Izliaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
©J®
Velja:
za celo leto 4 krone (2gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo ... Olirsi*4 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.
V Celovcu, 24. marca 1904.
Štev. 12.
Naznanilo.
Na razne reklamacije naznanjamo tem potom, da smo z zadnjo 11. številko ustavili list vsem tistim naročnikom, ki naročnine za tekoče ali celo za preteklo leto niso še plačali. To naj jim bode v opomin, da storijo svojo dolžnost, saj moramo tudi mi vse ogromne stroške sproti plačevati, ako hočemo, da list redno izhaja.
Upravništvo „Mir“-a.
Volilci okraja
Podklošter-Trbiž !
V torek pred Veliko nočjo, dné 29. marca t. L, Vam je voliti novega poslanca za deželni zbor.
Nikdar še niste tako krvavo potrebovali dobrega poslanca, kakor ravno sedaj, po grozni povodnji lanske jeseni. Kakor slepcu pogleda, tako Vam je zdaj treba poslanca, ki Vašo revščino, in potrebo pozna, ki ima srce za Vaše trpljenje, pa tudi voljo in zmožnost, da za Vas kaj stori.
Boljšega Vam za poslanca ne moremo priporočati, kakor je naš kandidat gospod
Franc Grafenauer,
posestnik na Brdu.
Ni nam ga treba hvaliti gospoda Grafenauerja. Hvali ga njegovo dosedanje delovanje v deželnem zboru, hvalijo ga celo njegovi najzagrizenejši nasprotniki!
Grafenauer je skozi in skozi mož, z dušo in telesom Slovenec, veren sin
•h5?Sg3BggregBEBBBIIII Hill lllll■ll■l
katoliške cerkve, jeklen značaj in vrh-tega tako izvrsten, blesteč govornik, da si sme čestitati tisti okraj, ki ima njega za poslanca.
Volite torej soglasno gospoda
Franc Grafenauer-ja.
Nihče naj ne ostane doma! Vsak glas šteje in morda ho odločilo le par glasov ! Posnemajte nasprotnike, ki so s poštenimi in nepoštenimi sredstvi noč in dan na delu. Ne dajte se od njih osramotiti, pa ne d a j tese tudi od njih premotiti! Kajti ravno tisti, ki se Vam zdaj najbolj prikupujejo in Vam zdaj zlate gradove obljubujejo, Vas po volitvi ne bodo poznali, še celo norčevali se bodo iz Vas in Vas zasramovali! Bodite torej trdni in neizprosni, ne vstrašite se nobenih groženj, temveč srčno in junaško stopajte na volišče in volite gospoda
Franc Grafenauer-ja!
Odbor
katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.
Naše ljudske šole.
„Srečno svojo pot hoditi ima mladino dobra šola učiti*.
A. M. Slomšek.
Slovenski stariši! spoznajte resnico in ravnajte se po njej : dale dober človek more biti srečen! Kdor ni dober, kdor nima dobrega srca: naj je še tako učen, naj še toliko zna in vé in naj zna govoriti jezike celega sveta, srečen ni in ne more biti ; življenja srečno pot hoditi ne zna in ne more znati. Podlaga vsake resnične sreče je dobro vzgojeno srce, ne pa učena glava.
Kdor tega ne verjame, naj le pogleda v kaznilnice in zapore. Koga pa vidite v teh prostorih? Samo ljudi z izprijenimi srci, ljudi, ki ali nikoli
niso imeli dobrega srca ali pa so si ga pokvarili s pregreho. Ljudi najdete tam, ki tožijo svoje sta-riše: nič prida nismo videli pri svojih stariših, ne dobre besede, ne dobrega vzgleda; še na hudo so nas napeljevali, zato smo sedaj tukaj kot zločinci. Ljudi najdete tam, ki tožijo tudi šole in druge vzgojitelje : za vse so nam poskrbeli, razne reči so nas učili in dali učiti — na naša srca pa so pozabili. Mnogo znamo in veliko vemo — a žal, samo glava je polna, srcé pa je prazno, je mrzlo, je hudobno. Zato smo zabredli in smo sedaj tukaj kot nesrečni izvržek človeštva!
Kdor tega še ne verjame, naj le pregleda dolgo vrsto pijancev, goljufov, tatov nižje in boljše
vrste........našel bode med njimi marsikatero
glavo, ki je študirala latinske in morebiti še visoke šole. V glavi je bilo dovolj za srečno življenje — a v srce je prišlo premalo ali celo nič dobrega; zato so nesrečneži tam, kjer so: v vrsti zločincev !
Tako govori zgodovina človeštva in priča, da ni še srečen tisti, ki samo veliko zna, ampak le tisti, ki je pred vsem dobro vzgojen ter ima dobro srce.
Šola ima nalogo, kakor smo prej slišali, »učiti mladino srečno hoditi svojo pot“ ; zato mora šola mladino ne samo učiti, marveč jo mora tudi vzgajati, to je: voditi jo k dobremu, navajati jo na dobro. Šola mladini ne sme biti samo učilnica, hiti jej mora tudi vzgojiteljica; ne zadostuje, da jej bistri samo glavo — pred vsem in z največjo skrbljivostjo jej mora tudi blažiti srce. Šola, ki skrbi samo za pouk, za vzgojo pa se ne briga ali se briga premalo, taka šola ne izpolnuje svoje dolžnosti in ni prava, ni dobra šola.
Pogostokrat beremo in slišimo besedo značaj! Kaj pa je to, značaj? Kako naj se izrazim, da me bodete lahkeje umeli? Rekel bi: značaj je tisto prepričanje človekovo in tista moč človeške volje, ki stori, da značajen človek vselej in povsod dela to, kar za prav spozna, in da se vselej in povsod ogiba tega, kar spozna za hudo, četudi bi od tega imel začasno škodo. Dober značaj ima tedaj za podlago pravo spoznanje in pa utrjeno, dobro voljo; prvo je sad pravega pouka, druga pa je sad dobre vzgoje. Učiti in vzgajati pa je naloga dobre šole — ali, če obrnemo: šola ima nalogo vzgajati značaje, izr ej a ti ljudi z dobrimi značaji!

Podlistek. E
Tine in Barigeljc.
„Trbiški purgar poroča Barigeljcu, da nočejo Ziljani in Kanalčani 1’išarja za poslanca."
Pri nas — tako pravi purgar — so komaj minile občinske volitve in zopet se bomo v torek zbrali k volitvi za deželni zbor. Trbiški purgarji sicer nimajo pri teh volitvah nič opraviti, vendar si štejejo kot purgarji v sv. dolžnost, tistim, ki niso, povedati, koga naj volijo. Pri nas je to taka navada. In menda imajo tudi volitve prav zato tako ime. Vsak volilec voli ali si izbere tistega za poslanca, ki ga hočejo trbiški gospod „šef“ imeti. Tako voli vsak volilec po prepričanju „šefovem“, a svoje prepričanje pa nasoli in ga dà v sušilo, da se tam posuši. To so vam možaki, ti volilci, aljte gospod Barigeljc! Mi trbiški purgarji se že kar smejemo, če so spet volitve in jaz sem že dostikrat našemu „šefu“ rekel: „Ko bi kiklje iz Kokovega in Rabeljna volile, bi vi ne imeli pri volitvah več besede. Te bi že davno metlo v roke vzele in bi Vas bile pometle. Sicer Vas tudi možakarji neradi in le s silo ubogajo, ali kaj hočejo. Oni v svoji nevolji sicer fige v žepu stiskajo, ali kaj jim to pomaga, ko imate vi že tako velik žep, da ste vanj spravili ne samo fige, ampak tudi tiste, ki bi jih Vam radi kazali, ko bi Vam smeli. Vidite, gospod „šef“, vi ste prav dobro pogruntali liberalne nauke in ste jih tudi znali porabiti. Jaz sem v mladosti vedno slišal, da tam, kjer liberalci vladajo, so samo
bogatini in prav veliki reveži. Srednjega stanò liberalci ne poznajo in ne more pri njih nihče reči, jaz sem takole srednje bogat. In tako smo tudi pri nas srečni, da imamo Vas, ki zastopate bogatine (seveda ste tako srečni, da ste že skoraj edini), in pa — in teh je strašno število, celo kopo revežev imamo — seveda liberalnih.
Te pa imate Vi, gospod „šef“, popolnoma v žepu, in če kateri hoče iz Vašega žepa, temu daste kar malo po nosu, pa spet v žep skoči in t a m Vam na ljubo vpije, kakor tisti, ki mora do smrti zaprt biti — da nikjer človek toliko prostosti ne uživa, kakor če ga zašijejo. Zato pa Vam gospod „šef“ ob časa volitev ni treba teh revežev k volitvi klicati. Vi jih imate v žepu in če niso pokorni, udarite po žepu in že se oglašajo tisti, ki so v žepu. Žep^ ne čuti bolečin, ali gorje tistemu, ki je v žepu. Ce se na prvi udarec ne oglasi, ponovite udarce, in če še ne sliši, potem ga pa začnite tako žgečkati, kakor se bolho žgečka — dokler ne poči. To pomeni smrt! To pa večina volilcev, posebno kokovških in raboljskih vé. Tistikrat, ko so Vas napumpali, ste se seveda sladko nasmejali in ste dali, in če je bil tudi le „en finfer“. Nekateri so „basali“ pri Vas, ko Vi ste dali. Vi niste gledali, ali je uradnik, ali le majhen posestnik. Zdaj jih pa imate — v žepu.
Ko sem končal, je gospod „šef' zadovoljno se nasmejal in ponosno rekel: „Te imam in jih ne bom spuščal — na prostost."
Iz tega vidite, gospod Barigeljc, da je imel naš „šef“ v svoji občini srečo in zato je sklenil slepo srečo poskusiti tudi v ziljski in kanalski dolini. Nekatere že ima tudi tam, ki pri njem „vi-
sijo“. Šel je v ziljsko, šel v kanalsko dolino in tam so tisti, ki so z njim v „žlahti“, ker pri njem visijo, sklicali shode. Prišli so — možakarji, seveda sami nemškutarji, liberalci, pijanci, sploh iz raznih stanov in od različnih vetrov, samo da so imeli razun gospoda „šefa“ — vsi drugi eden, namreč — beraški poklic. In ko je g. „šef" govoril, je kmalu spoznal, da so njegovi poslušalci od muh in da ni treba mnogo, še manj pa pametno govoriti in zato je začel tako, kot kak mlad profesor svoje učence, udeležence na shodu, izpraševati.
„Koga pa vam hočem dati za poslanca," pravi naš mogočni „šef“ in vsi zborovalci se priklonijo in ponižno odgovarjajo: „Kakor Vaša guada ukažejo."
»Kakšne lastnosti naj ima vaš poslanec," vpraša „šef“. »Kakor gnadljivi gospod mislijo," odgovarjajo nemčurji.
„Kak pa naj bo, da bo vam najbolj prav?" »Moškega spola mora pač biti. ker tako postava govori," odgovorijo enoglasno. Eden pa, ki je iz same ponižnosti pri vratih stal, vzdihnil je prav globoko, pa tako, da so ga vsi slišali : „Ksiht mora tudi imeti in prav kufrast in pa v sredi tega ksihta en prav tak nos, kakor kakšna kumara, da bomo tudi mi pijanci enega zastopnika imeli tam spodaj."
»Kakšna usta in kakšen jezik, če že tako natančno gre, mora imeti vaš prihodnji poslanec," pravi naš „šef“. Tu pa vse enoglasno vpije : »Tega pa nič treba ni, saj brez ust in jezika tudi lahko kima." „Toraj,“ pravi naš »šef", »zdaj že vse vem, zdaj vas pa že zastopim, vi pač hočete takega poslanca, ki bo le kimal, torej vam dam ki-mo vca. In glejte, ravno takega sem tudi jaz mislil
Človek namreč ne živi na zemlji sam zàse, marveč v družbi z drugimi, v družini, v občini, v državi. Od teh družeb dobiva mnogo ugodnosti, ki so mu za srečno življenje potrebne in katerih bi si sam ne mogel pridobiti. Sam človek si n. pr. ne more oskrbeti živeža, obleke, stanovanje, varstvo proti drugim, potrebnega pouka v šoli itd. Iz tega družbinskega življenja pa posamezniku nastajajo dolžnosti do drugih. Kdor hoče vživati dobrote skupnega življenja v družini in državi, mora izpolnjevati dolžnosti do teh družeb. V to pa ne zadostuje le znanje : potreba je celega človeka ; potreba je dobrega srca in trdne volje, to je: trdnega značaja !
Še nekaj mora dobra šola učiti mladino : življenja pot hoditi tako srečno, da končno pride v nebesa. Gotovo je res, da imajo v tej zadevi prvo dolžnost krščanski stariši. Istotako je resnica, da dolžnost skrbeti mladini za nebesa zadeva v drugi vrsti sv. cerkev. Ker pa država sta-riše sili, da svoje otroke morajo pošiljati v šolo, je s tem prevzela tudi dolžnost vzgajati mladino za nebesa. To svojo dolžnost mora šola izvrševati v svoji celoti in nikakor ne zadostuje, da samo duhovnik v šoli poučuje krščanski nauk. Tudi pri vseh drugih predmetih, kar jih šola uči, se je treba ozirati na zadnji in najimenitnejši namen človekov : na nebesa — in ne le samo duhovnik, ki poučuje krščanski nauk, tudi svetni učitelj ima dolžnost, mladino učiti in vzgajati za nebesa.
Vsak katoliški kristjan vé, da Bog nas je ustvaril za nebesa, in da bode srečen, in sicer stalno, večno srečen le tisti, ki bo prišel v nebesa. „Kaj pomaga človeku, pravi naš Božji učenik, če si tudi cel svet pridobi, ako pa na svoji duši škodo trpi?“ Nebesa, zveličanje je potemtakem najvažnejši namen človekov in neobhodno potreben pogoj človekove sreče. Zato šola nikakor ne sme prezirati tega človekovega namena in njena dolžnost je, mladini kolikor mogoče tudi za pot v nebesa dati potrebnega znanja in potrebne moči.
m.
Sredstva pouku in vzgoji.
Namen ljudske šole, naloga ljudske šole je tedaj ta, da mladino uči in jo vzgoja za srečno časno in večno življenje. Prava šola ne sme samo le učiti, ona mora tudi vzgajati dobre značajne ljudi, in prava šola ne sme skrbeti edino le za srečno življenje tukaj na zemlji, marveč se mora ozirati tudi na večnost. — S čim pa naj šola ta svoj namen izvršuje? Kakšna sredstva, kakšne pripomočke pa ima šola, s katerimi mladino uči in jo vzgaja za srečno zemeljsko in posmrtno življenje?
Pri pouku rabi šola besedo, pisano besedo (knjigo) in pa ustno besedo (govor). Z besedo, z govorom uči učitelj otroke brati in pisati in računati ; z besedo jim pripoveduje o veliki zemlji in še o veliko večjem solncu in o mnogobrojnih zvezdah ; z besedo jim popisuje rastline in živali na zemlji in dežele in reke in gore; z besedo jim govori o davno minulih dogodkih zgodovine itd., s kratka: ves pouk vrši se s pomočjo besede. In knjige, iz katerih se šolarji učijo in iz katerih tudi učitelj zajema svoje nauke, kaj pa so drugega, kakor besede, mrtva beseda sicer, a mrtva le tako dolgo,
vam dati, ker v našem deželnem zboru zdaj, ko denarja ni, take najbolj potrebujemo. Ko bi v deželni zbor volili vašega Grafenauerja za poslanca, bi se vi prav nasekali. On ima dober jezik in tudi zdravo, kmečko pamet in govori kakor kakšen dohtar. Ko bi njega volili, bo pregovoril še ves deželni zbor in potem se bo tam le za vas govorilo in pa vse le vam dovolilo. Bo pa le jeza in pa sovraštvo in pa nevošljivi vam bodo drugi, ko boste toliko dobili, drugi pa nič. Zato, če hočete imeti lep mir z drugimi v deželi, volite k i m o v c a, ki ga vam bom jaz priporočal. In tako dobite vi takega poslanca, ki ga želite, mi pa takega, kot ga potrebujemo. Kimovec mora biti,“ pravi naš „šef“, in vse vpije: „Kimovec naj bo!“ Po zborovanju se je pozno v noč pilo in vpilo, da je odmevalo : živio kimovec !
Naš gospod „šef“ je po tem zborovanju iskal kimovca za poslanca, pa se je toliko kimovcev ponudilo, da je bil v zadregi. Ker je volilni okraj slovenski, zato mora biti poslanec tudi Slovenec, tako je rekel naš »šef", ker drugače propademo.
Tu se mu ponudi ugodna priložnost. Na Trbiž pride nekega dné neki Fišar vino pit. Moža še ne poznajo in zato ga bolj sgruntajo“. Ker bolj slabo nemški govori, zato ga vpraša g. šef : kaj ne, vam se bolj trdo godi z nemškim jezikom? Tam, kjer ste vi doma je vse slovensko. On pa je v strašni zadregi in kakor bi se bal, pravi: „Seveda je vse slovensko, pa je vse „deutseh gesinnt." To se po naše pravi, tam kjer sem jest Fišar doma, tam za Slovence Nemce mislijo in Slovenci le to misliti smejo, kar Nemci „žinjajo\ To se vam pa res pozna, pravi eden purgarjev, da mora za vas
dokler je knjiga zaprta. Ko pa knjigo odpreš in začneš čitati, se vsipajo iz nje žive besede, prav kakor se iz panja vsipa roj brenčeč in hiteč za matico.
Beseda, govor, jezik je potemtakem neogibno potrebno sredstvo vsakega pouka, je orodje, brez katerega ni mogoče učiti. Mutast učitelj je vsaj za navadne razmere in za zdrave učence nemogoč.
(Dalje sledi.)
Dijaški nemiri na Dunaju.
Iz Dunaja.
Izzivajoče vedenje nemških dijakov v Pragi, katero je v zadoščenje svojega razžaljenega prebivalstva spodobno odgovorilo temu nasilstvu nemških nasitnežev, našlo je tudi odmev v stolici države, na Dunaju. Toda, kar bi ne bilo pričakovati nikjer, se je tu zgodilo: rektor vseučilišča, na katerem se pripravljajo za prihodnje delovanje v prid svojega ljudstva ne le Nemci, ampak tudi Slovani, Lahi in Bumunci, je sam s svojim nepremišljenim oklicom na nemške dijake in z drugimi enostranskimi uredbami razdražil nenemške obiskovalce dunajskega vseučilišča in hujskal Vodanove sinove proti nenemškim vseučiliščnikom.
Posledice so se takoj pokazale : strašni „furor teutonicus“ ni dal mirò nemškim dijakom in — dunajskim pilharjem. Ta dva činitelja — nemški dijaki in dunajski postopači — sta se združila, da pokažeta, da jih navdušuje ravno isti strastni, izzivajoči duh, kakor nemške dijake v Pragi, in da pokažeta in varujeta nemški značaj dunajskega vseučilišča in mesta samega, ako bi nenemški, posebno slovanski dijaki dali duška svoji opravičeni jezi nasproti vsestranskemu izzivanju.
Že v četrtek 10. t. m. je rektor zapazil, kaj je napravil z nenemške dijake izzivajočim oklicom in s svojimi drugimi uredbami; uvidel je, da bo prišlo v avli do pretepa, pri katerem bi morali Nemci največ odnesti domu, in je dal radi tega zapreti vseučilišče ter ob enem zaključiti zimski tečaj. Toda kar je on bil sejal, to je vzrastlo prehitro in rodilo slab sad. Nemški dijaki so v svoji besnosti potem, ko so bili odšli Slovani in Lahi, ulomili vrata in tako prodrli v avlo, kjer se jih je nabralo čez tisoč, tako da so zmagonosno dvigali svoje puhle glave, posebno ker je le še 10 ne-nemških dijakov bilo v avli. V združenem napadu so te izpodili iz vseučilišča ter so v veselju svoje zmage zapeli ono znamenito: „Lieb Vaterland magst ruhig sein (Nemčija, zdaj se ti ni več treba bati).“
Drugi dan 11. t. m. so se Nemci že zgodaj zjutraj zbrali pred zaprtimi vrati vseučilišča, da bi tu provocirali Slovane in druge nenemške dijake. Ko so res ob 10. uri prišli Slovani in Italijani, vnel se je hud boj, pri katerem je tekla kri na obeh straneh in se je vsled velike gnječe vsula več metrov dolga palistrada. Zdaj se je prikazalo nad 30 policistov, ki so Nemce ščitili in nas zavrnili, ki smo, prepevajoč slovanske pesni, napravili sprevod po mestu. Bilo je res veličastno gledati, kako je okoli 400 slovanskih in nekaj laških dijakov korakalo po nemškem Dunaju mirno in ponosno. Policija nam je bila obljubila, da nas pusti iti na „Graben“, ako ne bomo prepevali. Toda ko smo
drugi misliti. Pri nas v Trbižu bi to že ne šlo, pri nas sami mislimo. Naš g. šef je bil v zadregi, a mislil je, da ima zdaj pred sabo tacega kandidata za zilsko in kanalsko dolino, kakor ga nem-čurji želijo, zato pravi: „Vidite dragi Fišar, ker ste že iz tacega kraja, kjer je vse deutsch gesinnt, bom pa jest za vas, ki ste Slovenec, mislil. Nemško, kakor slišite, ne znate dobro, in tega vaši vo-lilci tudi ne zahtevajo in mi v Celovcu tega tudi ne potrebujemo. Vidite, na Žili nemčurji hočejo za poslanca kimovca imeti. Mislil bom jest za Vas, govoriti vam treba ni in kimati boste pa vendar znali.“ To pa to, pa še kako, pravi kandidat in njegova kandidatura je bila med največjim smehom sprejeta. Zopet se je pilo in trkalo in upilo „živio kimovec".
Neki muhast purgar je le „tiho djal in se je vsem ven smejal". Nazadnje pa je rekel: „Jest le toliko rečem, da ta ne bo nikoli izvoljen. Od Vas ga gotovo nihče ne voli in meni se že zato ne dopade, ker je rekel, da je „deutsch gesinnt". Kako mi Nemci take cenimo, to vam naj ta resnični dogodek pojasni.
Nekega popoludne sem prišel z nekim uradnikom, hudim Nemcem, v gostilno, kjer sta sedela fajmošter in učitelj. Midva Nemca, uradnik hajlovc in pa še po vrhu precej natrkan, ona dva trezna, oba Slovenca, samo da je bil učitelj tako kot pravi tale Fišar „deutsch gesinnt". Jest sem mislil, da je uradnik zarad duhovnika še bolj rdeč postal, kot ga je vino pofarbalo, ali kmalu sem slišal, da sem se hudo motil. Moj spremljevalec pravi: »Ne zamerite gospod fajmošter, da sem tako dobre volje". Upam pa, da se smem usesti k vaši mizi, ko trpite
prikorakali do trga „Am Hof", sprejela nas je ravno ista policija na konjih, da nam zabrani dalje iti.
Ravno istega dné se je pokazala visoka omika nemških dijakov v posebno svetli luči pri dijaški kuhinji „Mensa akademica". Ti gospodje so namreč zasedli vse prostore ter so na Slovane, ki so prihajali južinat, metali jedila in kar so dobili v roke tako, da je vendar policija, potem ko je dolgo mirno gledala to nespodobno ravnanje nemških olikancev in je nek Slovenec, ves v krvi, bil le z največjo težavo ušel tem lepim roparjem, posegla vmes in razgnala dijake in dala zapreti menso.
Od tega dné začenši varujejo nemški junaki od zgodnje ure v pozno noč »svoje" vseučilišče, zbirajo se v velikem številu, a ne le dijaki ampak tudi dunajski raztrgani postopači, ki jim niso preslabi, da se jim pridružijo v svojem boju proti Slovanom in Italijanom. Ysi nosijo frankfurtarice na jopičih in gorjače v rokah, kajti bojijo se ne le Boga ampak tudi Slovanov. Yelik strah se je Nemcev posebno polastil, ko se je po Dunaju raznesla neresnična vest, da pridejo v nedeljo pred vseučilišče dunajski češki sokoli, katerih moč, hrabrost in srčnost jim je menda že znana. Toda le zastonj so se hrabrim sinovom Tevtona tresle šibke noge v širokih hlačah, kajti niti dijakov niti sokolov ni prišlo borit se za oslovo senco.
Ti dogodki, ki so najboljši odsev nemške nestrpnosti in njihovega izzivanja, so žalostni, a naše zahteve po slovenskem vseučilišču v Ljubljani le pospešujejo; da mi kakor Čehi in Italijani imamo od takega postopanja Nemcev celo pričakovati uresničenje svojih starih, kulturnih zahtev. Zdaj že smo dosegli ne le sporazumljenje, ampak tudi združenje Slovanov, Italijanov in Rumuncev na Dunaju, ki so v svoji zadnji seji izvrševalnega odseka ne-nemških dijakov sklenili, „da po veliki noči združeno pričnejo na akademičnih tleh boj za ravno-pravnost z Nemci in da ne nehajo prej, dokler niso dosegli te ravnopravnosti ali izpolnitve svojih zahtev po slovenskem, češkem in laškem vseučilišču.
M. F.
Dopisi.
Iz kanalske doline. Za zadnjo nedeljo je bil napovedan volilni shod v Ukvah, ki pa se ni mogel do konca zvršiti, ker so bili nasprotniki par fantalinov nahujskali, ki so v enomer nemir delali in govornika motili. Pošteni možje so se sramovali takega početja in prišlo bi bilo gotovo do hudega prepira in pretepa, če bi naši možje ne bili bolj pametni. — Čast poštenim kmečkim koreninam, sramota pa vsem kukavicam, ki so iz slovenskega jajca zlezli, pa samega sebe zametujejo in z nasprotniki drže. Volilci! ne dajte se od nezrelih fantičev komandirati; na dan volitve pojdite vsi na volišče in volite g. Franc Grafenauerja in tako pokažite, da ste v Ukvah in Yolčjivasi v i gospodarji, ki davke plačujete, ne pa taki fantički, ki so še mokri za ušesi.
Podklošter. Misijon, ki se je vršil pri nas od 13. do 19. marca, smo srečno brez vse ovire in nezgode dokončali. Misijonarji čast. oo. Kunstelj in J. Schrohe iz jezuitskega reda v Ljubljani sta se mnogo trudila od 5. ure zjutraj do poznega večera. Zjutraj ob 7a8. uri je bila vsaki dan slo-
v vaši druščini celo tega človeka in tu pokaže na učitelja, ki je, kedar z vami sedi, morebiti Slovenec, kedar pa je pri nas, se za največjega Nemca dela. Yidite g. fajmošter, od vas prav vsak otrok vé, da ste vi Slovenec in tega tudi vi nikdar niste zatajili in zato vas pa tudi vse spoštuje, tega učitelja pa, čegar oče je bil eden najbolj navdušenih in pa poštenih Slovencev na Koroškem, tega učitelja pa zaničujemo mi Nemci prav iz dna svoje duše.
Ker je mož v živo zadel, nastala je neka tišina; to pa je uradniku dalo še več poguma, da je vzkliknil: »Naša nemška čast zahteva, da tega človeka, ki je zatajil in izdal svoj nà-rod, vržemo iz naše druščine". Predno pa se je to zgodilo, podaril je uradnik nemčurskemu učitelju šopek cvetlic, za katere pa še slovenski jezik nima imen. Najbolj duhteče so bile »gauner, šuft" itd. V šopek jih je bilo povezanih samo enajst tacih. Zato je bilo vse to, ker je rekel učitelj, da je „deutsch gesinnt" in zato bo vse to, da Fišar zvoljen ne bo, ker je „deutsch gesinnt". Tako je poročal trbiški purgar	Barigeljcu.
R/Oclolj nl>i !
Spominjajte se
„narodnega sklada14!
venska pridiga, ob 2. uri popoludne stanovski nauk v slovenskem jeziku, zvečer ob 6. uri pa nemška pridiga. Cerkev je bila vedno polna poslušalcev, ki so dohajali ne samo iz podklošterske župnije, ampak tudi iz Brnce, Št. Lenarta, Vrat in iz zil-ske doline. Spovedancev je bilo okoli 1200, sveto obhajilo jih je prejelo v podklošterski cerkvi 1020. Veliki trud gg. misijonarjev bo gotovo rodil obilno dobrega sadu. Bog jima stotero povrni!
Gozdanje. („Gozdanjske šibile"). Vse vedeti, vse znati, vse zastopiti, vse »več in bolj“ imeti, to so nekatere lastnosti naših „naprednjakov“. Pa kdo bi še mislil, da znajo tudi — prerokovati. To so vam Savli med preroki, Pouciji v kredi. <3ujte! Prvo prerokovanje, prerokovano po slavnih Gozdanjah po vseh kotih in luknjah se glasi: če bodo zmagali „črni“, „bindišarjiu, „mrač-njaki“, se bo podrl farovž v Gornji vasi, in kmetom se bo izžel zadnji vinar iz žepa, da se postavi nov farovž, krasna palača s 7 nadstropji, in sicer v Spodnji vasi zraven cerkve. Stal bo 35.000 kron.
—	Drugo prerokovanje, zašepetano vsem starim babičkam na ušesa: Ce bodo „črni“ zmagali, bodo zaprli staro pokopališče okrog cerkve, ter bodo postavili novo, daleč proč od cerkve nekam na blatno njivo. Stalo bo 20.000 kron. — Tretje prerokovanje, prerokovano in razupito po slavnih Gozdanjah in vseh sosednjih županijah, če bodo zmagali pri občinskih volitvah „Slovenci in črni“, bodo požgali vse nemške knjige, razstrelili sedanjo šolo v zrak, ter bodo otroci morali si beliti glave vsak dan s čudnim, nerazumljivim jezikom, z novo-slovenščino! Otroci bodo potem tepci, ki se ne bodo upali med svet, ter ne bodo mogli priti do boljšega kruha! — Tako gozdanjske šibile!
Gozdanje. (Odgovor laži-sibilam.) Od primerne strani smo pooblačeni to-le objaviti: Farovž ostane kjer je, ker je g. provizor izjavil, da stanuje rajši v razvalinah Črnega grada, kakor v sredi med hajlovci. Če se bo zid pri pokopališču podrl, ga bo morala občina popraviti, naj je potem župan Peter ali Pavel, ali Judež. Šola pa mora ostati le bolj nemška, ker na Koroškem nimamo učiteljev, kateri bi pravilno slovenski znali, oziroma tega svojega maternega jezika se ne sramovali.
Črnčeče pri Dholici. (Nàrodna popustljivost.) Z žalostnim srcem se opazuje, kako slovensko ljudstvo še vse premalo zna rek „Svoji s svojim“ in še vedno nosi svoj denar v takozvane »Gasthause“ in svojim nasprotnikom, kateri sovražijo vse, kar po slovenskem diši. A denar od Slovencev je pa dober, tega se prav nič ne branijo. Vzrok tej popustljivosti je različen. Jeden pravi: saj je vse jedno tu ali tam ; drugi zopet meni : Saj nam vendar radi postrežejo. Tretji zopet pravi : Jaz bi kupil slovensko blago, ko bi vedel kje, in več drugih izgovorov se najde ! To je pa neopravičeno, ker manjka samo odločnosti. Marsikateri Slovenec noče ali pa se ne upa zahtevati slovensko blago in v svojem maternem jeziku, ter raje lomi blaženi »tajč pohrusten“, kakor sem se sam na svoje oči večkrat prepričal. Slovenske gospodinje, kupujte le kavino primes družbe sv. Cirila in Metoda, kakor tudi pralno milo (žajfo) in vžigalice! Kdor hoče naš denar, naj tudi ima slovensko blago in naj nam postrežejo v našem maternem jeziku, ter ne kupujte nasprotnika „Sudmark*-Kalender, vžigalice, ustnike itd. Varujte se ljudi, ki so podobni mačkam, ki vspredi ližejo, vzadi pa praskajo.
Slovenski mladenič.
Škocijan. Brez dvojbe je vsem našim krčmarjem, kramarjem, rokodelcem itd. znano, da mi Škocijanci-Slovenci nismo prijatelji nemških napisov. Vkljub temu pa večina naštetih ne upošteva to in ima na svojih hišah nepotreboma nemške napise. Za koga, nam je neznano. Že večkrat se je na vsakovrsten način izrekla želja, da hočemo pri nas slovenskih napisov, pa se do sedaj še nič ni storilo v to. Zato še enkrat poživljamo vse posestnike hiš z nemškimi napisi, da jih kmalu blagovolijo spremeniti v slovenske, kraju primerne. Na več kot enem kraju se je že to zgodilo na terjatev ljudstva in upamo, da se bo tudi pri nas ; če ne, bi bili neljubo prisiljeni se v bodoče izogibati takih hiš.
Globasnica. (Znajo pa, znajo.) Kaj znajo? Nemško! Pa kakó! Ne moreš si misliti lepše zabave, kot poslušati dva Globasčana, če nemško govorita. Ko bi nemški Bismark ju slišal, on se v grobu obrne, ali pa ju gre tožit radi žaljenja časti. Pač ne znajo boljše, poreče mogoče kdo, in resnica je. Nekateri nemčurji so že začeli obupavati, ker jim nemščina ne gre v glavo, in hoteli so postati zopet Slovenci. Tu jim stopijo nasproti drugi, ki so že doslužili vojake in katerim nemška beseda gladkeje teče, rekoč: „Eno leto le še ostanite nem-čurji, zagotovimo vas, da se bodete nemščine popolnoma privadili, kajti mi smo dobili od nekod okroglih 100 kron, za katere bodemo kupili sedaj „Norimberški lijak" (trihtar) in vam bodemo odslej nemščino vlivali, kakor majhnim teletom jajca".
—	Pripoveduje se, da je nekdaj nastopil v Veli-
kovcu nek Globasčan kot mešetar. Bilo je takrat več kupcev iz Tirolskega, ki so prišli po živino. Globasčani so prignali lepe, dobrorejene vole. Kupci jih takoj obstopijo — pa žalibog niso se mogli sporazumeti. Tu pokličejo na pomoč domačega me-šetarja in obljubijo mu za posredovanje pet kron od glave. Globasčan prične takoj hvaliti vole rekoč: „Poglejte Herr! schone pašerka, sehlechte ruh, schone rep, sehlechte Futter, samo slamo jé.“ In v resnici, prodali so vse, ne toliko radi tega, ker je bila živina lepa, temveč radi tega, ker so slišali govoriti pravcatega nemčurja. Pisali so pozneje kupci s Tirolskega, da se jim je 8 dni sanjalo o globaški nemščini, in da sploh nimajo upanja, da bi se nemčurji kdaj spametovali.
Globasnica. (Občinski računi.) A. Račun dohodkov in stroškov občinskega zaklada za leto 1903. — Stroški: Primankljaj iz leta 1902 292 K 36 h; plačilo županu 110 K; plačilo tajniku 200 K ; plačilo slugu 250 K ; plačilo mesoogledniku 20 K ; plačilo popotarju 40 K ; podpora okrožnemu zdravniku 40 K ; najemnina občinske pisarne 30 K ; drvainsnaženje 11 K; tiskovine, papir itd. 56K 77h; davek od premoženja 4 K 05 h; prispevek za šolo v Globasnici 474 K 12 h ; živinski potni listi 4 K 12 h ; ubožni blagajni 440 K 84 h ; potnine 23 K ; šolske potrebščine ubogim šolarjem v velikovški šoli 11 K 45 h ; za prekidanje snega 10 K ; za železna vrata na pokopališče 89 K 72 h; za diplome častnim občanom 52 K ; v južno štajersko hranilnico za ubožni zaklad naložili 88 K ; c. kr. okrajnemu glavarstvu za pisarja in intervencije 29K24h; dovažanje pitne vodne za časa vročinske bolezni 63 K 60 h ; razkužila „lisol“ 33 K 36 h ; različni izdatki 24 (K 08 h. Vkup 2397 K 71 h. — Dohodki: naklada za leto 1902 95 K 35 h ; naklada za leto 1903 1566 K 17 h; naklada na žganje 1. 1903 156 K; naklada na žganje iz prejšnjih let 65 K; podpora deželnega odbora za žineško cesto 40 K ; g. dr. Jožef Sommer plača za grobišče Pavle Pacher 80 K ; častni občan g. prof. Janez Hutter daruje 100 K; častni občan g. župnik Albert Eichholcer 40 K ; država vrnila del stroškov za časa kužne bolezni 25 K 10 h. Vkup 2167 K 62 h. — Premoženje konec 1. 1903': Hranilna knjiga št. 285 1125 K 92 h; nevplačana naklada za leto 1903 138 K 39 h ; nevplačana naklada iz prejšnjih let na žganje 84 K. Vkup 1470 K 45 h. Po odbitku 230 K 09 h, ki se imajo dodati dohodkom, da se pokrijejo stroški, ostane še čistega premoženja 1240 K 36 h. — B. Račun občinskega ub o ž ne g a zaklada za 1.1903. Stroški: v denarju se je razdelilo redne podpore 227 K ; za obleko 15 K 56 h ; zdravila in lesena noga J. K. 37 K 98 h; za bolnišnice 211 K 60 h; pogrebščine 25 K 40 h ; potnina v bolnišnice 28 K 20 h ; izvan-redne podpore 63 K ; stanovanje in drva za uboge 100 K; različnost 13 K 54 h. Vkup 722 K 28 h. Dohodki : obresti 84 K 94 h ; licence 42 K ; globe 132 K ; prispevek občine 440 K 84 h ; nevzdignene lovarine 20 K ; za kvartirovca 2 K 50 h. Vkup 722 K 28 h. Premoženje (dné 31. decembra 1903): hranilna knjiga štev. 84.294 2102 K 78 h; hranilna knjiga štev. 2009 250 K 24 h ; nevplačane globe 16 K. Vkup 2369 K 02 h. Potrjeno pri seji dné 6. marca 1904. J. Jeki 1. r. Ferdo Krajger 1. r. Anton Ažman 1. r. Janez Kordeš 1. r. Janez Eržen 1. r. Matevž Fera 1. r. — Hej, obrekovalci! Občinski račun leži pred vami. Ali znate brati? Ali se vjemajo te številke, ki so v seji občinskega odbora dné 6. marca 1904. leta potrjene, z vašimi lažmi, ki ste jih trosili med ljudstvo, da bi je slepili za časa občinskih volitev? Ali je resnica, da ima župan 200 gold. plačila? Je li resnica, da ima tajnik 300 gold. plačila? Ali je resnica, da dobi gosp. kaplan od občine 200 gold. podpore? Ali je resnica, da se je plačal gledališki oder z občinskim denarjem ? Ali je resnica, da se vozijo Slovenci na zborovanja in tam popivajo in sicer na občinske stroške? Je li resnica, da ima občina dolg? L t. d. Obrekovalci, ali vas nič ne polije rudečica, ko vsak otrok, ki brati zna, zdaj v računu vidi, kako debelo ste se decembra meseca lagali? Kdo bode vam še prihodnjič kaj verjel? — Seveda, v sili še hudič muhe jé ; kdo bi se potem čudil, da so mogli nemčurji požirati slone ! »Nasprotujmo slovenski občini", to je geslo nemčurjev. Ker pa z resnico ne morejo, pa s krivico delajo. Breškovaščani in Sterpnjani, ki ste dali nasprotnikom pooblastila, sodite sedaj, koliko so bili vredne sladke besede nemčurskih agitatorjev? Še pipo tobaka ne — kajti bile so laži.
Libuče. (Kako so razburjeni.) Da resnica oči kolje, to so pokazali posebno lepo naši ljubi nemčurčki, ali prisiljeni Nemci, ko je zagledalo nekaj vrstic rokopisa o njihovem balu v „Miru“ beli dan. Razburjenje je splošno, posebno pa je razburjen bralcem „Mira“ že dobro znani Snedež! Ta ni mogel spati, dokler ni dal duška svoji strašni jezi. Zbral je svojo korajžo ter se kar v nedeljo po prvi sv. maši v Pliberku na javnem trgu med ljudstvom lotil nekega narodnega fanta kot dopisnika, ter ga pošteno „okomandiral“ ter še dve drugi osebi zraven omenjal. Res čuditi se mora človek,
da so ti nàrodni fantje tako trdi, da mu ne privoščijo nekaj dni prostega stanovanja tam v Pliberku. No, dobrodušni ljudje se menda za njegove nesramne napade ravno toliko zmenijo, kot za ravno skopneli sneg! Skoraj bi svetoval Snedežu, da ne hodi na solnce, ko ima maslo na glavi, seve ostanek od tistega strašnega padca v pliberško maslo, in naj pusti mirne ljudi, drugače se mu zna še slaba goditi. Pri iskanju dopisnika je zašel Snedež Čisto na napačno pot; da ga pa preveč ne bo skrbelo, kdo je, mu pa že danes povem, da, ko bom obhajal petdesetletnico dopisništva, se bom sam izdal. Na to slovesnost pa bode težko čakal, zato za danes naredim podpis: Snedežmirenbodi!
Sv. Danijel nad Pliberkom. Od 5. do 14. sušca smo obhajali tukaj sv. misijon pod vodstvom čč. gg. lazaristov Frančiška Kitaka in Janeza P e d i č e k a od sv. Jožefa pri Celju. Udeležba je bila iz domače in sosednih župnij ogromna. Obha-jancev je bilo okoli 900. Dal Bog, da obrode zlati nauki neumornih oo. misijonarjev stoteren sad.
-------------Sn
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko žvp lika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vteh manj vrednih posnemkor.
'. - .....................................................................................................................................................................................................................................■:........................................^
Volile! — pozor! Naši nasprotniki delajo z vsemi mogočimi zvijačami. Bojé se g. Grafenauerja kakor vrag križa, zato pa si izmišljajo raznovrstne laži, da bi mu ukradli zaupanje pri ljudeh in dobro ime. Zdaj so začeli po svojih časopisih raztrošati laž, da je g. Grafenauer v krajnem šolskem svetu v Brdih slabo gospodaril in s tem agitirajo zoper njega. Vse te govorice pa so grda laž in obrekovanje poštenega moža! Pa laž ima kratke noge in poskrbelo se bo, da bodo vsi tisti, ki si sedaj svoje umazane jezike brusijo nad g. Grafenauerjem, dobili priložnost, da na sodniji dokažejo resničnost svojega obrekovanja, če morejo. Take tičke bomo že polovili in jim pošteno pristrigli predolge jezičke. Prosimo svoje somišljenike, da nam vsakega nasprotnika, ki bi kaj tacega govoril, nemudoma naznanijo, da ga ob pravem času posadimo na led, da se bo malo ohladil.
Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Glinjah so dné 22. t. m. v 3. in 2. razredu z veliko večino zmagali Slovenci. Slava volilcem!
Celovške novice. Celovška podružnica »Sfid-marke* ima svoj občni zbor dné 9. aprila. — Dné 17. t. m. je umrl tu trgovec z žitom, Jan. Gusel, star 51 let; dné 21. t. m. pa trgovec K. Zier, star 67 let.
Kaj je gospodinjam neznano? Da rabi vsaka v svojem gospodinjstvu, in če je isto še tako majhno, v jednem letu veliko pralnega mila in da bi, ako bi kupovala edino le priznano najboljše milo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, koristila s tem ogromno ne le imenovani družbi, marveč vsemu slovenskemu nàrodu.
VYDROVE ŽITNE KAVE.	g
Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 vinarjev franko.	r?
Vydrova tovarna žitne kave Praga Vlil
Gospodarske stvari.
Žitne cene.
Lastniki morali so pretekli teden v cenali popustiti, kar se je bilo zadnji čas zvišalo, tako da smo dospeli zopet do nizkega stališča, na katerem smo bili, predno se je pričela vojska med Kusijo in Japonsko.
Na Dunaju se je plačala: pšenica (Ogerska) .... K 8 45 do 9-—
rž...............................„	6-70	„	7—
turšica.........................„	5’60	„	5'90
činkvantin......................„	6’80	„	7-25
ječmen...........................„	5-80	„	6’15
oves.............................„	5-65	„	6’30
Tudi v Nemčiji so cene ponehavale, in mlini so malo kupovali : na Bavarskem so se cene vzdržale. Ob spodnji Donavi se je žito tudi dobro prodajalo, ker je na Ruskem vlada veliko blaga kupovala in dobro plačevala.
Severna Amerika je pri ovsu l-60 K pri metričnem stotu odpustila.
Iz Dunaja se poroča, da so veliki mlini prišli pri gibanju žitnih cen v ogromno škodo. Odkar se je prepovedala špekulantna trmin-trgovina (igra) z žitom, so se baje velike dunajske žitne tvrdke dogovorile, da na Dunaju ne bodo kupovale žita. Vsled tega je bila na Dunaju trgovina letos zelo slaba, in ni se moglo dosti kaj prodati. S tem so hoteli Židje vlado prisiliti, da se jim borza pusti, kakor so jo imeli popred. Žalibog so se mlinarji trgovcem pridružili — in so imeli prazne hrame, ko je začela cena rasti. Zdaj so si, boječi se, da cena še bolj poskoči, v naglici nakupili dosti blaga — in cene so zopet padle. Trpeli bodo veliko škode. Zakaj so se pa popred držali trgovcev? Ravno mlinarji naj podpirajo kmečke interese; bolj ko se bodo približavali producentom, lažje bodo kupovali.
Ai Ai aL ^
Vabila.
ilyfeÉyi'ife
Hranilnica in posojilnica v Črni naznanja s tem, da bo imela svoj letni občni zbor po navadnem vsporedu v nedeljo dné 27. marca t. 1. v gostilni pri Matevžu ob 1. uri popoludne. Ako ob tem času ne bi bilo zadosti zadružnikov zbranih, se bo ob 2. uri vršil zbor brez ozira na število zadružnikov. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Hranilnica in posojilnica v Tinjah ima svoj občni zbor v nedeljo, dné 27. marca 1904-, ob 4-, uri popoludne, pri Bužljeju v Vabnivasi s sledečim dnevnim redom : I. Potr-jenje letnega računa za \ 1903. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti. Ako bi ob določeni uri ne bilo zbranih zadostno število udov z glavnimi deleži, se vrši zborovanje uro pozneje ob vsakem številu zbranih udov. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu priredi veliki četrtek dné 31. marca v ^Narodnem domu' svoj letni občni zbor ob 1. uri popoludne s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o letnem delovanju. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni posveti. Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število zastopanih zadružnikov, se vrši zborovanje urn pozneje brez ozira na število zadružnikov. — K obilni udeležbi vabi uljudno vse ude	odbor.
Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi ima svoj letni občni zbor na Veliki četrtek dné 31. sušca t. 1. v uradni sobi v Sinčivasi z navadnim dnevnim vsporedom. Ako bi ob določeni uri ne bilo zbranih zadostno število udov z glavnimi deleži, še vrši zborovanje uro pozneje ob vsakem številu zbranih udov. K obilni udeležbi vabi vse ude	odbor.
Hranilnica in posojilnica v Velikovcu ima svoj občni zbor v sredo po Veliki noči, dné 6. aprila 1904, ob 1. uri popoludne, v svojih lastnih prostorih v »Narodnem domu' v Velikovcu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika o delovanju posojilnice. 2. Potrjenje letnega računa za leto 1903. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. — Ako bi or določeni uri ne bilo zbrano zadostno število zadružnikov, se vrši zborovanje uro pozneje brez ozira na število zbranih zadružnikov. — K obilni udeležbi vabi uljudno vse ude
odbor.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico
priredi na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoludne pri »Šercerju' v Šmihelu svoj letni občni zbor in veselico po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Govor č. g. Hornbok-a. 3. Volitev novega odbora. 4. Šaloigra »Eno uro doktor' (vprizorijo domači igralci).— Med zborovanjem poje pevsko društvo »Gorotan' in sura se na glasovh’. Vstopnice stanejo za sprednje sedeže 80 vinarjev, za druge in stranske 40 vin., za »stati' pa 20 vinarjev ter se dobijo ali neposredno pred shodom ali teden prej pri g. občinskemu tajniku ali g. kaplanu v Šmihelu. Čisti dobiček je namenjen v korist družbi sv. Cirila in Metoda K obilni udeležbi vabi	odbor.
Slovenci, spominjajte se Yeìtaie šole!
Loterijske številke od 19. marca 1904. Trst	66	3	29	82	32
Line	65	69	19	31	10
Na Lisni gori se bo obhajala v spomin stoletnice posvečevanja romarske cerkve
od 9. aprila zvečer, do 12. aprila zjutraj
tridnevna pobožnost.
Obisk romarske cerkve s sprejemom sv. zakramentov je združen s popolnim odpustkom. K izvanredni pobožnosti vabi obiskovalce te božje poti cerkveno predstojnistvo.
Absolutno zajamčeno
" pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat vč. duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej čisto belo vino od 42 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. Rdeče hribovško namizno vino po 30 kron. —- Vino je jako milega okusa, ker je napravljen po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, kakor kraljevina po 50 K, pinela po 55 K, beli burgundec in laški rizling po 60 K ter stara buteljska vina, renski rizling in beli burgundec.
Kdor ljubi dobro čašico čaja, zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj sveta	— ’
NDRA Tea
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zaloge razvidne iz lepakov.
INORA TEA IMPORT COMPANY, TRST.
Malo posestvo
v Abrijah pri Galiciji je na prodaj za 27 50 gld. — 700 gld. lahko vknjiženilri ostane. Posetve je 12 birnov ali 4 oralov, travnikov 31/,, oralov, gozda 11 Va oralov v najlepšej rasti, zavsem 19 uralov sveta. Hiša je zidana z enim nadstropjem in stoji na prijaznem kraju. Posestvo ima tudi hišni mlin s stanovitno vodo. Več pove farni urad na Rudi, pošta Ruda (Ruden) na Koroškem.
Svinjo s prascami in enega
Hiir" enoletnega belega rarjasca
prodà Jurij Kumer, mlinar na Važenbergu, pošta Zgornje Trušnje.
Antonija Grilc,
posestnica v Mariboru ob Dravi, Mozartova ulica št. 22.
prodaja vina iz lastnega vinograda
belo domače in natorno-barvanega rdečega vina. Kdor želi kaj kupiti, naj se pismeno ali osebno ______ _________oglasi v kratkem.
Proda se lepa kmetija,
ki obsega 36 oralov, 332 □ sežnjev svetà; med tem je čez 24 oralov gozda, z enonadstropno hišo, gospodarskim poslopjem, obokan hlev, vsa poslopja v dobrem stanu, polje dobro obdelano, na lepem kraju blizu deželne ceste, 3/4 ure Vetrinja v občini Hodiše. Več pové Mat. Prosekar, posestnik v Kotmarivasi, pošta Kotmaravas na Koroškem.
Yažio za bolehajoče * * * * la želodca!
Pomanjkanje teka, bolečine in slabost želodca, slabost ter glavobol vsled slabega prebavljanja, slabo prebavljanje itd. odstranjujejo takoj znane
Brady-eve (marljinoceljske) želodčne kapljice.
Na tisoče zahvalnih in prisnalnih pisem.
Jedna steklenica z navodUom 80 v., dvojna steklenica 1K 40 v.
3^“ Dobivajo se v lekarnah.
Kjer se ne dobivajo, razpošilja jih glavni razpošilja-telj C. XSrady, lekarna »k ogerskemu kralju”, Dunaj L, Fleischmarkt 1, in sicer če se prej pošlje K 4.50: 5 majhnih steklenic, če se pošlje K 5 — : 3 velike steklenice poštnine prosto.
Pred ponaredbami se svari. Prave marijinoceljske želodčne kapljice morajo imeti varstveno znamko in podpis : C’ì/JtaU r
_____________________________ d
OVES
(„W iHkoinm4*)-
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga,
brizgalmce (streljke) za sadno drevje z natanko namereno petrolovo mešanico,
svetilnice na acetilen, da se ulové leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice za vi/no,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje zet dLrot>ljexije stiskanice,
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronospori in za žveplenje, sesaike za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, kot
zbiralnike (trierje), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, DUNAJ, II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.	Dopisuje se v vseh jezikih.
Podružnica L Akcijski kapital K 1,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	ljubljanske kreditne ban Mr Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila,	ke v Celovcu Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
	1 *1	
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.