C. C. postale. — Esce ogni glovedl mattina. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5: telefon št. 308. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Prstu via Valdirivo 19/111; te« le fon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Novi list Pos&mezna številka 30 stot., start, 50 stel. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 5. V GOF$8€!, ČETRTEK 30. JANUARJA 1230. *z***»??s***r*»*a LETO iiiwiwim-iìrr r ^ Tedenski koledarček. 31. januarja, petek; Peter Noi., spo* znavavec; Marcela, vdova. — 1. iebru* ar j a, sobota: Ignacij (Ognjeslav), škof, mučenec; Brigita, devica. — 2., nede= Ija : 4. Svečnica. Darovanje Gospodo* v o. — 3., ponedeljek; Blaž, škof; mu* čenec; Ansgarij, škof. — 4., torek: Andrej Korsini, škof; Rembert, mu* čenec. — 5., sreda : Agata, devica miocenica. — 6., četrtek: Atnahd, škof; Doroteja; Tit, škof. V četrtek dne 6. februarja je prvi krajec; vreme lepo. Novice. Pri načelniku vlade. Od 15. t. m. sprejema načelnik via* de pokrajinske tajnike, ki mu, kakor smo že najavili, podrobno poročajo o gospodarskih, političnih in organiza* cijskih zadevah svojih dežel. Do se* 4_aj so bili pri Mussoliniju tajniki iz Pijemonta, Lombardije in Treh Be* »eč,ij. Med zadnjimi, ki so bili pri Mussoliniju prejšnji teden, so bil tu* di pokrajinski tajniki iz Gorice, Tr* sta, Reke, Pulja in Zadra. Po njihovih poročilih je vpisanih v fašis tovsko stranko: v reški pokrajini 1708, v go* riški 3400, v puljski 6900, v tržaški 9504 in v zadrski 1577 oseb. Franc de Collodi. Pako se je imenoval frančiškanski pater, ki je 1. 1836. v duhu svetosti funrl v Rimu. Sedaj so se začele pri* Prave, da bi bil proglašen za svetni* La. Te dni so izkopali njegove telesne pstanke. Navzoča zdravniška komisi* D je ugotovila, da so nenavadno do* oro ohranjeni. Položeni so bili v cina* Do nikev, ki so jo nato slovesno pre* gesli v posebno grobnico v cerkev sv. Pacelli nastopi. Kakor poročajo iz Vatikana, bo kardinal Peter Gasparri odstopil 12. ebruarja, na dan obletnice papeže* xeSa kronanja. Ta praznik hočejo »Porabiti, da izroče slovesno novemu 1 davnemu tajniku kardinalu Pacelli* Ju oblast in urade. Zbornica. Načelnik vlade je določil, da se po* janska zbornica otvori 3. marca. Po* na»ci dobe v razpravo 80 zakonskih aertov. Potem bodo razpravljali o r°računih. Za notranje ministrstvo Proračun j eni stroški za 74,649.776 ,;.e kot lani, in sicer znašajo 832 mi* Bonov 506.509 lir. 32 milijonov več e.,P.0Debnih za državno upravo, 31 '-Uijonov za policijo, orožnike, mili* oo m javno varnost sploh. Za vojsko Aa določeni 2 milijardi 87 milijonov 6 tisoč lir. Proračun zunanjega mi* »istra znaša 197,788.100. Od svote od* j pade 29 milijonov za italijanske šole v inozemstvu. Oglejska slava. Časopisi so prinesli novico, da se v Rimu bavijo z mislijo o obnovi staro* slavnega oglejskega patriarhata, ki so ga pred 177 leti zatrli. Patriarhovo du< hovno oblast sta si razdelila goriški in videmski nadškof. Po listih se be* rejo zdaj štirje predlogi: eni so za to, naj postane patriarh goriški nadškof, drugi so za videmskega, tržaški krogi hočejo pridobiti to čast za svojega škofa, četrti so pa zato, naj kar oglej* ski prošt postane patriarh. O priliki bomo morda poučili bravce o patri* arhih iz Ogleja in njih pomenu. Aprilsko vreme. Letošnja zima je prav mila. V reme je pa tudi prav aprilsko. Danes sije pomladansko solnce, jutri že pobeli sneg bližnje vrhove. Tako so n. pr. preteklo soboto šli rpilanski meščani brez površnikov na delo, v nedeljo je pa sneg prav na debelo pokrival vse ulice v Milanu. Tako vreme je kot na* lašč za bolezni. Zavetnik časnikarjev. V sredo smo obhajali god sv. Fran* čiška Šaleškega, patrona vseh kato* liških časnikarjev. Dosti naših brav* cev gotovo ni vedelo, da imajo tudi časnikarji kot vsi ostali stanovi svo* j ega nebeškega priprošnjika. Papež Pij XI. ga je proglasil ob stoletnici njegove smrti za zavetnika tistega sta** nu, ki se s peresom in često v težavnih okoliščinah bori in ustvarja kato* liškim načelom odgovarjajoče javno mnenje. V krizi. Na vodilnih mestih goriške pokra* j inske uprave so se pojavila nasprot* ja. Predsednik Hipotečnega zavoda senator dr. Marani pri zadnjih volit* vah ni bil več izvoljen za predsedni* ka. Komisar goriškega deželnega od* bora odvetnik Valentin Pascoli je po* dal g. prefektu ostavko. Na njegovo mesto je prišel podprefekt dr. Kajetan Anzà. Primož je šel. V torek zjutraj je vso Španijo iz* nenadila vest, da je general Primo de Rivera odstopil z vsemi ministri. Kralj je poyeril generalu Berenguerju se* stavo nove vlade. Vest je bila tem bolj nenadna, ker je večletni španski samodržec še v nedeljo pravil časni* karjem, da pojde le, če se ljudstvo iz* reče proti njemu. Boj do uničenja. Pred par dnevi je eden izmed vo* diteljev revolucionarne makedonske organizacije Skatrov zapuščal z dve* ma prijateljema stanovanje nekega tujega časnikarja v Sofiji, ko plane 5 ■ skritih napadalcev iz zasede in začne j nanj streljati. K sreči je bila tema in megla, da ga krogle niso pogodile. Na cesti je nastala divja bitka s samo* kresi. Ko je pritekla policija, so jo napadalci urezali v temotne ulice in zginili Skatrov pripada struji Vanče MihajTova, napadalci so pa pristaši ubitega makedonskega revolucionarja Protegcrova. Mihajlov se bo skušal zato osvetiti. Boj med obema krilo ma makedonstvujuščih se vodi z neusmiljeno brezobzirnostjo, do po* polnega uničenja ene ali druge struje. Nenavaden petelinček. Neki posestnik na Slapu pri Vipavi je imel hlapca, o katerem je nekaj sumil. Hotel ga je preizkusiti. Zato se je navidez odpravil na Pivko, v resnici pa se je postavil na prežo. Ni dolgo čakal, ko opazi, kako se plazi temna postava proti kurji hišici in v njej iz* gine. Gospodar, ne bodi len, hop za njim, ga zapre v kurnik in gre po orožnike v Vipavo. Med tem se je na* bralo veliko ljudi, ki so stražili »pe* telimčka« in ga pitali z naslovi; celo koruze so mu ponujali, pa je ni hotel. Ko so hoteli orožniki povleči kršče* nega »kokodajsarja« ven, je bil kur* nik prazen. Med tem ko so ga ljudje zmerjali, je v hrušču zdolbil luknjo v zid in ušel po drugi strani ven. Čez nekaj časa so ga pa le ujeli, z njim še dve smrtni sovražnici kur v »kiikljah«. Žaloigra na morju. Pred par dnevi je nemška potniška ladja »Monte Servanies« udarila ne* kje na obali Argentine ob skalovje in se razbila. Parnik so držali kljub temu en dan na vodi in rešili vse potnike in njih prtljago. Poveljnik parobroda Dreyer je ukazal nato moštvu in čast* nikorn, naj se rešijo, in ostal sam na ladji. Vse prigovarjanje, naj stopi tudi on v rešilni čoln, je bilo zastonj. Dal jim je še pismo na ženo in otroke v Nemčjii in stopil na poveljniški mostovž. Par trenutkov za tem se je prednji del ladje strahotno dvignil, počasi zamajal in pogreznil v besneče valovje. O ponosnem brodu in povelj* niku Dreverju ni bilo več sledu. Ka* pitanov pogum je bil vreden boljšega dejanja nego samomora. Dragi Trst. V Trstu se obnovi tržna policija, ki j e do lanskega leta nadzirala cene jestvin. Trgovci se namreč ne držijo točno občinskega cenika. Neki trza* ški list piše, da so cene drugih izdel* kov, kakor manufakturnega blaga, čevljev itd. v Trstu do 20 odstotkov višje kakor drugod v Italiji, n. pr. v Gorici, Vidmu, Florenci. Vzrok je pre* veliko število trgovin in splošna tr* ! govinska kriza v mestu. f Matija Ivančič. V sredo 22. t. m. ponoči je nepriča» kovano umrl v Gaberju na Vipavskem tamošnji kurat g. Matija Ivančič. Bo» lehal je že dalj časa na hudi naduhi, sedaj so se pridružile še druge bolezni in drugače krepkega moža spravile pod rušo. Rajnki se je rodil 1. 1864. na Kamnem pri Kobaridu. Po končanih študijah je bil 1. 1890. posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan v Tolminu tri leta; od tam je šel 1. 1894. za kurata na Srpenico, kjer je ostal 11 let in prišel 1905. v Cerovo, kjer je deloval celih 20 let. L. 1925. je šel za kurata v Gaberje. Pokojnik je bil zelo mirnega, pie» menitega značaja, vnet dušni pastir, globoko učen, v javno življenje je pa le malo posegal. Kjer je služboval, je bil zelo priljubljen in ga bodo ohranili vsi, ki so ga poznali, v ljubeznivem spominu. Počivaj v miru, blaga duša ! * ❖ * Pogreb pokojnega Ivančiča se je vr» šil v soboto 25. t. m. predpoldne v Ga» berju. Dokazal je znova, kako naše ljudstvo z vsem srcem visi na svojih požrtvovalnih dušnih pastirjih in ka» ko bridko občuti izgube, ki so nas za» dele že v tem letu. Saj so se v teh šti» rih tednih novega leta vrste naših du» hovnikov razredčile kar za štiri go» spode. Od vseh strani Braniške doline in tudi z bližnjega Krasa so prihitele številne množice, da spremijo blagega pokojnika na zadnji poti. Veličastni pogreb je v spremstvu 22 sobratov vo» dii g. dekan komenski Nemec, ki mu je govoril tudi prisrčne besede v slo» vo. Pevci so zapeli ganljivo nagrob» nico in kmalu je domača gruda zagr» nila rakev, v kateri počivajo telesni ostanki iskrenega, značajnega prija» tel j a našega ljudstva. Smrt. V ponedeljek 27. t. m. popoldne je umrl, zadet od kapi, sodni svetnik v p., komendator dr. Ant. Bonne. Raj n» ki je bil značajen, pravicoljuben mož. L. 1922. je bil izvoljen v goriški občinski odbor na listi, za katero so gla» s ovali tudi Slovenci. Postal je za krat» ko dobo goriški župan in kot tak sprejel kralja in kraljico,'ko sta ob» iskala Goriško. Pred vojno je službo» val kot sodnik tudi po slovenskih kra» jih, n. pr. v Bovcu. Ker je dobro po» znal naš jezik in bil z ljudmi zelo pri» jazen, je bil v deželi priljubljen. Prefekt na deželi. Preteklo nedeljo je goriški prefekt Dompieri obiskal v spremstvu k v e» štor j a in drugih oblastnikov Ajdov» ščino, kjer ga je v imenu občine po» zdravil komisar dr. Grusovin. Prefekt se je zahvalil z javnim govorom, po» setil občinske urade in prisostvoval službi božji. Po maši je sprejemal dve uri ljudi in poslušal njih želje in po» trebe. Gledališča ne nesejo. Družbe, ki vzdržujejo tržaški glc» dališči »Verdi« in »Rossetti«, zahteva» jo od občine za 1. 1930. bolj ugodne pogoje kakor doslej, češ da so bili do» hodki v letih 1928. in 1929. zelo pičli. Število prebivalcev. Po zadnjih podatkih šteje Julijska Krajina skupno 992 tisoč ljudi. Na posamezne pokrajine se razdeli pre» bivalstvo takole: Reka 107.000, Gorica 228.643, Pulj 297.816, Trst 338.659 in Zader 20.141 oseb. Težko se je ponesrečil g. Peter Zorzenon, profesor na kne» zonJdškofijski gimnaziji v Gorici. Peljal se je s kolesom iz Fare proti Gorici. Na nekem slabem mestu ga je v temi kolo zaneslo ob obcestni ka» men. Padel je tako nesrečno, da si je nalomil lobanjo. Obležal je v nezave» sti. Avtomobilist, ki je privozil mimo, ga je prepeljal v goriško mestno bol» nišnico; njegovo stanje je dokaj ne» varno. Želimo, da bi g. profesor, ki je pred vojno služboval tudi v slo ven» skih dubovnijah, srečno okreval. Pod orožje. Vojno ministrstvo razglaša: Vpoklic pod orožje se bo izvršil v tekočem letu v treh rokih. 1. Prvega marca bodo pozvani oni vojaški novinci, ki pripa» dajo konjenici. V poštev pridejo no» vinci, ki nimajo predvojaških vaj in ne pravice do skrajšane vojaške služ» he ter so se rodili od junija do decem» bra 1. 1909. Z njimi bodo poklicani tu» di vsi starejši letniki, ki so bili po» trjeni z letnikom 1910. 2. Dne 23. apri» la se bo pričel vpoklic za povince vseh ostalih vrst (pehota, topništvo itd.). Tudi pri tem pozivu pridejo v poštev novinci, ki so v enakem polo» žaju kakor zgoraj navedeni. Pridru» žili se jim bodo še oni, ki so se rodili v januarju 1. 1910. 3. Prvega oktobra bodo pozvani pod orožje vsi oni no» vinci, ki spadajo sicer pod točko 1. ali 2., a imajo radi predvojaških vaj skrajšano vojaško službo. Mogoče bodo ood ta poziv pritegnjeni poleg teh še oni, ki so se rodili v februarju 1. 1910. . Novinci letnika 1910., razun onih, ki so se rodili v januarju ali februarju 1. 1910., bodo vpoklicani 1. 1931. Nov minister. jugoslovanski minister za javna dela Savkovič je umrl. Na njegovo mesto je bil imenovan inž. Filip Tri» funovič, načelnik stavbnega oddelka pri drinski banovini v Sarajevu. Novi minister do sedaj ni posegal v poli» tič n o življenje. Nova dela. Razna ministrstva so odobrila načr» te za izvršitev večjega števila cestnih del v goriški pokrajini. Skupni stro» šck je proračunan na 3 milijone 279 tisoč lir. Posamezna dela bodo trajala 3 do 15 mesecev in zaposlila okrog 700 delavcev. Ceste, katere se popravijo, leže v občinah: Kojsko, Komen, Kanal, Deskle, Dolenje, Grahovo, Trenta, Ajdovščina in Romans. Zboljšanje cest se bo izvršilo tudi v občinah Do» brovo, Gorica, Kobarid in Črniče; za ta dela bodo potrebovali 2 do 4 me» sece. V občinah Romans, Idrija, Bovec in Mariano bodo za zgradbo nasipov, mostov in drugih cestnih naprav po» trosili 2 milijona lir in potrebovali okrog 400 delavcev. Pokrajinska o» blastva se trudijo, da bi dosegla odo» britev še drugih načrtov. Na ta način hočejo odstraniti sedanjo brezposel» nost. Na indeksu. V Vatikannu so postavili spis »Daj» te Cezarju ...«, kjer govori Mario Missiroli o verski politiki fašizma, v seznam ali indeks prepovedanih knjig. 0 tem delu je tudi »Novi list« napisal poročilo. Ravno tako je zabranjeno vernikom brati nastopni dve knjigi: »Fašistovska država, Cerkev in šola« (spisal Ignotus) in pa »Mussolinijeva politika«, ki jo je spisal isti Mario Missiroli. Odlikovanje tržaškemu škofu. V soboto je poljski generalni kon» zul v Trstu g. Vladimir Kwiatowski izročil tržaškemu škofu znak »reda osvobojene Poljske«. To odlikovanje je poljska vlada dala tržaškemu ško» tu, ker se je zavzel za poljske izse» 1 j enee na poti skozi Trst. Tržaški grad je prevzela občina. Vojaška oblastva so odstopila grad pri Sv. Justu mestni občini in dobila v zameno nekdanji mont in bivšo no» rišnico. Okrajno vojaško poveljništvo se preseli v mentovo poslopje. Stav» bi, ki ju je občina odstopila vojaštvu, sta trgovinsko več vredni, toda grad je velikega zgodovinskega pomena. Vse kaže, da se bo grajsko dvorišče porabilo za gledališke predstave na prostem. Kap na igrišču. Na športnem igrišču mesta Forlì se je vršila nogometna tekma. Po konča» ni igri, ki je ostala neodločena, se je med obema tekmujočima skupinama razvnel živahen razgovor. Pri tem se je 22»!etni nogometaš Bruneili tako razgrel, da ga je zadela kap. Za častniški krožek. V Gorici hočejo ustanoviti častni» ški krožek, v katerem nai bi imeli zbirališče aktivni in rezervni častniki. Mussolini je krožku nakazal 50.000 lir, da z njimi krije ustanovne stroške. Komunisti ne mirujejo. »Gazzeta del Popolo« iz Milana po» roča, da so v Aosti v tamošnjih veli» kih tvornicah tvrdke Ansaldo štirje delovodje vršili protifašistovsko agi» tacijo. Zbirali so denar za Matte» ottijev spomenik in, kakor so zdaj ugotovili, je 1. maja 1927. na njih po» budo bila razobešena na najvišjem to» vamiškem dimniku rdeča zastava. Od» peljali so jih v Rim pred posebno so» dišče. Koliko mesa pojé Trst? V preteklem letu je bilo v Trstu za» klanih 19.131 goved (13.786 volov in 5.346 krav), 48.282 telet, 39.959 jag» ujet, 15.841 prašičev in 3.53] konj. Poleg tega je Trst pojedel 45.737 sto» tov zmrznjenega mesa. Mnogo je to, a leta 1928. je Trst porabil še več me» sa, m sicer 21.320 goved, ki so tehtala vsako povprečno 10 kg več kakor v letu 1929. Pač pa je pričelo Tržača» nora bolj ugajati konjsko meso in v svoje želodce spravijo dnevno 9 konj» skih mrh. Kako je s politiko. Pomorsko zborovanje u Londonu. V četrtek 23. januarja so se pričele v Londonu praktične razprave o raz» oroževanju. Vsaka država je povedala svoje nazore skozi usta prvega odpo» slanca. Angleški načelnik vlade Mac Donald je rekel, da je Velika Britanija zelo majhen otok, ki ne more prehra» niti svojega prebivalstva. Anglija tvori s svojimi prekmorskimi deželami dru» žino enakopravnih držav in ta družina mora ostati skupaj. »Naše ozemlje je morje. Če nas odrežejo od morja, smo odrezani od vsega sveta.« Ostale dr» zave nam morajo zagotoviti, da nam mornarice drugih držav ne bodo zaprle morja. Samo če imamo tako varnost, lahko znižamo vojno brodovje. Ameriški zunanji minister Stimson je bil zelo redkobeseden. Rekel je kar naravnost, da hočejo Združene države Severne Amerike imeti enako morna» rico kakor Anglija, in sedel. Najbolj obširen in natančen je bil načelnik francoske vlade Andrej Tare dieu (reci Tardjč). S številkami pri roki je skušal dokazati, da potrebuje Francija zelo veliko mornarico. »Oba» la in pristanišča francoske države« — je rekel — »so raztresena na treh mor» jih. Iz tega sledi nujno, da je brodovje francoske domačije razdeljeno in da ga v slučaju vojne združimo lahko šele Po več dneh, in sicer preko vojaško nevarnih morij, ki so pod oblastjo tujih držav.« Razen tega je treba vpo» štev a ti tudi prekmorske dežele, za katere mora Francija skrbeti in jih ščititi. »Njih površina je večja nego ysa Evropa, saj znaša 12 milijonov štirjaških kilometrov. V prekmorskih Posestvih živi 60 milijonov ljudi. Ra» zen Velike Britanije nima nobena dru» ga država tako velikega prekmorske» ga ozemlja. Po obsegu je francosko kolonijalno carstvo šestkrat večje ne» go drugo največje prekmorsko car» stvo, to se pravi posestva Nizozem» ske. Toda naša prekmorska posestva niso samo velika, temveč tudi zelo raz» tresena. Delimo jih v 7 skupin: Severna Afrika s 3 milijoni 770 tisoči štirjaških kilometrov in 13 milijoni ljudi; bližnji vzhod (Sirija) z 200 tisoč štir» jaških kilometrov in 2 milijoni 100 tisoč ljudi; zapadna in ekvatorialna Afrika, ki obsega 7 milijonov 640 tisoč štirjaških kilometrov in šteje 19 milijonov in 560 tisoč duš; skupine v Ameriki, (Antilski otoki, kniijana in Sv. Peter) ki štejejo 500 ti» fpč duš in imajo 100 tisoč štirjaških kilometrov; dežele v Indijskem oceanu obsegajo u40 tisoč štirjaških kilometrov in na tein ozemlju živi 5 milijonov 900 tisoč , Indokina šteje 21 milijonov duš in PPa 740 tisoč štirjaških kilometrov; prekmorska posestva v Tihem oce» anu obsegajo pa 20.000 štirjaških kilo» 'Petrov in imajo 100 tisoč prebivalcev. Zunanja trgovina. Morske poti, ki vežejo te prekmor» ske dežele s Francijo, — je nadaljeval Tardieu — so zelo dolge. Razdalja med francosko prestolico in severno Afri» ko znaša 500 morskih milj (ena milja je skoro 2 kilometra (1852 m) —- ured» ništvo.) Do Male Azije potrebujemo 1250 milj, do zapadne in ekvatorialne Afrike 4200 milj, do francoskih po» sestev v Ameriki 4400 milj. Pot v In» dijski ocean je dolga 4500, do Indo» kine 7000 milj. Do dežel v Tihem oce» anu potrebujemo pa 12.000 milj. »Če primerjamo dolgost teh poti z prekmorskimi zvezami drugih držav, ugotovimo, da presega Francijo edino le angleško carstvo. Vsaka izmed teh skupin prekmorskih posestev igra po» sebno vlogo v gospodarstvu Francije. Gospodarska važnost se kaže v trgo» vini med prestolico in posamezno sku» pino in v trgovini, ki se razvija med prekmorskimi deželami samimi. Voj» na mornarica Francije mora biti taka, da vrši lahko ob vsakem času na prek» morskih cestah varnostno službo in da ščiti trgovino s Francijo. Trgovski promet severne Afrike znaša vsako leto 13.500 milijonov ali 13 milijard in pol frankov, Male Azije 1860 milijo» nov, zapadne in ekvatorialne Afrike 3472 milijonov. Trgovina francoskih posestev v Ameriki izkazuje vsako le» to 1 milijardo 170 milijonov prometa, skupine v Indijskem oceanu 2 milijar» di 334 milijonov, Indokine 7 milijard 601 milijon, otokov v Tihem oceanu 342 milijonov. Celokupna trgovina prekmorskih posestev s Francijo in drugimi deželami znaša torej več ko 30 milijard ali 30.000 milijonov fran» kov na leto. Te številke so vzete iz statistike leta 1927. V 1929. so bile go» tovo še večje, zakaj francoska prek» morska trgovina se močno razvija. V teku zadnjih 20 let se je početvorila. Če združimo prekmorsko trgovino francoske prestolice im od nje odvisnih dežel, — je rekel Tardieu — dobimo skupno letno svoto 83 milijard 200 mi» lijonov frankov. To se pravi, da se 66 od sto vse trgovine vrši po morskih ce» stah. V tem oziru izkazujejo samo Ja» ponsko, angleško carstvo in Združe» ne države Severne Amerike večji od» stotek. Iz teh razlogov mora imeti Francija tako vojno mornarico, da prepelje lahko ob vsakem času in v vsak del svojega carstva potrebne vojaške čete in da razpolaga lahko v obrambo pre» stolice tudi z vsemi silami im sredstvi prekmorskih dežel. Varnost morskih cest je zato zanjo življenskega po» mena. Kako veliko mornarico potrebuje Francija, Tardieu pa ni hotel povedati. V tem oziru se je številkam prav skrb» no in previdno izognil. Velikost mornarice, ki jo bo fran» coska vlada zahtevala, —- je rekel — je odvisna od tega, ali bo morala Francija za slučaj vojne računati samo na last» ne sile ali pa tudi na pomoč drugih, ki jo bodo branili pred napadalcem. Grandi odgovarja. Za govor zunanjega ministra Italije je vladalo veliko zanimanje, zakaj spor med Francijo in Italijo je eno naj» težjih vprašanj zborovanja. Saj je Tardieu v svojih izvajanjih skoro očitno cikal na Italijo. Njegove šte» vilke so imele samo en namen: doka» zati, da potrebuje Francija večjo mor» narico nego soseda. Na pomorski konferenci v Washing» tonu leta 1921. je francoska vlada pri» znala Italiji enakost samo pri velikih, dragih vojnih ladjah. Glede drugega brodovja je ohranila vsaka država pro» sto roko. Namen italijanskih odpo» slancev v Londonu je, da se sedaj do» loči in prizna enakost tudi glede osta» lih ladij. Močno orožje Italije je v tem, da je Briand leta 1921. poslal franco» skemu poslaniku v Ameriko brzojav» ko, kjer mu naročuje, naj prizna Ita» liji tudi pri manjših ladjah enakost. Ta brzojavka je prišla v javnost in »Gor» riere della Sera« jo je oni dan tiskal s francoskim besedilom. List vprašuje Brianda, kako more biti danes naspro» ten pomorski enakosti z Italijo, ko jo je v brzojavki priznaval že 1921. Čim je Mac Donald povabil pet naj» večjih pomorskih držav na sedanje zborovanje v London, je italijanska vlada predlagala Briandu pogajanja, kjer bi se določila še pred konferenco enakost med Italijo in Francijo. Toda v Parizu so bili 1929. drugega mnenja nego 1921. Razmerje med sosedoma se je v tem času občutno poslabšalo. Briand je odgovoril v Rim, naj Italija pove, kakšno mornarico želi, o enako» s ti pa ni rekel nič. To se je zdelo v Ri» mu sumljivo, zato so odvrnili, naj po» ve Francija, kakšno brodovje potre» buje. Italija bo priznala Franciji vsako višino in se po- njej ravnala. Briand je še enkrat povabil Rim, naj pove, kak» šno mornarico želi, nakar je Mussolini odgovoril, da enako kakor Francija. S tem so bili razgovori pri kraju, za» stopniki Francije in Italije so prišli, v London z navzkrižnimi načrti in v bojnem razpoloženju. Prvi dokaz je že nastop Tardieu»jev. Zunanji minister Grandi je v svo» jem govoru poudaril, da je Italija o pomorski razorožitvi povedala skozi usta Benita Mussolinija javno že večkrat svoje mnenje. Velikost voj» ne mornarice se mora ravnati po ne» varnosti, ki preti posamezni državi. Čim bolj se čuti varno, tembolj lahko zniža brodovje. Važno je predvsem, kako se oborožujejo sosedi in kakšni so njih nameni. Ako bi države prezi» rale te okolnosti in si hotele zagoto» viti absolutno vojaško varnost, bi se morale tako silno oborožiti, da bi bile kos vsakemu posameznemu napadal» cu in pa vsaki zvezi bodočih, tudi sa» mo mogočih napadalcev. To pa vodi nujno k vsesplošni tekmi in vedno hujšemu oboroževanju. Težak položaj Italije. Vojaška varnost se mora zato rav» nati po političnih razmerah. Italijan» sko odposlanstvo ne more povedati v številkah, kakšno mornarico potre» buje Italija, zakaj to je odvisno od oboroževanja drugih držav. Pri tem prepuščajo italijanski zastopniki dru» gim deželam, da določijo sebi potreb» no brodovje, po katerem se bo Italija potem ravnala. Veselilo jo bo pa zelo, ako bodo številke čim nižje. Italija se da primerjati z otokom, ki mu primanjkujejo nekatere suro» vine in ki je zaprt v zaključenem mor» ju. Res je sicer, da Italija ni otok, toda njene gorate meje, tesnost nje» nih dolin, gostost njenega prebival» stva, revnost njenih podzemeljskih zakladov, vse to jo sili, da se poslu» žuje predvsem morskih cest, da za» gotovi gospodarski obstanek ljudstva. Za nas je morje življenje. Italija ima zelo razsežno morsko obalo, ob ka» teri leže številna morska mesta in ne» katera važna središča njenega poli» tičnega in gospodarskega življenja. Ta so posebno izpostavljena. Vse že» lezniške zveze gredo čez visoka go» rov ja in morske poti se vijejo skozi ožine, ki leže približno 1000 milj od naših pristanišč. Italija je glede rano» gih velevažnih potrebščin, kot so žito, premog, petrolej, bombaž, kavčuk, rude in tako dalje, odvisna popolno» ma od prekomorskega uvoza skozi ožini Gibraltar in Suez. Italijanski uvoz po kopnem tvori samo eno četr» tino celokupnega uvoza. Naravni položaj Italije je torej zelo težak. V svojo obrambo bi Italija lahko zahtevala, da se ji prizna rela» tivna vojaška premoč; v nobenem slučaju se ji pa ne sme odrekati pra» vica, da vzdržuje enako vojno morna» rico kakor katerakoli druga država na evropski celini. Italijansko odposlan» stvo ima zato čast potrditi ponovne izjave načelnika vlade Mussolinija, da sprejema Italija pod tem pogojem vsako, tudi na j več je znižanje vojnih mornaric. Zastopnik pete pomorske velesile japonski zunanji minister Wakatsuki je govoril zelo na splošno. Japonci se nočejo še vezati, temveč prežijo, ali ne nastane kak zapetljaj, katerega bi lahko izkoristili v svoj prid. Angleški admirali. In res se je začel že po par dneh položaj čudno sukati. Poveljniki an» gleške vojne mornarice, ki že spočetka niso bili zadovoljni s politiko Mac Do» nalda, trde, da je načelnik vlade Arne» riki preveč popustil. Admiralom ne diši prav nič pomorska enakost z Združenimi državami. Možje, ki so poveljevali doslej prvi mornarici na svetu, se čutijo ponižane. Saj je bilo angleško brodovje še leta 1900. se» demkrat večje nego ameriško, dvakrat večje nego francosko, sedemkrat več j,e nego japonsko. Angleški mornar je vladal tedaj vsemu svetu. Leta 1914. je bila Anglija še vedno vsemogočna. Njeno brodovje pa je bilo samo še 2.7 krat večje od amerikanskega. Sve» tovna vojna je pognala Amerikance silno naprej; priznati jim enakost, je za angleške admirale pa vendarle bridko. Admiraliteta ima v angleški javnosti, v časopisju, v parlamentu in v višjih krogih že od davnih časov ve» liik vpliv. Tega se je sedaj poslužila, da je pritisnila na Mac Donalda in druge delavske ministre. Tudi sociali» sti se niso mogli odtegniti temu vplivu. Tako se je zgodilo, da so se Angleži nenadoma odmaknili od Amerikan» cev in se začeli zopet približevati Fran» cozom. Tardieu in Briand sta imela dolge razgovore v angleškem zuna» njem ministrstvu, katerih so se udele» žili tudi pomorski strokovnjaki obeh vlad. Da so bili zraven strokovnjaki, je znamenje, da je stvar resna. Urad» na objava pravi, da so angleški in francoski zastopniki prišli v najvaž» nejših točkah do sporazuma. V Londonu se oblikujeta in snujeta dve skupini držav: na eni strani An» glija in Francija, na drugi Amerika in Italija. Japonci stoje še ob strani, toda se očividno nagibajo k Angležem. Ta sprememba je zelo presenetila politič» no javnost. Mornarice se povečajo. Zunanji minister Grandi je imel v 4 dneh kar tri razgovore s Francozi, a je zadel na nepopustljivost. Francija noče za nobeno ceno priznati enako» sti Italiji in vabi neprestano italijan» ske zastopnike, naj povedo, kakšno mornarico žele, da bi mogla potem do» kazovati, kako so njene potrebe nepri» merno večje. Italijanski odposlanci se pa v tako taktiko ne dajo povleči. Francosko » italijanski spor je postal tako silno tehtna težava, ki se zdi za sedaj še nepremostljiva. Načelnik francoske vlade Tardieu je kljub temu poln dobrih upov in mi» sli, da se bo zborovanje končalo z uspehom. V svoji poslanici na fran» coski narod je rekel: »Pred 12 leti je bila naša dolžnost organizirati vojno tako, da jo zmagovito končamo. Da» nes je naša dolžnost, da organiziramo mir za dolgo dobo. Napovedal sem, da bo delo v Haagu uspelo in res se je srečno končalo. Danes rečem, da bo tudi delo v Londonu uspelo in videli boste, da se bo to zgodilo.« Toda tudi če pomorske velesile pod» pišejo v Londonu sporazum, si bravci ne smejo predstavljati, da se bodo radi tega vojne mornarice zmanjšale. Amerika hoče biti Angliji enaka, vendar danes nima še enakega bro» dovja. Od 1. 1917. do današnjih dni s.o se letni stroški Amerike za mornarico zvišali od 277 do 730 miljonov dolarjev (14 milijard Ur). Ameriški predsednik Hoover (Huver) je pred par tedni sam priznal, da ni take letne svote dosegla še nikoli nobena država na svetu. Pre» den bo Amerika dosegla Angleže, bo morala kljub temu odšteti še lepo šte» vilo milijard za mornarico. Slično raz» mer je vlada med Francijo in Italijo. Tu ne gre sicer za tolike denarje, toda tu» di tukaj bi bilo treba zidati nove la» d je, da se doseže enakost. Edino če bi Anglija in Francija skrčili svoji vojni mornarici na sedanjo stopnjo ameriške, oziroma italijanske, bi novo grajenje lahko odpadlo. Na manjšanje obstoječe mornarice pa ne mislijo ne Angleži in ne Francozi. Ti poslednji hočejo nasprotno vojno brodovje še pomnožiti, saj so za leto 1930. določili 1324 milijonov frankov za nove ladje. Prvi uspeh londonske razorožitve» ne konference bo torej v vsakem slu» čaju ta, da se pomorsko oboroževanje v svetu poveča, in je prav za prav na» pačno govoriti o razorožitvenem zbo» rovanju. Posvetovanja v Londonu so • V. J. Križanovska: KRALJICA HATASU. Roman iz življenja starih Egipčanov. Plamteči pogledi brata in sestre so se križali, kakor da hočeta meriti svoje sile. »Ah! Dobro sem uganila. Žreci so poslali na kralja smrtno bolezen, da bi ti. očistili pot do prestola,« je rekla Hatasu počasi. »Obtoži javno žrece, mene pa daj usmrtiti,« je od» govoril drzno Tutmes. »Ne boš si upala napraviti ne enega ne drugega, zakaj ljudstvo ljubi služabnike svojih bogov in bo zahtevalo od tebe dokaze o krivdi. Tudi meni pustiš življenje, da se izogneš sumu, da si umorila oba brata z namenom, da bi sama vladala. Sicer pa se ne vznemirjaj! Zdaj te še poslušam in se vrnem v pre» gnanstvo.« Hatasu si je nadela zopet kapuco na glavo. »Ne izzivaj me,« je rekla mrkp, »sicer ti utegnem dokazati, česa sem zmožna. Najvišjš oblast je še vedno v mojih rokah. Egiptovsko ljudstvo utegne dati pred» nost zakoniti hčerki kraljice Aamese pred nezakonskim sinom, ki je prišel na svet po faraonovi vrtoglavosti. V nečem pa imaš prav: ne usmrtim te, pa ne iz strahu, ampak zato, ker sem dovolj silna, da mi ni treba ubijati.« Ne da bi čakala odgovora, se je okrenila in se od» pravila. Tutmes je nepremično obstal in se poglobil v misli. »In vendar, ošabna ženska, boš prisiljena deliti z menoj vladanje,« je rekel končno. »Tedaj pa sezidam spomenike, ki prekose tvoje po veličini in razkošju.« Kraljica se je naglo vrnila k svoji ladjici. Dva voj» ščaka, ki sta jo neopazno čuvala skrita v senci stavb, sta stopila za njo in ladjica je naglo odplula proti na»1 sprotnem bregu. Čez pol ure je ladjica pristala k majhnim stopnicam, ki so bile skoraj skrite v gostem zelenju velikanskih vrtov, obdajajočih od te strani kra» Ijevsko palačo. Hatasu je prožno skočila na stopnice in izginila v senčnatem drevoredu. Eden izmed njenih vojščakov in prvi družabnik sta ji sledila, medtem ko so drugi odpluli z ladjico. Ko je kraljica prišla do vrat, ki so vedla k palači, se je okrenila. »Ne potrebujem te več, Semnu,« je rekla in prvič prekinila molk. »Lahko greš z Gjujem.« pa kljub temu neprecenljive važnosti: ako se sporazum ne podpiše, pojde namreč pomorska tekma v nebrzda» nem, divjem, neurejenem diru naprej, med državami nastane boj vseh proti AJDOVŠČINA. Na lepi in rodovitni ravnici v seve» ro»vzhodnem kotu Vipavske se blesti tr^z Ajdovščina. Že v starih časih je bila tukaj rim» ska naselbina ob rimski vojaški cesti mirno Hrušice. Na razvalinah rimske naselbine »Castra« ah »Ad Frigidum«, kot so pozneje nazivali ta kraj, se je dvignil^ Ajdovščina. Ostanki trdnja» ve in izkopani novci so priče iz rim» skih časov. Ljudska domišljija pa se» že še bolj nazaj in pravi, da so v starih časih bivali tod ajdje (pagani). Iz te besede je menda nastalo tudi ime kra» ja. V srednjem veku se Ajdovščina dolgo let nikjer ne omenja. Znano je, da so bili lastniki ajdovskega okraja plemiči della Torre, ki so svoje pra» vice odstopili krog 1. 1507. plemičem Edlacherjem. Tedaj je cesar Maksi» milijan dal Ajdovščini tržne pravice. Iz vasi se je začel razvijati trg. Za Ed» lacherji so postali ajdovski gospodje grofje Edlingi. Ti so 1. 1835. sezidali predilnico. Ko so Edlingi izumrli, je kupila njih posestva v Ajdovščini družina Bolaffio. Velika posestva bo» gatih ajdovskih gospodov so danes razkosana. Ajdovščina, ki je bila do» tlej le naravno središče Vipavske, se je s predilnico razvila v obrtniški in tvorniški trg. Delavcev je bilo vedno več, z njimi so pa prišli v trg tudi tr» govci in gostilničarji. Po predilnici, ki je dvakrat pogorela, in sicer 1. 1881. in 1. 1894., so podjetni ljudje, večino» ma tujci, spoznali tudi vrednost Hub» Ijevih valov. V divje romantični dolini ob mrzlem Hublju so prav pod izvi» rom udarjali bati fužin, kjer so izde» lovali kotlovino. Nižje doli so žvižga» le velike Nussbaumerjeve žage. Tedaj se je že začela razvijati lesna trgovina. V »Palah« so 1. 1854. sezidali tudi ve» vsem, ki bo požrl neprimerno hujše svote nego danes. Za davkoplačevalce vsega sveta ni to majhna in postranska reč, temveč stvar njih gospodarskega obstanka. trgi. lik mlin in pivovarno z obširnimi pod» zemskimi kletmi. To je bilo živahno življenje v Palah in v Fužinah! Iz na» ravnega in obrtnega središča je Aj< dovščina postala tudi upravno sre» dišče Vipavske doline, posebno še ko so iz Vipave prenesli sodnijo in druge urade. Po spel javi vipavske železnice do Ajdovščine so se obetali trgu lepi dnevi. Takrat se je močno povzdigni» la tudi lesna obrt. Poljedelstvo pa se v ajdovski oko» lici ne more dvigniti do zaželene viši» ne, ker je burja prehud gospodar. Ze< lenjavo in sadje je treba v trg celo uvažati od drugod. Ker smo že omenili burjo, je prav, da rečemo katero tudi o podnebju, ki je prav zdravo in pa muhasto. O pr» vem te prepričajo mrtvaške knjige. Umrljivost je prav majhna. Podnebje pa je čudno kot malokje. Saj prideš lahko spomladi v eni uri od cvetoče črešnje v dolini do zasneženih vrhov na Kolku. Tudi v jeseni se dogodi, da se včasih pogledata grozdje in pa prvi sneg. Ravno ta različna temperatura povzroča našo slavnoznano burjo. Danes šteje Ajdovščina okoli 1250 duš. Šturje, ki spadajo pravzaprav k Ajdovščini, saj je vmes le ozki Hu» belj, bivša meja med Primorsko in Kranjsko, pa imajo okoli 1400 duš. Tu so seveda tudi vštete sosednje va» si. V trgu samem utegne bivati okoli 1000 ljudi. Večinoma so to trgovci in pol delavci, pol kmetje. Prejšnje obrti v Hubljevi dolini so že pred 30 leti začele propadati. Na velikanskih poslopjih v Palah že močno gloda zob časa. O nekdanjih cvetočih obrtih ve» do povedati le še stari Ajdovci. Za» stonj bi izvirali Flubljevi valovi, če ne bi bili že med vojno zgradili prav ob izviru vodovoda. Na nekdanji Nuss» baumerjevi žagi so domačini zgradili majhno električno centralo za Aj< dovščino, Šturje in Zapuže. Brunner se je lotil večje centrale, a je delo ustavil. Stari Ajdovci verujejo, da je cela Hubljeva struga zakleta za kazen, ker so ob njej v petek in Svetek tolkli bati v fužinah, šumele žage svojo pe» sem in šklopotali veliki mlini... Kot smo že prej brali, dajeta danes Ajdovcem največ kruha predilnica in pa les. V predilnici je zaposlenih 700 delavcev; v barvalnici jih je 80. Ne» domačinov je malo. Delavci še nekam izhajajo, ker ima vsak še kako njivo ob hiši. Hudo bi bilo, če bi predilnica, edini večji trški obrat, ustavila delo. Ajdovščina je mimo drugiji trgov v naši deželi, o katerih ste že brali v »Novem listu«, ohranila še precej ži< vih sil v sebi. Želimo, da bi ta lepi.1 vi» pavski trg, ki nam je dal enega prvih naših dramiteljev drja Lavriča in sli» kar j a Pilona, ne zapal zopet pozabi in mrtvilu. ILIRSKA BISTRICA. Sredi lepe Bistriške doline ob progi, ki pelje na Reko, leži trg Ilirska Bi» strica. Trgu daje ime kristalnočista Bistrica, poleg imena pa kraju tudi prav prijazen značaj. Bistrica izvira tik za trgom. Razen Bistrice privre v trgu na dan tudi potok Sušeč. Potok dela lepe slapove in je večino leta suh. Zato Sušeč svoje ime gotovo zasluži. S severa zapira trg Snežnikovo po» gorje, obraščeno z lepimi gozdovi, skozi katere sc vije bela cesta na vrh Snežnika. Na zapadu uzreš staro» slavni grad na Premu, ki je videl že rimske legijonarje med svojimi zido» vi. Na jugovzhodu zapirajo pogled razvaline nekdaj mogočnega Jabla» niškega gradu. Pa tudi starost trga sega nazaj v davno preteklost. Tod so bila že v naj» bolj sivi preteklosti človeška selišča. Blizu trga so namreč učenjaki odkrili veliko grobišče iz predzgodovinske dobe. Bistrica se je razvila ob vznožju starega gradu 1. 1200. Ko je zadnji bi» ■Straški vitez legel v grobnico, je trg prišel pod postojnsko gosposko. Bliž» Naši Nato je vzela ključ in odprla majhna vratca. Z lahkimi in brzimi koraki je prešla nekaj praznih hodni» kov in stopnic ter odprla druga vrata. Odgrnila je težko zaveso, ki je zagrinjala vrata, ter stopila v prostorno sobo, ki je bila slabo razsvetljena. V ozadju sobe je na vzvišenem mestu stala krasna postelja, pogrnjena z levjimi kožami. Poleg postelje je stara sužnja dremala na. stolčku. Hatasu je vrgla plašč na stolico, pristopila k speči zenski in se je narahlo dotaknila z nogo. Sužnja je naglo skočila pokoncu. Ko je spoznala svojo gospoda» rico, je pokleknila pred njo. »Hitro vstani. Arno, in daj mi moje žensko obla» čilo,« je rekla kraljica. »Nikogar ne kliči. Ti sama me oblečeš.« Medtem ko ji je sužnja molče pomagala obleči dolgo belo tuniko, ji zapenjala pas ter ji polagala na glavo širok zlat obroč, jo je Hatasu hlastno vprašala: »Ali je kdo opazil mojo odsotnost?« »Ne, kraljevska gospodarica, za tvoje odsotnosti se m nič zgodilo,« je odgovorila starka. »Kralj — naj n}u bogovi podele svoj blagoslov — je bržkone spal, a stari Tiglot je po tvojem ukazu stal vedno ob njego» vem vzglavju. Ali se hočeš malo odpočiti in izpiti kupo vina? Bleda si in zdiš se mi utrujena!« »Ne, zvesta moja Amo, nič nisem utrujena in poj» dem še pogledat kralja,« je odgovorila in se ogrnila z veliko prosojno tančico, katero ji je podala sužnja. Ko je prešla nekaj dvoran, kjer je bilo vse polno žensk, je prišla h kraljevim sobam. Dva vojščaka, ne» premična kakor kipa, sta dvignila pred njo težko za» veso iz feničanske tkanine. Kraljica je' stopila v sobo, ki je bila razkošno opremljena. Na masivni zlati postelji je ležal suh in bled mož in spal. Pri vzglavju je sedel starec s popol» noma belo brado. Vstal je, prekrižal roke na prsih ter se globoko priklonil. Flatasu se je sklonila nad Tut» mesom in ga začela pozorno motriti. Črez nekaj tre» nutkov je vzdihnila in se vzravnala. »Kaj misliš o stanju bolnega kralja?« je vprašala starca in mu pokimala, naj sede. »V tem hipu je faraonu bolje in spanec ga krepi. Vendar pa ti ne smem zatajiti, slavna kraljica, da ne moreš računati na popolno ozdravljenje.« Hatasu ni odgovorila. Sedla je na stolico in se za» topila v težke misli. Umiral je slabotni, nemočni člo» vek, ki je samo po imenu delil z njo vladarstvo. Več» r~?N , nje Trnovo, ki spada danes skupaj z Bistrico v trg Ilirska Bistrica, pa je prastara župnija iz 1. 1318. Sedanji zvonik je star že dobra štiri stoletja. Župna cerkev sv. Petra v Trnovem se dviga na prijaznem gričku. Okrog in okrog je obdana s pokopališčem. Tu počiva nekaj naših vrlih mož. Nagrob» ni napisi ti pokažejo grob, kjer leži pesnik in pisatelj Janez Bilc. Rodil se je 1. 1839., umrl je 1. 1906. Bilc je bil duhovnik, a je že zgodaj začel pesni» kovati ter je izdal 1. 1864. lirično zbir» ko »Prvenci«. Spesnil je tudi daljšo pesnitev o mučenici »Tarbuli« ter je prevedel Mažuraničev spev »Smrt Smail age Čengiča«. Blizu Bilca leži drugi duhovnik pesnik Ivan Vesel»Ve» snin. Umrl je 1. 1900. kot trnovski de» kan. Prevajal je zlasti ruske pesnike. Iz Veselove zapuščine je izdal pesnik Aškerc »Rusko antologijo v sloven» skih prevodih«. Vesel je izdal 1. 1892. prav lepo prevedene svetopisemske »Psalme«. In še tretji dekan pesnik po» čiva pri sv. Petru trnovskem. Ta je dr. Jožef Kržišnik, ki je umrl 1. 1926. Sveža pa je še gomila rajnega drja Josipa Ličana, močnega kulturnega delavca. Bistrica se ima zahvaliti za razvoj predvsem velikanskim gozdovom. Ves Snežnik, last princa Schònburg» Waldenburga, je z njim pokrit. Pa tu» di domačini imajo obširne gozdove. Že v davnih časih so škripali iz goz» * V Uspešni boji v Tripolisu. V teku tega meseca so italijanske čete v afriški posesti (koloniji) Tri» polis izbojevale več zmag nad arab» skimi vstaši. Zopet so zasedle obšir» no pokrajino Fezzan, iz katere so se bile umaknile v začetku 1. 1914. Dne 24. t. m. so osvojile glavno mesto Fez» zana Murzuch. V navzočnosti guver» n er j a maršala Badoglia ie bila na glav» ni utrdbi izobešena italijanska troboj» niča. V teh bojih so zmagujoče čete zajele mnogo ujetnikov in napravile bogat plen. dov težko obloženi vozovi z lesom za bistriške žage. V teku časa so se raz» vila velika lesna podjetja: Samsa, Tomšič, Žnideršič » Domladič in dru» ga. Vzdolž Bistrice žvižga cela vrsta parnih žag. Čim se je razvila lesna obrt, so se v trgu naselili razni trgovci. Naše ljudstvo pozna tovarno testenin »Pekatete«, ki zaposluje lepo število delavnih moči. Jako razvito je tudi čebelarstvo. Prvači mu veliko čebe» larsko podjetje A. Žnideršiča. V trgu so trije zdravniki, živinozdravnik, no» tar in trije odvetniki. Dosti dobrih gospodinj je že vzgo» jil trnovski samostan šolskih sester z osemrazredno ljudsko šolo, s trgov» skimi in gospodinjskimi tečaji. Za kulturno življenje Bistričanov, ki jih je danes okoli 1400, je skrbela vča» sih Čitalnica, ustanovljena že 1. 1866. Izmed nekdanjih društev delujeta še gasilno in olepševalno društvo. Za go» spodarski razvoj skrbe Kmetijsko društvo ter Ljudska in Zadružna po» sojilnica. V trgu je precej važnih ura» dov: sodnija, zemljeknjižni urad, užitninski in pristojbinski urad, fi» nančno poveljstvo, urad javne var» nosti, orožniki in velike vojašnice. Zadnje čase je Bistrica postala tudi važno turistovsfco in letoviščarsko sre» dišče. Saj pa je tudi Bistrica eden najbolj prijaznih naših trgov, ki za» služi lepo bodočnost. Pokrajina Fezzan meri okoli 300 ti» soč štirjaških kilometrov in obsega mnogo rodovitnih zelenic (oaz). Glav» no mesto Murzuch šteje danes okrog 1500 ljudi. Nekdaj je bil Murzuch ži» vahno trgovsko mesto in je imel nad 5 tisoč prebivalcev. Schober pojde v Rim. Koncem meseca odpotuje avstrijski kancler (ministrski predsednik) Scho» ber v Rim, kjer ostane tri dni. Listi pripisujejo posetu veliko važnost. Prijateljsko bližanje, ki se zadnje ča» se opaža med Italijo in Avstrijo, naj dobi s tem obiskom uradno potrdilo. Italija hoče gospodarsko šibko Av» strijo podpreti. — Na svečnico dne 2. februarja bo Schober sprejet od sv. očeta. Sporazum z Bolgari. Sporočili smo že, da so jugoslovan» ski in bolgarski odposlanci v Sofiji našli in podpisali važen sporazum. Obmejna posestva, ki segajo na obeh straneh v sosedno državo, se odpra» vi j o. To je bilo najtežje vprašanje, pa se je vendar rešilo. Jugoslovanska vlada je sedaj sporazum odobrila in bolgarsko zunanje ministrstvo je že izdalo odlok, kako naj se odpravijo obmejna posestva: vsak posestnik naj izmenja prostovoljno svoje zem» 1 j išče s posestnikom v drugi državi, tako da bodo kmetije ležale odslej sa= mo na eni strani meje. Razlike v vred» nosti se poravnajo v denarju. Izme» njava zemljišč se sme izvršiti samo med posestniki ob meji. Ta sporazum je razmerje med Jugoslavijo in Bolga» rijo precej ublažil. Da se položaj boljša, je razvidno tudi iz izjave zu» nanjega ministra Voj e Marinkoviča, ki je rekel, da je na zborovanju v Haagu Jugoslavija Bolgarijo podpi» rala. Pri vojni odškodnini — je po» vedal —• je Bolgarija »mnogo slabše odrezala nego Avstrija in Ogrska. Krivda pa ne zadene v nobenem slu» čaju jugoslovanskega zastopništva, ki je naredilo vse, da se Bolgariji storje» na krivica omili.« Takih besed ni bilo prej slišati iz ust jugoslovanskih ministrov. Pogajanja v Sofiji se nadaljujejo. Listnica uprave. Mivšek, Francija: Plačano do 31. maja 1930. Vovk, Rim: Plačano do konca lanskega leta. Darovi. Za »Sirotišče«: Preč. g. Josip Bressan, Do» berdob, 15 lir. Preplačila za knjigo »Sejavec« 50 lir. Srčna hvala tudi vsem, ki so darovali blagol Kaj za god bi pili, jeli, da veseio bi zapeli? Vince, jetrne paštete in seveda »PEKATETE«1 Okno v svet. krat sta bila v sporu. Zdaj ji ga je žal. kajti z njegovo smrtjo se odpro vrata neštetim spletkam. Vedela je, da bo morala stopiti v hud boj proti svojim sovražni» kom. ako bo hotela še vnaprej sama vladati. Žreci so bili nevarni. Poznali niso nikakih obzirov. Imeli so ljudstvo pod svojim vplivom, ker jih je srna» tralo za posredovalce med seboj in božanstvom. Go» tovo ji postavijo nasproti mladega Tutmesa. ki ga je poslala v pregnanstvo Pravkar je imela priliko riveriti se, da je drugačnega kova kakor njen bolni brat. S takšnim nasprotnikom bo prisiljena bojevati se kakor enaka z enakim. Kraljica je naglo odšla iz kraljevega hišnega krila ter stekla na teraso. Či=ti in hladni nočni zrak jo je osve» žil. Z višine, kjer je stala Ha ta su. se je nudil krasen prizor. Pod njo so bile «peče Tebe s svojimi palačami, hrami in vrtovi. Narasli Nil je obdajal obširno pre» stolico. A tam. na drugi strani reke, se je dvigal veli» kanski spomenik. Pila je to grobnica, ki jo je sezidala vkljub vsem zaprekam, vkljub odporu omejene kaste, ki je bila sovražna vsem novostim. Čuvstvo ponosnega zadovoljstva jo je prevzelo, prevzela jo je zavest lastne moči. da je zašepetala: »Blagoslovljena zemlja bogov; dokler sem jaz živa, bo samo moja roka držala žezlo vlade. Bogovi naj od» ločijo, kdo bo zmagovalec: jaz ali Tutmes!« III. Zastavljena mumija. V neki izmed najlepših tebanskih ulic se je dvigala velika, lepa hiša, poslikana s svetlimi barvami. Dva vi» soka lesena stebra z medenima sulicama na koncih, ki sta se lesketali v solncu, sta stala pred hišnimi vrati ter pričala o visokem činu in bogastvu njenega gospodarja. Ta hiša je bila Pagirova, s katerim smo se seznanili že pri nilski slavnosti. Za poslopjem se je raztezal vrt, ki ni' bil velik, toda dobro obdelan in poln cvetja. Nekaj dni po dogodkih, ki smo jih opisali v prej» šnjih poglavjih, najdemo Pagira, njegovo ženo in dra» žestno Nejto v dvorani, ki je gledala na vrt. Pogovor je bil zelo buren. Pagir je poskočil s svo» jega mesta, vpil in mahal z rokama. »Kakor se Nil vsako leto razlije, tako gotovo po» staneš žena Hartatefa, ki te obožuje. Jaz, ki sem tvoj varuh, in brat Mena sva sprejela njegov predlog.« »Nikoli! Hartatefa sovražim,« je rekla Nejta s plam» tečim pogledom. »Keniamun mi je všeč in njega vza» mem.« (Dalje.) Kaj nam pišejo te idrijskega kotla z dežele? Iz Istre. in okolice. Socialna ustanova. — V ntdeljo se je vršil v hotelu »Didič« 52. občni zbor Pogrebnega društva sv. Jožefa. Udeležba je bila izredno obil* na, kar znači, da se naši ljudje zani» oiajo za delovanje te velike ustanove. * r’znati moramo, da vrši društvo za Jso okolico velevažno socialno poslan* stvo s hvalevredno požrtvovalnostjo. Iz tajnikovega poročila posnema* joo, da ima društvo 4918 članov, med letom je umrlo 86, pristopilo pa je •64 novih članov. V letu 1929. je iz» Plačalo posmrtnine za 2760 lir. Celotni Promet je znašal L 48.226.45. Dohodki -4.406, stroški 23.820, dobiček 585 lir. Celotno premoženje je znašalo ob koncu leta 39.927 lir. — Ker je gmotno stanje društva zadovoljivo, so sklenili obdarovati 10 najbednejših bolnih elanov vsakega s 50 lirami. Pametno! 77 Cule so se tudi pritožbe zoper mr* hŠkega oglednika, ker ne izroči po* Lebnih listin, dokler ne vidi mrtveca, lo pa stori največkrat šele drugi dan, kar ovira delo pri uradih. Razen dveh oiož je ostal dosedanji odbor z g. Val. ■'dinarjem na čelu. Pogrebščina za odrasle je 200 lir, za otroke 40. . Pozor botri! — Letos dne 13. Joljja bo sv. birma v Idriji, naslednje dni pa v okolici. C e na slanini. — Z ozirom na dopis o cenah v mesnici javljamo, da -.o mesarji znižali slanino na 9 lir, če Je vzame odjemalec vsaj 5 kg. Novi grobovi. — Umrli so: Frančiška Grudnova, posestnica, sta* la 79 let in Ana Seljakova, vdova, stara 80 let. — Rudarju F. Rudolfu so Prenesli 2 letnega umrlega otroka v 'Mrtvašnico, ker je umrl na posledicah davice. Sp. Idrija. — Na svečnico bo imela Gospodarska zadruga v lastnih pro* štorih redni letni občni zbor. Čekovnik. — (N o v j ž u p 1 j a n i.) 77 Nadškofijski dekret z dne 17. jan. 930. opr. št. 3046.29 javlja, da je Prpšnja Čekovnikarjev z dne 20. jan. >927. glede odcepa od župnije Sp. vdrija in pristopa k Idriji ugodno re* sena. S 1. januarjem 1930. spada Če* ovnih s 43 hišami in 316 prebivalci Pod mestno župnijo idrijsko. Kanomlja. — (Bolezen.) — Pri as že dalj časa razsaja težka »mo» erna« bolezen — plesna kuga. Ker ni «vo j gostilen, se poslužujemo za* d|bnih hiš. Posledice so različne. ^Krajni čas je, da se izpametujemo in 1 v razvedrilo poiščemo razmeram Primerne zabave. Idršek. — (Zlat jubilej.) — V ^cdeljo 26. t. m. je bil pomenljiv dan Janeza Seljaka in njegovo ženo SrvV^J0, r°L Svetličič. Minulo je točno V.«*- ko sta si v Sp. Idriji pred Ma* l;u11.m oltariem segla v roke in si ob* Ju bila zvestobo do groba. Sin in hčere e.r številni vnuki jima kličemo: »V zdravju in miru naj vama teko še na* Prej dnevi zemeljskega potovanja!« Kubed. — (Drobiž.) — Neznani tatovi so udrli pretekli teden v hišo Andreja Udoviča iz Gračišča. Pobrali so vso svinjino. Pri Poletičih so še na dveh krajih poskušali srečo, pa jim ni uspelo. — Oni dan je padel s kolesa Anton Bebič iz Kubeda. Poškodoval se je tako, da so ga morali peljati v bolnišnico v Trst. —- V cerkvi tudi ni vse v redu. Pogovori pod korom naj med mašo izostanejo. Kratkokrilke se tudi nočejo poboljšati. — Vina ne mo* remo prodati. Točimo ga v »osmicah« po 2 liri 40. Iz Brd. Vedrijan. — Svoj čas je neki dopiš* nik opomnil, da je naša cesta v sla* bem stanju. Res čudno je, da se nih* če za to ne zmeni. — Pri nas plešejo, da ie joj. _Kam gledajo starši, da puste komaj šoli odrasle otroke na zakotne plese. — Naš pevski zbor vidno hira. Manjka nam organist. Gor. Cerovo. — Smrt preč. g. M a* tije Ivančiča nas je močno pretresla. V petek popoldne se je v Cerovem raznesla žalostna novica, da je nas bivši g. župnik Matija Ivančič umrl. Medtem ko se je vršil v Gabri j ah na Vipavskem pogreb, so naši zvonovi peli dobremu, spoštovanemu, vi j ud» nemu in nepozabnemu gospodu v slo* vo. Služboval je pri nas nad 19 let; bil je mož bistrega duha in dober pastir duhovniji. Ob začetku vojne je trpel, bil je z nami begunec. Za časa begun» st va je o velikonočnem času obisko* val ne le nas Cerovcev, ampak tudi ostale Brice in Gorjane ter skrbel za dušni blagor. Po vojni je začel neu» morno delati, da se vzpostavi farna cerkev sv. Nikolaja in podružnica sv. Leonarda v Dol. Cerovem. To je tudi na veliko veselje faranov dosegel. S Krasa. Ležeče pri Divači. — (Več um», nega kmetovanj a.) —. Vsak najraje govori o tem, kar ga redi. Tako tudi mi o k raški zemlji, ki jo si* cer marljivo, a premalo umno obde» lujemo. Kjer bi pridelali 10 kvintalov zrnja, ga pridelamo komaj polovico, ker zemljo nezadostno gnojimo. Limet* na gnojila premalo poznamo; seveda je tudi premalo denarja za nje. Trav* nike obiščemo le s koso in grabljami, drugače so pa prepuščeni vremenu. Koliko gnojnice nam uide, ker ne- skr* bimo za dobre gnojne jame. Tudi hlevi bi se dali betonirati. Na sadjarstvo bi se morali bolj vreči, pa bi ujeli kako liro za davke. Čas bi tudi bil, da bi popravili tisti košček poti. že veste kateri. Vaščan. Storie. — Pri nas je malo naročni» kov »Novega lista«, kljub temu ga vsi radi čitamo. Kupujemo ga v trgo» vini. — Obetajo, da bodo cesto po va» si radi prahu temel jito popravili. Flek* trična luč tudi našo vas že več mese» cev razsvetljuje; zelo prikladno za va* sovalce z »gornjega kraja«. — Bole* zen izseljevanja se tudi pri nas širi. Veliko mladeničev in deklet se je po» dalo v tujino. Pred kratkim se je p re» selila Mahničeva družina preko meje. — Zanimanje je zbudil dopis o »mač* ji pečenki«. Sicer je ta dogodek pre» cej zagoneten in ga je težko razsoditi. Mamice, bližajo sc pustni dnevi, pa* zite na domače zajčke! Gorjansko. — (N a š zbor. — Napajališče.) — Preteklo leto je pomrlo v naši duhovniji 23 oseb, ro* dilo se jih je 21, v jarem sv. Lukeža pa je zlezlo 6 parov. Naš zbor je začel nekam hirati. Opazilo se je to zlasti pretekle praz* nike. Treba je več vztrajnosti, pa ma* lo več resnih vaj. Naše napajališče, ki je bilo eno naj* lepših na Krasu, je danes podobno razvalini. Lansko zimo se je posul del strehe in mesto da bi se z majhnimi stroški popravila, so še ostalo polovico pobrali proč. Govorili so tudi o vojni odškodnini občinskih vodnjakov, po» časi pa je vse utihnilo. Potrebno bi bi* lo vsaj najnujnejše popravilo, dru* gače ostanemo čez poletje brez vode. Poljane pri Doberdobu. — (Voda, voda.) — 11 let po vojni smo ljudje in živina trpeli žejo, ker so naša na* pajališča in vodnjaki bili porušeni. Po vodo smo hodili k sosedom, včasih tudi do 6 kilometrov daleč. Zdaj bo tega konec, ker so se župan Žužič in starešine za stvar zavzeli. 7. t. m. smo že začeli kopati za vodovod iz jezera, ki je oddaljeno 4 kilometre. Vižo vije. — (Je predrago!) — Pretekli teden smo pogrebli Frančiško Furlanovo, staro 70 let. Prva je, ki so jo peljali iz naše vasi na občinskem mrtvaškem vozu. Peljali so samo z enim konjem, da je bilo treba navkre* ber konjiča na ves glas poganjati. — Domači so se sicer branili voza, ker je drag in zlasti ker je navada, da nesejo mrliča domačini za nar lir, največkrat pa zastonj. Na občini so odgovorili: »Hočete ali nočete, plačali boste kljub temu 50 lir za voz.« Mrtvaški voz mo» ra imeti tudi nosače za v cerkev in na pokopališče. Ali ni to preveč? Kje bo pa jemal naš revni delavec in kmet za take gosposke naprave?? Avber. — (O smica. — K a m n o* lomi.), — V nedeljo je otvoril osmi» co za belo vino g. Franc Bole, bivši župan, pri cerkvi. — Pred več meseci so odkrili na naših gmajnah dva kam* noloma, ki se nrav dobro razvijata, tako da so vsi moški iz Avbera in Po* nikev in več iz sosednih vasi. zapos* leni. Težakov za grunte ni dobiti. Lokev na Kras«. — (Ogenj.) — Pred kratkim je pogorelo poslop» je Franceta Može ta. Vsa družina je v Argentini. V hiši sta stanovala dva najemnika. Eden je bil zavarovan, drugi pa trpi občutno škodo. Škrbina. — V soboto je umrla v starosti 72 let Colja Katerina. Rajna se je bavila do zadnjega s prekupčeva» njem v Trst. Skoro v pomladanskem dnevu smo praznovali cerkvenega pa* trona sv. Antona (17. januarja). Tudi porok smo imeli že 3. 8. januarja je stopil v zakonski jarem Tukin Franc z gospodično Kristino Črnigojevo. Novelo. — Po enem letu je odšel za svojo blago ženo v večnost posest» nik Josip Pahor, oče č. g. Pahorja, ka» tcheta v Komnu. Bil je skrben in pri» den gospodar. N. p. v m. ! Tomaževica. — V torek je umrl posestnik Gec Anton v starosti 60 let. Bil je dober in skrben gospodar. Več časa je bil tudi podžupan. Sveti naj mu večna luč! Sveto. — Neki večer je zmanjka» lo po naših kurnikih kar 16 kokoši. Ker so zginile iz zaprtih komikov, jih lisice gotovo niso odnesle. Tudi pri nas je zima mila. Pa ne vemo, kai bo rekla pomlad. Ljudje pridno delajo in kopljejo za trte. S Pivke. Postojna. — (Nekaj statist j» k e. — Zlata porok a.). — V žup» ni ji Postojna je bilo lansko leto: rojstev 94 (10 manj kot v letu 1928.), in sicer 49 moškega in 45 ženskega spola. Umrlo jih je 67 (+ 4). poro» čilo pa 28 (+ 2). Pred sto leti, to je 3829., pa je bilo rojstev (brez vasi Zagon) 71 (40 fantov, 31 deklic), umrlo jih je 51 in poročilo se je 13 parov. Takrat je imela Postojna 195 hišnih številk, medtem ko jih ima danes okrog 320. Zaključek...? — 8. februarja t. 1. bosta obhajala zlato poroko Andrej Bezeljak in njegova, žena Karolina, roj. Klun. Poročila sta se 8. 2. 1880. Zvezal ju je rajni kanonik Hoffstetter. Redka sloves? n ost se bo vršila v farni cerkvi s sv. mašo ob 10 uri. Želimo, da učakata tudi biserno poroko. — 20. t. m. je umrl g. Renzo Felice Piovano, teh» nični uradnik pri jamski upravi. Belsko. — (K o pridejo de» k 1 e t a na » u r 1 a u b «.) — Odkar je postatola lesna družba »Sclabsa« parno žago, se je pri nas marsikaj spremenilo. Vas je dobila moderno lice in sedaj ko zmrzuje, smo celo brez blata. Dekleta ljubijo še vedno staro nošo, a imajo — predolge noge. Ne» del ja se redko poslovi od nas brez pie» sa; sem in tja se vrši tudi birmovanje brez cerkvenih obredov. Pred časom so prišla nekatera dekleta na kratek dopust. To je dalo povod izrednemu plesu — pod škalo. Družinski očetje, vdovci, studenska deputacija, vse je hitelo v plesno »ekspozituro«, končno so pa letela polena, koli, klobuki, da je bila vsa vas na nogah. Tako je, če pridejo dekleta na »urlaub«. Gorenje pri Postojni. — (N a š i m fantom.) — Naši fantje se ne zmenijo za drugo kot za balincanje in kvartanje. Knjig in časnikov ne vzamejo v roke. Pa tudi v gospodar» stvu so precej nemarni. Naša dekle» ta pa so, čim se vrnejo iz službe v mestu, vsa v klobukih. Druse v je pod Nanosom. — Zadnjič smo brali o veliki zimi, ki pritiska drugod. Pri nas za zimo še skoraj ne vemo; le dežuje precej. Zdi se, da smo že v marcu. — Letina za krompir je bila izredno dobra. Zato se menda nekateri nadejajo, da bo tudi letos ta» ko, in so postali objestni. Ob koncu leta so se prav na čuden način zahva» lili Bogu za prejete dobrote. — Tudi en grozen zločin smo doživeli 7. t. m. Ne» znanec je skozi okno ustrelil novega obč. slugo, ki je bil na mestu mrtev. Zločinca še niso prijeli. Ustreljeni mladenič, doma iz Sesljana na Krasu, je bil vsem priljubljen. iz Gor, Tolmin. — Lani je smrt pokosila 78 Tolmincev. Predlanskim le 43. Ro» dilo se jih je 87. Prirastka je za 9 žensk več. Porok je bilo v minulem letu 25. Izselilo se jih je pa prav dosti, več ko polovica brez vsake potrebe. Pred bo» žičem se je na Štajerskem smrtno po» nesrečil pri sekanju dreves Anton Ga» beršček iz Gaberij. Zaslužek in goto» vina, ki jo je imel v žepu, sta komaj zadostovala za stroške in pogreb. — Kdor se želi prepričati o našem ver» skem življenju, mu povemo, da je bilo lani 22.700 obhajil. 15. t. m. je umrla g.čna Lenka Deve» takova v nekem zdravilišču v mestu Churu v Švici, kamor je šla jeseni iskat zdravja in moči. Šla je od doma vesela in živahna in pustila svojce v upanju, da se vrne popolnoma zdrava. Kruta smrt ji je pa nenadoma pretrgala nit mladega življenja. Bila je do zadnjega trenutka pri polni zavesti in preden je zatisnila oči, je usmiljenkam še zad» njič izročila pozdrave za svoje drage. Prepeljali so jo domov v ponedeljek, 20. t. m. popoldne. Zdaj ni bilo več smeha na njenih ustnicah, njene oči so bile mrtve. Prišla je, da se odpočije v rodni grudi. Popoldne ob štirih se je vršil pogreb. Vsi. ki so jo poznali, so jo spremili na zadnji poti. Dolga vrsta vencev, 14 po številu, se je vila pred krsto. Kljub mrazu so jo spremljala vsa dekleta v belih oblekah. Fantje so se poslovili od nje s prelepimi žalo» stinkami. Lahka naj ji bo rodna zem» Ija! Nesrečni družini globoko sožalje! Kobariška okolica. — (Cene m a » s 1 u.), — V kobariškem okraju ni vasi brez mlekarne. Na teden izdelajo do 25 stotov masla. Blago jemljejo en če» dajski in dva kobariška prekupca. Do novega leta so plačevali po 17 lir in so drug drugega izpodrivali. Zdaj pa so menda ustanovili »trust« in nočejo povedati, po kateri ceni bodo plače» vali. Mlekarne čakajo, kaj bosta ukre» nili največji mlekarni na Livku in na Idrskem, ki dnevno izgotovita do 50 kg masla. Prav bi bilo, če bi se oglasil kak tr» govec s Trsta, da bi malo zmešal cene našim trgovcem. — Omenimo še slučaj z orehovimi tropinami. Tr» govci so jih prodajali po 120 lir stot. Ko je pa kmetijska podružnica začela z razprodajo, so cene namah padle za 20 lir. Idrsko pri Kobaridu. — (Vaška statistika.) — Vas šteje 107 hiš» nih številk. Prebivalcev nas je 465. »Amerikancev« imamo 37. Delimo se pa tako»le: poročenih mož je 86, žensk pa 109. Pod okni 76 deklet vasuje 93 fantov. Otročajev vrešči in se lovi po vasi okoli 100. Pretežni del se bavi z lovom na krte. Starši, preprečite to, » ker je oblastveno prepovedano. Čepovan. — (Najstarejši fa» ran.) —- V častitljivi starosti 88 let 10 mesecev in 11 dni je izdihnil blago dušo najstarejši faran Gregor Trušno» v ec. Ker je bil za glasbo nadarjen, so ga poznali daleč po deželi in še v zad» njih dneh življenja je rad kako zaigral. Bil je celo vrsto let cerkveni pevec, dirigent in tudi voditelj zborov. Bil je zvest naročnik »Novega lista« ter čital vse knjige do najnovejših. Sam je bil živa knjiga zgodovine domače, fare, a tudi sicer močno naobražen. Pravi vzor krščanske vernosti. Farani 1 so ga spoštovali. Blagi Gregor, počivaj v miru! Roče. — Čas je, da se tudi mi ogla» j simo. V preteklem letu sta se dva va» ščana izselila v Belgijo. Izgubljene pa bodo nadomestili novo rojeni, in sicer devet po številu. Umrle so le štiri ose» be. — Vsi nam prerokujejo hudo zi» mo; do danes pa je še nismo občutili. Trnovo pri Kobaridu. — (Barko vozijo...) — Neka družba družin» skih očetov je 19. t. m. vozila med Ko» baridom in Trnovim »barko«. S poto» ma so obrali vse obcestne krčme, da so jo lažje nič manj kot šestkrat spe» hali po tej progi gori in doli. Vožnja se je zaključila zjutraj v neki hiši, ker so že vse gostilne zaprli. Vožnja je priporočljiva, ker je zastonj. Plačati je treba le litre med vožnjo. — Bolje bi bilo, če bi ti vozataji dali kuratu na Srpenici, kar so mu dolžni, da bi ne bili brez maše. Trnovo pri Gorici. — Eden manj kot lani! Umrlo jih je pri nas 17, ro» dilo se jih je 16. Z delom je slabo, malo zaslužka. Boljše napredujejo ne» katere vdovice s kvantanjem, da ob nedeljah celo za božjo službo nimajo časa. Livek. — 20. januarja je umrla 67»letna Ana Hrastova. Rajna je bila skrbna in dobra gospodinja. N. p. v miru! Sv. Lucija. — (P r em e m b a.) — Pretekli teden je bil imenovan za na» čelnika naše občine tukajšnji veletr» govec g. Marega Eligij. Prejšnji na.» čelnik, ravnatelj Morgutti Oskar je bil skrben in varčen obč. načelnik, tako da so ga Občinarji v tem oziru cenili. Log pod Mangartom. — Res čudna je letošnja nenavadna zima. Še pri nas, ki smo na skrajnem severu de» žele, noče biti snega. Mnoge gospo» dar j e zato resno skrbi, kako bodo > spravili letos domov drva. — »Novi list« je že poročal, da so na dan sv. Barbare, ko je umrl še mladi rudar Alojz Černuta, zbrali rudarji za pri» zadeto siromašno družino 100 lir. To poročilo je treba nekoliko po» praviti. Omenjeno svoto so nabrali samo na enem kraju. V obeh Log ih so pa zbrali nad 200 in nato še v Strmcu čez 50 lir. Hvaležna družina prosi Boga, naj vsem stotero povrne! Gorenje polje. — V Argentini v mestu Gaimanu je na porodu umrla 19»letna Marija Karnelj, naša doma» činka. Dekle je šlo v Argentino in sc , je tam poročilo. Rajnico so spoštova» 11 vsi, ki so jo poznali. Kal nad Kanalom. — (Visok obisk). — 21. t. m. zjutraj je po« polnoma nepričakovano prišel v na* so gorsko vas goriški prefekt Sergej Dompieri. Ogledal si je ljudsko šolo, cerkev, mlekarno in občinski urad. Zanimal se je za vse potrebe prebi* valstva, za travništvo, polja, mie* karstvo in ceste. Domačini mu niso mogli napraviti primernega sprejema, ker ni nihče kaj vedel o njegovem obisku. Prefekt je hotel tudi v žup* niš če k gosp. kuratu; a ko so mu na* znanilk da je moral g. kurat radi nuj* n ih cerkvenih zadev v Gorico, je to opustil. — Mudil se je v naši vasi približno eno uro. Gospod prefekt si je ogledal od blizu naše potrebe in težave, zato tudi upamo, da nas ne bo pozabil. Dolje. — (Smrt žanje.) —• V soboto zgodaj zjutraj je umrla Marija Sivec (p. d. Kajnarka). — Naj omeni* mo pri tej priliki staro navado, ki se je po naših vaseh še danes ohranila. Ko nese duhovnik sv. popotnico, mu pridejo ljudje v skupini nasproti in prepevajo potem do hiše, kjer čaka bolnik Najsvetejšega. Lepe so nava* de, ki 'so se še ohranile. Šentviška gora. — (M n ožimo se.) — Lani se je rodilo 20 otrok; umrlo pa je 14 faranov. Tudi za na* prej kaže, da ne bomo izmrli. Nekaj jih je že g. župnik vrgel s prižnice; če pa bodo dospeli vsi mladi tja, kamor jim uglajajo pot naše vrle »mamice«, namreč v sveti zakon, bomo dosegli prvenstvo. — Še to povejmo, da smo zime še prav malo užili, čeprav smo visoko v hribih. Iz gdriške okolice. Štandrež. — (S pristojne stran i.) — Spor v pevskem zboru so zakrivili tisti, ki zdaj dol že druge, zla* sti starejše pevce. Saj imajo tudi zdaj namen povzročiti spor v zboru, ki kljub njih odsotnosti dobro deluje. Taka zavist ni dobra! Petje pri zorni* cedi res ni bilo prvovrstno, a vršilo se je redno. Parkrat so bile pevke za to naprošene, a se niso odzvale. Organist ic res v zadregi, a ne zastran pomanj* kanja pevcev, marveč ker ne more doseči sporazuma. In to radi trme nekaterih mlajših, ki bi radi nekatere že po 30 let delujoče pevce vrgli s ko* ra. Nasvet v 3. številki »Novega li* sta« naj si mlajši, zlasti pevke vza* mejo k srcu! Iz tržaške okolice. Ricmanje. — (M ladina, stre* z n i se!) — Naši fantje imajo to gr* do razvado, da hodijo v sosednje vasi razgrajat in žalit mirne in dobre ljudi. Škandal pa, ki so ga zagrešili na praznik sv. Antona v Borštu v gostil* ni Peteros, presega vse meje. Zadosti je, ako povemo, da se bo proces vršil —-pri zaprtih vratih. — Naše najbližje dobre in mirne sosede prosimo opro* scen j a, saj je tudi v Ricmanjih še do* yolj pametnih ljudi. — Ml se nad tem škandalom zgražamo in neljubi dogo* d ek obsojamo. j Lonjer. — (Vaška razsvet* 1 j a v a — 10 let teme.) — Iz naše* ga kraja se malo oglašamo, ker gre vse po svojem tiru naprej. Toda nekaj je vendar, kar se mora popraviti. Poprej sta imela Lonjer in Katinara 15 petrolejskih svetiljk. Sedaj ni niti ene. Na naše prošnje, da nam dajo luč, so nam v prvih letih po vojni od* govorili, da ni denarja, da naj potrpi* mo, ker bomo dobili električno raz* sveti j avo. V letih 1924., 1925. in 1926. so šle v tej zadevi deputaci je na občino in tudi pisane prošnje smo vložili. V 1927. so zagotovili, da bo v tem letu gotovo napeljana električna luč. Za* četkom 1928. so pa rekli, da ni več de* narja. a da bo luč gotovo do leta 1929. Sedaj je minilo tudi leto 1929. in ni še nič. Lani meseca maja smo se vsi podpisali, koliko luči bo vsak vzel v hišo. Pri tej priliki so nam spet žago* tovili, da dobimo luč v najkrajšem času. Danes po 7 mesecih nii še nič. Pred tremi meseci smo mislili in željno pričakovali, da se bo obljuba iz* polnila. Pa tudi tokrat nič. Speljali so jo po dveh poteh v našo bližino: po rocolski cesti do Ville Revoltelle proti Katinari in po lonjerski cesti do meje Sv. Ivan Lonjer. Lonjer in Katinara sta pa vendar še v temi. Obljubljenega drugega vodnjaka iz občinskega vodovda tudi ni. Pri že po* stavljenem pride človek po 10 minutah čakanja na vrsto, da si napolni vrč vode. — Prosimo oblastva, da poseže* jo vmes in nekaj ukrenejo. Davkoplačevalec. Iz Reške doline. Verbovo pri Bistrici. — (F a n t o m in dekletom!) — Mi nimamo ča« sa za pisanje, ker smo v tednu za de* lom, ob nedeljah pa preveč radi poku* kamo v kozarček. Tudi marsikak de* lavnik je posvečen tej lepi navadi. Posebno naši fantje so prijatelji teh navad, potem pa hajd pod okna de* kletom nagajat. Fantje, pamet pa kakšno lirco v »šparovc«, da bo za »Novi list«! — Tudi o dekletih bi tre* balo katero ziniti. Čepno. — Le malo časa smo uživa* li udobnost modernega vodovoda; kar čez noč je postal reservar prazen. Praznoverne ženice mislijo, da je vol* kodlak izpil vodo, kar gotovo ni res. Kje je vzrok, bomo povedali drugič. Dol. Košana. — (»Koledniki «. — Na pol javni pie s.) — Pri nas bo kmalu tako kakor v Št. Petru, kjer je vsaka luknja založena z le« som. Samo da tam skladajo les po prostorih, ki so jih trgovci v to na* jeli, pri nas pa sp navozili nekaj va* gonov borovca kar na. javno cesto in pod cesto po zasebnih košeninah, ne da bi koga za to vprašali dovoljenja. Kaj res ni pri nas nikogar, ki bi pove* dal, da se tako ne sme delati? — Na* šega trgovca in gostilničarja Fr. Ka* lužo so prvi teden v novem letu ob* iskali ponoči »koledniki« in mu od* nesli raznega blaga v vrednosti več tisoč lir. — V nedeljo smo imeli na pol javen ples ; javen je bil zato, ker se ga je lahko vsak udeležil, na pol javen pa zato, ker ni bil pod nikakim nadzorstvom. Plesali pa smo na čast dvema fantoma, ki sta odšla ta teden v Argentino. Eni pa pravijo, da sc hoče naša mladina na tak način pri« pravljati za sv. misijon. Neverke. — (Nova cesta.) V naši vasi je od novega leta sem pre* cej živahno, ker so začeli graditi novo pot, ki bo vezala glavno cesto z že* lezniško postajo, zgrajeno že leta 1928. nad našo vasjo. Izgubili bomo sicer precej dobrega sveta, ker gre nova cesta po vrtovih in senožetih, a vendar upamo, da zemljo pošteno od* plačajo. Iz Vipavske doline. * 1 Ajdovščina. — (Cerkveno p e * t j e. — Orgle.) — Imamo prav lep cerkven zbor. V zadnjem času je mnogo fantov pristopilo. To nas zelo veseli. Dosedaj majhni moški zbor se je lepo povečal. Izvajanje pesmi je do* bro, samo več točnosti bi želeli. Vidi se pa napredek in upamo, da bo kmalu na isti višini kakor nekdaj. Dolgo časa smo imeli organistovsko krizo, ki pa je že prenehala. Eno vprašanje pa je zelo pereče in nujno: nove orgle. Men* da bo vsak rad dal kak dar v ta na* men. Zato na delo! Ajdovec. Slap pri Vipavi. — (Razne v c « s t i.) — Lani se je poročilo 5 parov; rodilo se jih je 21 oseb, umrlo 8, od teh 6 otrok in 2 odrasla. Tako malo smrtnih slučajev ni bilo na Slapu že od 1. 1825. Izselilo se je lani 14 ljudi; 4 dekleta v Argentino, 1 družina (lO oseb) v Jugoslavijo. Preselili sta se 2 družini, naselila pa 1. — Pri nas se je vdomačila prislovica: »Kjer je godba tam je — tepež.« To leto smo že po* svetili s harmoniko, plesom in prete* nom. Fantje, ali ni boljše rabiti pamet kakor pa zdravnika, orožnike in so* dišče? — Kraševci se pritožujejo, da jim preveč nasipajo ceste, pri nas je pa ravno narobe. Naša bivša občin* ska cesta že od leta 1927. ni bila po* pravljena. Slabe so zlasti »Podstaje« ter zgodovinski »ta terdni most, ki ga je s turu imenitni moister Anton Trošt.« Posebno ta most kaže svoja oguljena rebra in čaka žalostne usode. Naj se občinska uprava zgane, dokler je še čas. Saj gre le za par samokolnic gramoza. — Še eno za nameček! V kratkem dobimo, če pojde po sreči, tri nove zvonove od tvrdke Colbachini iz Padove. Več povemo ob času ... Sv. Mihael. — (V premislek). — Vsem, ki se mislijo izseliti, naj bo* do sledeče vrste v razmislek. Minulo spomlad je šel od nas mlad mož, po poklicu težak, v Ameriko. Po sedmih mesecih trdega dela se je vrnil do* mov. Mož ve marsikaj povedati, a prav narobe kot dosti tistih, ki vse lepo opisujejo. Tam doli še precej zaslužiš, a je treba garati ko črna ži* vina. Koliko pa jih je brezposelnih, ki jim manjka najpotrebnejše? Tudi v moralnem oziru se jih dosti zgubi. Koliko je naših, ki cerkve niti od zunaj več ne poznajo! Kaj se sliši po E, znajo! V mestu Veliki Varaždin, ki spada zdaj pod Romunijo, so odkrili veliko sleparijo v škodo države. Velika vin» sEa klet je bila z dolgim podzemelj» skim hodnikom zvezana z neko čistil» nico za vino in žganje. Ko je prišla carinska preiskava v klet, so brž pre» peljali velike zaloge vina v čistilnico ter jih na ta način rešili pred carino. Ko so pa dacarji prišli v čistilnico, je božja kaplja romala po obratni po» ti. Državo so osleparili na ta način za 130 milijonov lir. Bojazljivi sultan. Ko j>o Turki poslali sultane v po» koj, so njih zaklade prodali. Tako je prišlo žezlo sultana AbdubHamida II. v roke nekega zlatarja. Nekoč pa je zlatar žezlo čistil, kar skoči iz njega ostro brušeno bodalo. Sultan je bil namreč znan nasilnež, in se je vedno bal, da. ga ne bi umorili. Zato si je dal celo v žezlo vkovati obrambno oržje. Mislil je, da ga bo bodalo obvarovalo, ko ga ni moglo krivično vladanje. Ljudska sodba. V nekem kraju v Mehiki je črnec usmrtil dve beli deklici, da M- ju poje» del. Razjarjeno prebivalstvo ga je na licu mesta ubilo. Zapostavljeni konj. V vseh mestih, zlasti v velikih vedno bolj izginja izvošček s svojim konjem. V Berlinu je samo še 146 izvoščkov nasproti 9000 javnim avtomobilom. L. 1914. je bilo število izvoščkov in jav» riih avtomobilov še enako. Od tedaj je začel avto hitro in neizprosno pre» kašati konja. Plemenito fijakersko kljuse bo kmalu povsem izrinjeno iz mestnega prometa. Loterija za najdenčka. Lepega jutra so pred glavnim poli» cijskim poslopjem v švicarskem me» stu Lausanne (Lozani) našli zabojček, v katerem je mimo spančkalo par tednov staro dete. Vest o najdenčku se je hitro raznesla po mestu in ogla» silo se je mnogo meščanov, ki so ho» teli vzeti krepkega fantiča za svojega. Ker ni hotela policija nobenega pro» silca žaliti, je priredila loterijo: glavni dobitek najdenček! Zadel ga je pre» možen zakonski par, ki je ves srečen odnesel vreščeči dobitek na dom. Zločinska trgovina. V Kišinevu v Romuniji so zajeli de» setglavo družbo, ki se je pečala s pro» dajo človeškega mesa. Dognali so, da je zločinska desetorica tekom zadnjih treh meseceev prodala v Turčijo in Malo Azijo v javne hiše okrog 200 mladih deklet. Tudi na postaji v Su» botici so zaprli žensko, ki je spravila 4 dekleta v javno hišo v Zenti. Do» bila je za umazani posel 4000 dinarjev. Skrbi za bodočnost. Bivši afganistanski kralj Aman Ullah, katerega so radi njegovih mo» dernih novotarij pred meseci upor» niki pregnali iz države in ki živi se» daj v bližini Rima, se je zavaroval za 1 milijon lir. Kralj šteje sedaj 36 let, zavarovalnina steče v 20 letih. svetu. Če kralj prej umre, gre v dobro ženi in 8 otrokom. Ker Aman Ullah lahko plačuje visoke zavarovalne prispev» ke, očividno ni odšel praznih rok iz Afganistana. Ministra rubijo. Listi poročajo, da so davčna oblast» va zarubila posestvo romunskega mi» nistrskega predsednika Maniuja, ker kljub ponovnim opominom ni plačal davkov od svojega posestva za 1. 1929. Državni zdravniki. V Rusiji so proglasili postavo, ki prepoveduje vsem zdravnikom svo» hodno izvrševanje poklica. Odslej bodo zdravniki državni nastavljene! in bodo morali delati po vladnih predpisih. \ Blazne hitrice. Lani je angleški kralj povzdignil v grofovski stan dirkača Seegraveja, ki je pri avtomobilskih tekmah odnesel prvenstvo, ker je dirjal s hitrostjo ka» kih 340 kilometrov na uro. Začetkom marca bodo spet priredili avtomobil» ske dirke in upajo predirjati v eni uri 400 do 480 kilometrov. Taka blaz» na naglica se seveda še ne more upo» rahljati v navadnem prometu. Ljubezen ne zastari. V Sirakuzi na Siciliji sta se te dni vzela dva, ki štejeta skupno častitljivo starost 155 let. V njuni mladosti so se njeni starši uprli poroki in mladostni sen je bil uničen. Pozneje se je ona na pritisk staršev poročila in je skoro petdeset let živela v zakonu z drugim. Ko je sedaj postala vdova, se je po» novno vzdramila ljubezen v srcu nek» danjega častilca in je svojo že močno osivelo izvoljenko zasnubil. Zaljub» ljenca bosta skupno preživela posled» nje dneve. 10 tisoč Madjarov, ki so prišli med svetovno vojno v rusko ujetništvo, živi še se» daj ria ozemlju sovjetske Rusije, tako zatrjuje ogrska komisija, ki se je napotila pred kratkim v Rusijo, da spravi rojake domov. Ujetniki žive raztreseni po vsem širnem ozemlju od Vladivostoka ob Tihem oceanu do evropske Rusije. Zapo» ■ sleni so kot delavci po tovarnah, kot pastirji, hlapci, lovci, mornarji i. t. d. Domov pa ne morejo, ker nimajo de» narja za pot. Tudi marsikak naš ro» jak še tava po širnih ruskih planja» vah s hrepenenjem po domu v srcu. !z ..dobrih, starih časni". Ko sedejo oča za peč in dajo mia» demu čez, hvalijo stare čase: »Ei, ta» krat, takrat je bilo življenje.« Tako je bilo in bo>, da bo stari rod hvalil stare čase in mlajši, ko doraste, svoje, tako da so »stari, dobri časi« vedno bili in bodo. Saj je zmeraj malo vese» lega, pa žalostnega vmes. V srednjem veku so obrtniki imeli zlate dni. Stari cehovski spisi pravi» jo, da so pomočniki hodili ob prazni» kih v žametnih oblekah s srebrnimi našivi. Bogatini so naših na jopič po par zlatih zvončkov, da so z zvonki j a» njem naznanjali: »Zdaj gre bogatin, umaknite se!« V 16. stoletju se je po» javila moda, da so ženske nosile močno odprte čevlje. Ker so se jim videli prstki, so natikale nanje drago» cene prstane. Razkošje v obleki je za» jelo celo revne stanove in je morala duhovščina raz lečo nastopiti proti razkošni in dostikrat veliko bolj ne» dostojni modi, kot je danes. Bili so pa tudi časi, n. pr. za cesarja Karla VI., da so celo cesarico dolžili zaprav» ijanja, ker je imela — dvoje platnenih srajc. Kako so se nazori menjavali! Kaj pa šele v navadah! Do Marije Terezi je so bili na Češkem in Morav» skem žepni tatovi —- javno priznana ustanova. Združevali so se v cehe (za» druge) kot pošteni obrtniki ter so ce» lo poseben davek odrajtovali. Tudi tedanje razmerje med dolžni» kom in upnikom se vam bo zdelo kaj čudno, Če ni dolžnik na določeni dan in uro odplačal dolga, se je spravil upnik s celim tropom prijateljev v ka» ko krčmo in ondi popival na dolžni» kove stroške, dokler ni ta poravnal dolga in krčmarjevega računa. Še bolj neumna je pa bila ta pred» pravica cesarjevih dvorjanov: ko so prišli v vladarjevem spremstvu v ka» ko mesto, si je lahko sleherni dvor» jan izbral zase meščanko po godu ter se že naslednji dan z njo oženil tudi brez dovoljenja staršev. Mestna go» sposka pa je bila dolžna starše tudi prisiliti, če so se upirali.' Take in po» dobne beremo o »starih, lepih časih«. Objave. Posojilnica v Pevmi ima uradne ure ob torkih in petkih zjutraj od 8.—10. in ob nedeljah po sv. maši od 10.—11. — Vloge obrestu» je po 4% brez odbitka. Davek od vlog plačuje posojilnicca sama. — Vezane vloge po dogovoru. — Jamstvo za vlo» ge je neomejeno, torej popolnoma varno. — Rezervni sklad znaša nad 18.000 lir. Objava. Da ne odgovarjam vsakemu pose» bej na vprašanje, kdo je dolžan na» praviti rekurz glede prepozno vlože» nih fasij, rečem: »Vsi tisti, ki ste bili od kr. prefekture naravnost v to po» zvani. — Kdor ni prejel poziva, naj uživa mirno kongruo dalje, dokler pri» de tudi na njega poziv, da vloži pri» tožbo. Pa morda pride med tem že odlok, »quod condonatum est« in ne »iri«. F. Š. Popravek. V zadnjem »Novem, listu« smo od» govorili na vprašanje št. 39, da sme sosed na skupni zid naslanjati drva na podlagi 557. člena. Po italijanskem zakonu je pa brez solastnikovega do» I voljenja prepovedano tudi na skupen j zid naslanjati drva. Blagoslovljenje zvonov, j Na mirenskem Gradu bo prevzvi» i šeni knez in nadškof goriški blago» ! slovil 8 novih zvonov za Grad, Rupo j in Peč. Slovesnost se bo vršila dne 2. j februarja, na svečnico, popoldne oh t treh, Družba sv. Mohorja za' Istro. Izšle so nove knjige hrvatske književne družbe sv. Mohorja, in sicer: »Danica« kolo* dar za 1. 1930., »Narodne pripovjetke«, potem gospodarska knjiga »Gnojenje i gnojiva« inž. J. Rustje ter prevod slovečega romana »Go* sPodar svjeta«, ki ga je angleški spisal Hugh Renson. —- Knjige stanejo 6 lir (s poštnino 7-60 Lt) in se naročajo v Trstu, via Valdi* rivo 19/riI. PLAČAJTE »DRUŽINO«! Nakaži takoj naročnino za »Družino«! Če ne zmoreš hkratu cele naroč* nine, nakaži na račun, ker drugo šte* vilko bodo dobili samo tisti, ki bodo v redu z naročnino. Če želi še kdo »Družino« na vpo* Sled, naj to takoj sporoči upravi. »Družina«, Gorica, via Mameli 5. Gospodarstvo. Trg kmečkih pridelkov. TRST, dne 27. januarja: Jabolka: štajerska 120 do 160, tirolska 140 do 240, iz M odene 220 do 240. Krompir: ogrski 40, domač 45 do 50. Čebula 45 do 50, česen v glavah 300. Zelenjad: rdeči radič 120 do 150, glavnata solata 160, solata za kuhanje 90 do 100, vrzotc 30 do 40, cvetača 50 do 60. Trg je prenatrpan z zelenjavo. Drva: 16 do 17. GORICA, dne 29. januarja: Na trg pride dnevno okoli 20 kvintalov Spi* na5e« 20 do 30 kvintalov vrzot, 15 do 20 rdeče* 8a radica, 5 zelenega, 5 do 10 kvintalov sola* po 150 do 200 kg peteršilja in motovilca, so sledeče: Zelenjad: špinača 90 do 100, vrzote 15 do 20 ifvf* 10^’ rdeči radič 180 do 200, zeleni radič do 130, solata 180 do 220, peteršilj 50, ra* dičeve korenine 30, motovilec 280 do 300. . ^rompir 40 do 45. Kljub bližajočemu se sa* Jtnju ne gre cena krompirju navzgor, ker ga Je mnogo na razpolago in ker ga do sedaj ni n,è zmrznilo. la/ca 50 do 55, kmečko maslo 12.50 do 13. Gospodarski koledar za februar. „ Od 10. do 18. plačaj prvi obrok zavnih davkov. Ne zamudi s plači nitl dneva, kajti tudi pri enodnevi zopoznenju plačaš kazen. Ali si gledal v teku januarja davčne se; V16 ^er ugotovil, če si pravilno obe čen- Ali si že vložil rekurz proti veinu obdavčenju? .Na domu: AJi si že poslal na nino za »Novi list« in »Družino«? m naročil pri g. župniku knjige lohorja za 1. 1931? Če še nisi, po se. Skrben gospodar ima tudi v zim sitem času in v najslabšem Vremeni polno dela. Popraviti je treba kme Jjsko orodje, marsikaj pregledati ir rediti. Nabaviti moraš potrebna se luena in umetna gnojila za pomlad; se si naroči sadna drevesca. V večer snd strokovne knjige: pov soo dobiš dobro zrno. ,v shrambi pazi predvsem n: Krompir, da ti ne bo gnil. Pripravi s emonskega: odberi predvsem plošč natega s plitvimi očmi. Ostale kmečke pridelke kot žita, varuj pred mišmi in podganami. V hlevu: Mraz škodi živini, še bolj pa smrdljiv in zatohel hlev, ki je redkokedaj prezračen. V takem hlevu postane živina jetična. Če je ko* ličkaj ugoden dan, spusti mlado živino .na prosto, da se malo preskače. Živina dobiva sedaj večinoma suho krmo. Če le moreš, napravi nekoliko rezaniee, katero pokladaj malo osolje* no. Če dobiva žival seno iz mokrotnih travnikov, dodaj rezanici dnevno žlič* ko klajnega apna, ki je predvsem važno za mlado živino. Živino večkrat skrtači; to delo bi bilo treba opraviti dnevno. V kleti: Ne drži krompirja, kisle repe in kislega zelja skupaj z vinom, ker dobi vino neprijeten duh. V osta* lem pazi, da je vino zdravo. Če ni, ne* si vzorec k strokovnjaku in drži se njegovih navodil. Sodi naj bodo ved* no polni, če pa niso, zažveplaj v sodu praznino nad vinom, sicer ti kan na* pravi obilo škode. Vino ti povoden! Kdor je bil srečen in prodal vino, naj pazi na prazno posodo; biti mora su* ha, zažveplana in zabita. V vrtu: V toplejšem delu dežele sejemo na tople grede paradižnike, solato in različno zgodnje zelje, na prosto pa čebulček, česen, špinačo, zeleni radič itd. V mrzlejšem delu de* žele naj bo vrt dobro prekopan in po* gnojen s hlevskim gnojem ter s suro* vo kalijevo soljo, ki bo zatrla polže. V sadovnjaku je treba očistiti drevesa mahu, za kar rabimo strguljo in ščetko. Odstraniti je treba polom* ljene in nalomljene veje ter take, ki delajo v kroni napotje drugim. D reve* sa moramo poškropiti z antiparasi* tom. Iz sadovnjaka odstrani vsa stara onemogla drevesa ter skopaj potrebne jame za sajenje mladih. N a n j i v i pognoji proti koncu me* seca ozimini s čilskim solitrom ali apnenim nitratom. Na 100 m2 potrosi 1/2 do % kg enega ali drugega umet* nega gnojila. Čimprej preorji njive za krompir in drugo pomladansko setev. Gnoj na njivi takoj podorji, oziroma podko.plji ali ga pa pokrij na kupu z zemljo. Senožet in' deteljišče pre* vleči z ostro brano ali z železnimi grabljami, sčisti mah, trnje in kame* nje. Zadnji čas je, da pognojiš. Le ta* ko pridelaš obilo krme in lahko rediš kakšen rep več pri hiši. Od živine boš dobil tudi več gnoja za bogatejše gno* . jenje zemlje. Senožet in deteljišče sta vir tvojega blagostanja. V vinogradu obreži in poveži čimprej trte. Slabo dela, kdor obvezu* je trte v soku, zakaj takrat se prav rad prelomi marsikateri poganjek. Trte bi morale biti sedaj že okopane in po* gnojene, skopane pa vse tiste, katere smo ob trgatvi zaznamovali za nič* vredne. Napravljene bi že morale biti tudi jame za pomladansko podsajanje. Prašič, koruza in želod. Naročnik vprašuje, v kakšnem raz* mer ju so v koruzi in v želodu redil* ne snovi in kako vplivajo na opitanje prašičev. Če hočemo odgovoriti na to vpraša* nje, moramo najprqj ugotoviti, kaj vsebuje koruza in kaj želod. Oba si misli zrela in na zraku primerno osušena. Koruza vsebuje v 100 kg 13 kg vode 10 kg beljakovin 5 kg tolšče 68 kg škroba 2.5 kg vlaknine in 1.5 kg rudninskih snovi. Želod vsebuje v 100 kg 18.5 kg vode 5.5 kg beljakovin 4 kg tolšče 61 kg škroba 9 kg vlaknine in 2 kg rudninskih snovi. Iz pregleda sestavin sledi, da je za opitanje prašičev več_ vredna koruza kot želod, ker vsebuje več tolšče in več škroba in ker ima želod mnogo več neprebavljivih vlaknin. Vendar je za prašiče tudi želod mnogo vre* den, posebno v zadnjih mesecih pred zakolom. Glede redilnih snovi pa ni nikdar 100 kg koruze vredno več kot 200 kg želoda. Začel ss je tečaj automobili« šole. GORICA: piazza vittoria (gostilna Università-Fiegi) TOLMIN : HOTEL KRAJNC IDRIJA : HOTEL DIDIČ AJDOVŠČINA: GOSTILNA SLOKAR. Vpišete se lahko vsak dan. Zotavailat. Ob nenadni izgubi naše hčerke |eic|ojenke Vižinfino^e, se najtopleje zahvaljujemo gg. zdravnikom dr ju Weinlechnerju, drju Mullerju in drju Kiirnerju, č. g. bratu Eulogiju in preč. domačemu duhovniku za versko tolažbo, vsem darovalcem cvetja in vencev, pevskemu zboru za žalostinke. vsem fantom in dekletom ter domačinom, ki so v tako obilnem številu spremljali pokojno na zadnji poti ali količkaj pripomogli k lajšanju naše boli. Renče, 23. januarja 1930' Žalujoča tllUŽltta Vižintin. Cena vinu se bo dvignila. V Franciji, ki je v svetovni pride* lavi vina na prvem mestu, je bil lan« ski pridelek precej manjši kakor pred* lanski. To bo prece i vplivalo na s ve* j tovni trg, mogoče tudi na cene vin v naših krajih. Znano je namreč, da ku* pujejo Francozi, kadar jim zmanjka lastni pridelek, vino v drugih drža* vah. Tu prideta v prvi vrsti v poštev Španija in Italija. Če se bo pričelo izvažati vino v večjih množinah iz Ita* lije, bodo cene poskočile. Sicer ne smemo pričakovati, da bi se vipavska vina izvažala v Francijo, pač pa lah* ko črna istrska. Šele ko se bodo po južni in srednji Italiji dvignile cene, poraste j o tudi vipavskemu vinu. Sedaj režite cepiče! Kdor hoče v zgodnji spomladi ce* piti sadno drevje, naj že sedaj nareže potrebnih cepičev, posebno za čreš* nje. Cepiče zavij v mah in zakopaj zunaj na vrtu v zemljo. Pri cepljenju mora biti podlaga vedno bolj sočna, muževna, nego je cepič. Sedaj dreve* s a spe. počivajo, šele pomladansko solnce vzbudi v njih pretakanje so* kov. Če torej sedaj narežemo potreb* nih cepičev, ostanejo v sedanjem sta* n ju, vse dokler jih ne zvežemo s pod* lago in dokler ne bo podlaga delila z njimi življenskega soka. Na marsikateri cepljeni črešnji so se lansko leto cepiči samo zato posu* šili, ker so bili prepozno narezani. Torej pozor! Vinogradi in trtna uš, Naročnik nam piše, da je pred d vaj* setimi leti prekopal vinograd s stari* mi trtami, ki so bile okužene po trtni uši. Vse korenine so bile objedene. Sedaj je zopet prekopal 25 let stari in oslabljeni vinograd, v katerem so bile vse trte cepljene na amerikanski pod* lagi. Pri kopanju je pa ugotovil, da so korenine tudi teh trt objedene. Ali napada trtna uš tudi amerikanke? Trtna uš napade vsako vrsto trt, tako naše žlahtne stare evropske ka* kor tudi amerikanske divjake. Proti tej zajedavki ni torej popolnoma za va* r o vana nobena vrsta trt. Nekatere so le bolj občutljive, druge manj. Naj* p rei uniči trtna uš naše evropske tr* te, ki imajo bol j sladke korenine. Amerikanske divie podlage so za trt* no uš manj užitne, a ne vse enako. Izkustvo uči. da je podlaga Kober 5 BR najmanj občutljiva, Berlandieri pa boli kot montikola. Škoda, povzročena po trtni uši, pa ne za vi si samo od podlage, temveč tu* di od obdelovanja. Če imajo trte do« bro in pognojeno zemljo ter bujno ra« stejo, jim pik trtne uši prav malo ško* di in se kmalu zaraste. Zanemarjene trte, posebno take. ki le redkokdaj vi* dijo gnoj in komaj za silo rastejo, ob* čutijo pik huje. Isti zakon kakor pri človeku ali živali: močnega in zdra* vega napade bolezen redke i e nego ošibelega, starega prej nego mlade* niča. Naročnik piše o vinogradu, ki je star 25 let. V tolikih letih oslabe trte tudi v najboljšem vinogradu! Zato se ni čuditi, da so bile korenine obje* dene. ZAHVALA. Najiskrenejše se zahvaljujem diplomirani babici Veri Lebanovi iz Gorice za pomoč pri porodu moje žene, in zlasti ker je brž spoznala življensko nevarnost porodnice ter brž ukrenila vse potrebno za rešitev. Mozetič Andrej — Gorica. Gostilna „Alle CORRIERE" (tik Caffè Fabrls) v TRSTU — via Romagna št. 4. Domača kuhinja, vipavsko in istrsko II; lil vino ter kraški teran. — Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele. mm ZEOBil Visa v Trstu Viale XX Sett. W Vljudno se priporoča lastnik F. STRANCAR. Dr. Emil Eresie, sin, zdravnik in porodničar, bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu, ir. Bim Emil - riž zdravnik, sprejemata v Gorici, Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku), na isti strani, kot je cerkev. Širite »NOVI LIST '! ZAHVALA. Oskrbništvo župne carkve na Ustju pri Ajdovščini, se tem potom zahvaljuje zavarovalni družbi „L A FENICE*1 (Fenix), z zastopstvom v Gorici, Corso Vitt. Em. III. štev. 18. za točno izplačilo odškodnine, oz. prelitje ubitega zvona na stroške imenovane zavarovalnice, ki zahteva nizke premije. Cerkvam najtopleje priporočamo. Ustje, 20. jan. 1930. Cerkveno oskrbništvo. Med svoje stalne odjemalce, najboljše štejem kmetovalce, ker oni dobro to vedo, kje dobro se dobi blago in zraven tudi navodilo, da bo koristilo obilo. JUST UŠAJ, agronom in lastnik tvrdke ,, Vinoagraria “ v GORICI, Piazza della Vittoria 4. lo sip Eerševan i# Oorlco, PiguK25€$. Cavour štev. 9. Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren MUNDL.OS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov. Mehanična delavnica: GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bencin „?.AMP0“ Bencin „LAMP0“ Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju. Telefon St. n 500 jablanovih dre» vese prodam. — Škerlj, Tomaj 56. Prodam posestvo s pritiklinami. — Kr» ! rnec Ivan, Mačkovi j e 70. I Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan -ISO i u ic velik» izberu oprave iz trdega lesa v miinižjih cenah Nr zamudite prilike' | Mlekar z večletno prakso, zmožen knji» j ov odst va, s skušnjo pri parnih kotlih in str o« j jih, išče primernega mesta. Pišite: Agenzia Čehovin — Trst, pod geslom »Mlekar«. ‘ Prodam tovorni voz, ki tehta okrog 7 q, po zmerni ceni. Naslov pri upravi. Škropilnice najnovejšega sistema izdelu« 1 jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro kotlov ino. Alojzij Leban, Gorica, via i Morelli 15. I Išče Se uradnik (uradnica), zmožen slo» J venskega in italijanskega jezika za električno j podjetje v 11. Bistrici. Prednost imajo oni, ki ! so bili zaposleni pri kakšnem stavbenem pod» I jet ju. Oblak. Villa del Nevoso. ! Gramofone, gramofonske plošče (tudi | slovenske), fotografske potrebščine na drobno ! in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, j Corso Vitt. Eman. III. štev. 7. Strojnik 'z dvajsetletno prakso išče sluz» ! bc. Naslov pri upravi. Čevljarsko orodje se proda, ker je last» nik umrl. — Emilija Štembergerjeva, Kobdilj, p. Štanjel. Naznanjamo, da imamo v Lomu pri Sv. Luciji več vagonov semenskega krompirja na prodaj. Blago je prvovrstno in zajamčeno. Trte cepljene dobite po nizki ceni pri Alojziju Lavrenčiču, Vrhpolje 30, p. Vipava. Knjigovodja, Goričan, ravnokar vpoko» jen, zmožen slovenščine, italijanščine in nem» ščine, z najboljšimi priporočili, sprejme pri» merilo službo kjerkoli. Ponudbe na upravo pod »Knjigovodja«. Šola za krojenje, šivanje, vezenje, izdelo» vanje umetnih cvetlic. Tečaji odprti. — Don» da, Trst, via Lavatoio 5. Posestvo, Veliki Potok pri Postojni 25. obstoječe iz hiše, 14.000 m- gozda, 21.500 m-polja, se proda. Obrnite se na lastnika Kri» žaja Andreja. Zlatnino in srebrnino staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu). Motorno kolo »Triumph« H P 5 se proda po ugodni ceni. Petrovich Giovanna — Trie» ste, via Rismondo 12. Jajca za valenje (bele pasme »Leghorn«) sc dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. — Kokoši znesejo po 2S0 do 300 jajc letno Zlatarna - urama- G. STEINDIER - TRST Via G. Gallina 2.-----Telef. Sl. 74-11 Izbera darov za poroke, krste in godove. Popravlja ter Izboljšuje zlatnino in srebrnino. ZDRAVNIK dr, L. SIMONITI, bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u Gorici, Piazza Vittoria 22., (na Travniku) (v Morpurgovl hiši), od 9. - 12. In 3. - 4. Ob srstiBh po četrti uri sa lastnem domu u Biljani v Brdih sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), ^ V fiorici druge dneve v tednu (via Dante 10).^ Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici, Riva Piazzutta štev. 18 Lekarna Cibei v Trstu, Piazza S. Fran» ecsco, (blizu nove sodnijske palače), izdeluje »Mcnthosalyl«, izkušeno sredstvo proti revma» tizmu, bolečinam v križu in plečih. Velika tuba 8 lir. RihenberŠka gospodarska zadruga nazna» nja. da je otvorila v Ajdovščini zalogo lastne» ga vinskega pridelka. © za poroke in lerste o dobite v zlatarni F. BUBI, TFCf Corso Garibaldi 35, S. S. St E via Roma 16. ■■