog. Worterbuch der deu-tschen Sprache, 6. Aufl. 1905 pa pravi na str. 327.: »Aus kirchenl. sabbati dies, woraus frz. samedi, ital. sabbato, prov. dissapte, ir. sapait stammt, kann ahd. sambaztac-Samstag nicht abgeleitet sein, weil dadurch die hd. Nasalierung nicht erklart wird und weil ein kirchenl. Wort keine Verschiebung von t zu z  haben  diirfte.  Da aslov.  sobota,  magy. szombat,
ruman. sambata dem ahd. »sambaztac" zunachst stehen, diirfte o s 11 i c h e r Ursprung anzunehmen sein." Torej ni naša sobota iz nemškega sambaztac, ampak nemška beseda je prišla od vzhodne strani. »Offenbar ist ein etwa im 5. Jh. bestehendes orien-talisches .sambato' (pers samba) durch das Grie-chische ins Oberd. und Slav. gekommen", pravi dalje Paul 1. c. In na podlagi pers. samba smemo tudi verjet', da je bilo v grščini poleg adppoc-ov tudi odti-patov v rabi, kar le govori za vztočni izvor nemškega »sambaztac" in proti stari razlagi naše »sobote."
Janko Bratina.
„Hrvatska Matica" je izdala letos sledeče knjige: »Hrvatsko kolo", kjer se vrste pesmi in povesti raznih pisateljev. Med njimi je tudi ena drama; proti koncu knjige je obširen popis slovenske književnosti. — Nadalje je prestavljeno v posebni knjigi več povesti H. P. Č e h o v a. Izborni prevod je oskrbel Martin Lovrenčevič. — Stjepan Radič očrtu je v knjigi »S a v r e m e n a Evropa" značaje evropskih držav in njihovih narodov — Avgust Harambašič je prevel veliko pesnitev Rusa N. A. Nekrasova »Komu je dobro v Rusiji?" Evgenij Kumičič je napisal povest iz istrskega življenja »J e I k i n b o s i 1 j a k". - P e r k o v a c je napisal »P r i p o v i e s t i" in »Iz bojnoga o d-sjeka". Knjiga se pričenja s piščevim životopisom, ki gaje oskrbel dr. Ivan Z a h a r a. — Vjen c eslav Novak je spisal povest iz sedanje dobe pod naslovom »Zapreke". — Več pozneje.
Srbsko vseučilišče v Belgradu. Novo srbsko vseučilišče je bilo slovesno otvorjeno dne 15. okt. 1.1. ob prisotnosti zastopnikov raznih kulturnih zavodov. Vseučilišče je otvoril kralj Peter I. z nagovorom. Za njim je govoril učni minister, hkrati ministrski predsednik, L j. Stojanovič, potem pa rektor novega srbskega vseučilišča S. Lozanič, kateri je zahvalil vse, ki imajo zaslug za ustanovitev srbskega vseučilišča, ter popisoval razvoj srbskega narodnega šolstva.
Leta 1808., še za časa prve srbske ustaje, se je osnovala prva srbska visoka šola, ki pa je bila po bistvu srednja šola. Njen ustvaritclj je bil veliki Dositije Obradovič in prvi profesor Ivan Jugovič. Šele leta 1838. se je osnoval licej, čigar učenci so se vzgojevali v klasično patriotskem duhu ter se navduševali za vrline starih Rimljanov in naših boriteljev za svobodo. Posledica te vzgoje je bil omladinski pokret leta 1860. Ta licej je uspešno vršil svojo nalogo 25 let in je bil leta 1863. pre-osnovan v »Veliko školo", ki je bila razdeljena v tri fakultete: v filozofsko, pravno in tehniško. Velika šola je imela glavno nalogo, da vzgoji v prvi vrsti dobre in poštene uradnike za državno službo, ni pa mnogo vplivala na duševno izobrazbo srbskega naroda.   V tem  času   sta si   stekla za veliko  šolo
bv
največ zaslug Danil o vid in Mita Atanasijevič, ki je zgradbo, v kateri se še danes nahaja vseučilišče, poklonil v dar veliki šoli. Šele vsled preosnov leta 1897. in 1900. je dobila velika šola več svobode, da je lahko razširila svoje delovanje in zbrala okrog sebe odlične mladeniče iz vseh srbskih dežel, ki so se oboroženi z znanjem vračali v svojo domovino. 27. februarja t. I., polnih sto let po prvem srbskem vstanku, je dobila Srbija  najvišji   hram   znanosti —
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK JURIJ -- POLNOLETEN.
vseučilišče. Vseučilišče nadkriljuje veliko šolo zlasti v tem, da bo imelo tudi medicinsko in teološko fakulteto in združuje tako v sebi vse panoge najvišje izobrazbe, dočim je velika šola zapustila v svojem delovanju veliko praznoto: nedostajanje naobraženih teologov in veščih zdravnikov. Z željo, da bi srbsko vseučilišče cvetelo in napredovalo, je rektor zaključil svoj govor ter zaklical: Vivat Academia!
Otvoritev je brzojavno pozdravil črnogorski knez Nikola, govorili so še minister Jovan Žujovičv imenu „Akademije znanosti", dr. Anton Heinc v imenu zagrebškega akademičnega senata, dr. A. Teodoro v v imenu bolgarskega vseučilišča v Sofiji, baron Pumano v imenu turinskega vseučilišča, A. Trstenjak v imenu „ Matice Slovenske", dr. VI. Černy v imenu „Slovanskega kluba v Pragi", Steva Popovič v imenu Tekelijevega zavoda v Novem Sadu. Po končani slavnosti so udeleženci v sprevodu odšli pred spomenik slavnih profesorjev velike šole Daničida in P a n -č i d a , kjer sta vseučiliška dekana Bogdan Popovid in Sava Uroševic   položila  krasne vence.
3S2
Ruski jezik in ruska književnost na Bolgarskem. „Pra-viteljstveiinvj Vjestnik" je pred kratkim objavil zanimiv članek, v katerem se poroča, kako je razširjen ruski jezik in ruska književnost na Bolgarskem L. 1829. )t J. Venelin izdal prvi zvezek dela „Drevnie i nvnešnie Bolgare". Venelin, ki je bil navdušen za Slovanstvo ravno tako kakor Ša-fafik in Kollar, je bil po rojstvu ogrski Rus; z Bolgari se je seznanil v Besarabiji in 1. 1830. se je že preselil na Bolgaisko. Z njegovo pomočjo sta bolgarska trgovca iz Odese, Aprilov in Pa-lanzov, ustanovila leta 1835. v mestu Gabrovu prvo bolgarsko srednjo šolo. In po vplivu te šole se je zgodilo, da se je začela na Bolgarskem ruska omika udoma-čevati. V petdesetih letih je že Slavejkov prevajal ruske pesnike. Ivan Vazov, danes prvi literarni predstavitelj bolgarskega naroda, tudi še v šoli, pred rusko-turško vojsko, naučil se je ruski. In po vojski, v novoustanovljeni" bolgarski kneževini so prenehale težave, ki se je morala ž njimi izpočetka boriti ruska knjiga in ruska omika na Bolgarskem. V IV. in V. razredu bolgarskih srednjih šol je ruski jezik obvezen predmet; vsak Bolgar, ki je dovršil srednjo šolo, ako ne govori ruski, vsaj lahko čita ruske knjige. Bolgarski srednješolec pro-učava zgodovino na podlagi ruskih učnih knjig Šul-gina, Glovajskega in Vinogradova, matematiko pa in fiziko na podlagi učnih  knjig Malinina in Burenina.