Lelo XIII 4$^.	Številka
glasilo novomeških gimnazijcev
r.3 :	Domovina slavi
■ 5 :	Ob konferenci Šolske skupnosti
T MLADI LITERAT	
S : C. Herrera:	Pesem 0 Nefer
8 : I.C..	Praznovanje v gorah
12 : Lasso.	Simfonija ljubezni
13 : Lasso:	Utrinek
13 • Radivoj Trelc:	Pismo iz Italije
17 :FILMSKA KRITIKA	Skopje 63 v
Tomo Jereb:	
Maja Rajič :	Težko je g Lveti
21 :ŠI0RT	
22 :POSEBNA OBJAVA	
23 :NAGRADNI KVIZ	t *
STEZICE izdajata aktiva	ZMS Gimnazije in Učiteljišča*
Glavni urednik: SLAVKO	SPLIHAL
Odgovorni urednik: JOŽE	UHAN
Urejuje uredniški odbor	: MILAN MARKELJ, NINA GOLEŽ,
META ROBIČ,	VERA PSZELJ, CVETI GUČEK
Tehnični.' urednik: LADO SEDAJ
Sodelavca: DANCI BREŠČAK, MARJAN DOBOVŠEK
Naslovi in ilustracije: KILČBK KOMELJ, VANJA BERGER
Mentor in korektor: PROF. JOŽE SEVER
CENA IZVODA 50 DINARJEV.
Zopet praznujemo tvoj -rojstni dan. 'rsa mlada si še, vsa nežna kot deklica, ki. zardelih lic v prvih jutranjih žarkih •pozdravlja nov dan, ki je še lepši in svetlejši d včerajšnjega, dan, pod kster epa kristalno čisto roso komaj lahko slutiš vso njegovo vedrino in toplino, ki jo prinaša, pa se vendar veseliš, ker veš/ da bo prišel in da boš tudi ti -deležen njegove blage in pomirjujoče vsebine.
klada si, pa vendar stara že tisočletja, o tebi so sanjali mnogi rodovi, ki te niso videli, pa so te vseeno poznali, Želeli so te in so slutili tvoj prihod.
In drugi spet so se te bali, zatirali so te, še predno si se rodila. Njih strah je bil brezmejen in njih napor, preprečiti tvoje rojstvo, je bil silen, vendar jalov, Bodila si se sredi grmenja topov, med drdranjem strojnic in komaj si bila rojena, so planili po tebi, trgali so te, te mučili, ubijali, obešali, zapirali, klali in pili tvojo kri.Toda ostala si, trdna in stanovitna: samorasla, pa vendar z •mrl j oni roditeljev, 1lada, pa vendar z miljeni otrok, dobra in mchlca kot materino srce, trda kot jeklo in klena kot pest delavca, kk te je hranila in branila. Basla in vzcvetela si na njegovih žuljavih rokah in jedla si njegov Črn kruh, zato veš, kaj je delo in ne sramuješ se ga. Pesem strojev ti je uspavanka in budnica hkrati, njihova melodija -ti daje novega in novega poleta. Danes praznuješ.Dva j-
Lila d a si kot roža, ki seje pravkar razprla na cvetni livadi in s prvimi poželjivimi požirki srka sončne žarke, in stara si, kot je stara svobodna misel, ki se je porodila v zavesti našega zasužnjenega, a upornega pra-» d eda.
Bila si misel in sanje, sedaj si stvarnost, bila si sama, sedaj imaš nešteto prijateljev, ki te cenijo in spoštuje4 jo. V njih ni zlobne misli, ne laži, njihov prijateljski nasmeh je pristen in njihov krepki stisk roke priča, da so njihovi nameni pošteni. Tudi oni so bili zatirani, tako kot ti, tudi oni si želijo miru in blagostanja, tako kot ti. Zato tako rada sprejmeš njihovo roko v pozdrav in z njimi stopaš v prvi vrsti v borbo za nove i-d ej e miru, bratstva in enakopravnosti. Pot je še dolga in naporna, toda mlada si in polna življenja, zato jo boš zmogla.
Hi ti na tej poti kličemo:
V
VESTI
ob konferenci
šolske skupnos
V vseh delovnih kolektivih in organizacijah se danes poudarja načelo socialističnega samoupravljanja. V tej težnji pride večkrat do raznih težav, ker posamezniki ne vedo, kakšne pravice in dolžnosti jim samoupravljanje nalaga. Da bi se dijaki seznanili z njim že v šoli, imajo šolsko in razredno skupnost.
Letošnja konferenca šolske skupnosti je bile bolj pozno, vendar je važno, da je bile.- Zakaj? V. prejšnjih letih je šolska skupnost le životarila, saj je imela mladinska organizacija na ramah vse važnejše dejavnosti na šoli.
Zdaj pa je pretežna večina krožkov pod okriljem ČS in nujno je bilo, da ta samostojni organ bolj zaTivi.
S tem namenom je bila sklicana konferenca. Kaj nam je pokazala? Predvsem je treba priznati, da ni uspela v tolikšni meri kot mladinska konferenca. Sprašujemo se, kje je vzrok. 1,'orda v tem, da glavna tema ni bila tako aktualna * kot na mladinski konferenci? Referati posameznih krožkov niso bili najzanimivejši, večkrat so govorniki zašli v golo naštevanje, kar je seveda zmanjševalo pozornost pri poslušalcih. Uvodni referat je pokazal, kaj naj bi bilo glavno delo nove šolske skupnosti. l:S mora pospeševati samoupravljanje dijakov in odnose med njimi in profesorji.
Ker zajema šolska skupnost precej krožkov, je treba pred-
vsem povečati aktivnost dijakov v izvenšolskem delu, pri čemer ne gre- pozabljati na vozače.
La konferenci je bil razrešen stari odbor, v novega pa so bili izvoljeni Jelisava Dobovšek kot predsednik, ' Janez Mihelčič kot tajnik in Mira Gortnar ko blagajnik. Upamo in čelimo, da ':o novi odbor kar najuspešneje deloval .
Lefer, krvnik .v oglavnici rdeči, ki si noložil ognjeni meč na vrat mojega miru,	;
lefer, tl ptič z ostrimi kremplji, ki so raztrgali moje srce,
zakaj imaš tako lepe oči?
Kaj se v njih skriva, da me boli, ko p" jem vodo __iz vedri "'kov tvojih oči? ______________________________
Clej, čudne sanje sem sanjal sinoči, sanje polne neizraznih bolečin.
Ležala sva v travi z roko v roki, da sva čutila drhtenje krvi
in jaz sem šepetal:"Nefer, Ne^er, ljubim te!" in ti si šepetala:"I efer, Pefer, ljubim te!"
III.
Poljubljal nikdar nisem belih metuljev ljubezni, da bi ti radostni sedli na odprte dlani in bi jih v igri metala v zrak.
7 gosenicah mojih oči so metulji.
Poljubi zdrobili bi nežna jim krila, zato se jih ustnice boje dotakniti, zato so gosenice mojih oči.
IV.
Iz zarje večerne sem sklesal tvoj obraz, tako tih in hrepeneč.
V tvoje oči sem položil svetlobo modrih gora, ki so objele sonce.
Tvoje telo sem obdal z mehko srebrnino prvih zvezd.
In zavzet sem obstal, ko sem spoznal
vso grenko bolest, ki sem jo neopazno vtkal
v tvoje lase.
Hilda je bila nejevoljna. Večkrat je pogledala na uro in minute so se ii zdele nenavadno dolge. Prijateljic#: 1 evenka bi že morala priti! 'le zopet je pozabila na dano obljubo. Le nekaj minut je čakala, nato je urno oblekla plašč in odhitela na ulico. Ceste so bile polne ljudi, čeprav je pihal hladen jesenski veter. Hilda je srečala skupino znancev, ki so jo prijazno pozdravili. Ustavil a se je pred izložbenim oknom in si ogledala razstavljene pletenine. Toda cene so vendar tako visoke! Kljub temu je hotela vstopiti, ko je zaslišala svoje ime. Obrnila se je. Pravkar sta prečkala ce.sto K evenka in Boris. "Seveda, zato zamuda!" je nagajivo podražila Hilda. Skupaj so vstopili v prodajalno. Dekleti sta takoj pričeli izbirati. Kmalu sta se odločili za toplo obleko in volneno jopico. Hilda je poravnala račun, ki ji je močno osušil denarnico, ko se je še nečesa spomnila. 'Tama ima vendar v nedeljo rojstni dan in moram ji nekaj kupiti," se je odločila. Tokrat je izbrala toplo perilo in lepo volneno ruto. Kati, ki je že v letih, je bo močno vesela.
Boris je potrpežljivo čakal, dokler nista nakupili, nato pa so se skupaj odpravili v bliža io delikateso na topel čaj. Boris je bil nekom zamišljen in tudi Nevenka
ni bila posebno dobre volje. Ves čas je tarnala o zahtevnem študiju in Hilda je dobro vedela, da prebedi marsikatero noč. Bila je redno zaposlena kot farmacevtski tehnik v bolnišnici, a je poleg službe študirala. Želela je postati diplomirani inženir, a je not do diplome tako trnova. Razpravljali so o vsakdanjih rečeh, ko je nekdo pristopil k mizi in vprašal, če sme prisesti. Bil je Borisov znanec Marjan. Zapletla sta se v živahen pogovor, dekleti pa sta kmalu obmolknili in se pričeli dolgočasiti. Hilda je že oblekla plašč, ko jo je Marjan začudeno vorašal:"Ali res hočete oditi?" Pritrdila je. Tudi ko je umaknil pogled, je čutila modrino njegovih oči na svojem obrazu* Tudi Nevenka je že nestrpno gledala na uro in Boris, jo je nejevoljno pogledoval. Nenadoma je predlagal:"Ali si ne bi danes ogledali nov angleški barvni film? Sobota je in jutri imamo prost dan." Tudi Marjan je bil enakih misli. Bilo mu je malce nerodno, saj se ob prihodu ni niti predstavil. Toda upal je, da bo napako lahko še pravočasno popravil. Družba mu je bila zelo všeč. Le na Vido je še pomislil. Prav gotovo ga bo spet čakala, a kaj zato. Pač, ne more se je otrest". Dekleti sta se le spogledali in prikimali. Hilda je hotela ugovarjati, a ji je beseda obtičala v grlu. Hitro so se razšli. Hilda si je pripravila vse potrebno za na not in se še urno preoblekla. Nenadoma je pri vratih pozvonilo. Začudena je hitele odpirat. "Kdo neki me išče ob takem času?" se je vprašala. Fred vrati je stala komaj devetletne deklica in Hilda je
spoznala svojo sestrično Llajdico. Z veselim nasmehom ji je izročila pismo, naslovljeno na njene starše, in za-žvrgolela:"Pozdravi teto, pa str: ca Tonija tudi!" Nato je kot blisk zdrvela po stopnicah in bučno zaprla za seboj vežna vrata« Hilda je pogledala se v vozni red in se odločila, da odpotuje domov s nrvim jutranjim vlakom. Nameravala se je kmalu vrniti, V ponedeljek jo je čakalo naporno delo v pisarni in zvečer priprave za izpit. Končala je namreč le tri letnike ekonomske šole. Ni biTo sredstev, čeprav ji učenje ni delalo preglavic. Zbolela je mati in tudi Hilda, najmlajši otrok, se je morala zaposliti.
Odložila je vozni red in odšla po glavni cesti na domenjeno mesto, kjer naj bi se zbrali. Bila je zamišljena in je tono zrlo predse. Večerna meglo se je spustila na mesto n‘n Hildo je neprijetno dušilo v prsih. Luči so mežikale in skopo osvetljevale ceste. Hildo je nekdo pozdravil. Zdrznila se je. ->aj to je Vida. "Kam greš?" jo je vprašalo. "V kino," se je glasil odgovor. Takoj nato pa je nadaljevala pot. Boris in Marjan sta ve čakalo pred domenjeno trgovino. Veselo so se pozdravili in tedaj se je Marjan tudi predstavil. Seveda je Hilda storila enako. Zadnja je pr'hitela Nevenka in se pričela opravičevati. Bila je že bolj razpoložena in lica so ji kar Žarela od veselja, ko je povedala, da pojde verjetno na slu. beno potovanje v tujino.
"In študij?" jo je pobaral Boris. Tedaj se je kislo nasmehnila in pripomnila:"Odložiti ga bom morala za eno leto."
:T!
JL
Vse do kina so se veselo pogovarjali, kot zmorejo to le mladi ljudje, saj je bil Marjan zelo družaben. C Hildo sta se razumela, kot bi se po. nala vsaj mesec dni.
Predstava je bila zelo zanimiva 4 _ Hilda je radovedno sledila do godkom na platnu. Če bi Mar jana vprašali po vsebini '-hiIma, bi vam je nrav gotovo ne znal povedati. Večkrat se je ozrl na čedno dekle, kot pa pogledal na platno. Izjred.no mu je ugajala. Ravno takšne, preproste, a prikupne prijateljice si je želel. I.Ied mnogimi znankami mu je bila že na prvi pogled najbolj všeč Hilda. V svojem pripovedovanju ni nikoli pretiravala. Rada jc priznala, da je rojena na vasi in da je tam ^rebila svoja otroška leta. Celo ponosna je bila na svoje preproste starše.
Po predstavi so se poslovili. Nevenka je stanovala čisto v drugem koncu mesta. Marjan se je Hildi ponudil za spremljevalca, a se mu je najlepše zahvalila. Ni in ni odnehal, dokler ni privolila. Hodila sta počasi in Marjan je postajal vedno 'olj radoveden. Zvedel je mnogo o svoji novi prijateljici in občudoval jo je. "Kaj vse je doživela, o čemer se njemu niti ne sanja?" Spoznal je, da Hildino življenje ni bilo vedno posejano s cvetjem in da je v rani mladosti marsikaj pretrpela. Ni opazil, da se ji glas rahlo trese. Hilda je n. mreč vedela, da je Marjan dobro situiran študent in sin precej bogatih staršev. Vse to ji je zaupala levenka.
Prispela sta pred stavbo, kjer je Hilda stanovala.
Hotela ,ie takoj oditi, a jo je ujel' za roko in io vprašal: "Kam gre" jutri?" "Ra praznovanje maminega rojstnega dne," je odgovorila. Začudila se je, ko je opazila razočaranje v njegovih očeh. "Ali boš zvečer tudi zaposlen ?" "Žal tudi!" Ze je pričela pripovedovati o izpitih in Karjan jo je pazljivo poslušal.
Ničesar več si ni upal reči. Dekle je pametno in gleda za svojo lepšo bodočnostjo. Kogoče je tako tudi najbolje! Ničesar več si nista imelo povedati, zato sta si nežno stisnila roki in se razšla. Marjan je počakal, dokler ni izginilo za visokimi vežnimi vrati. lato je počasi odšel proti domu. V ušesih so mu še vedno zvenele njene besede.
Zamišljen je koračil no cesti in kar prehitro prišel domov. Prvič si je zaželel samote. Tudi v snu je videl Hildo, ki mu je s prijetnim glasom, toplo in odkritosrčno
govorila o nečem lepem
/se nadaljuje/
Snežni kristali so
moje hrepenenje,
mo."e žšlie;
povsod čutim ljubezni drhtenje, ki me nekoč v neskončnost popelje.
bele snežinke so
tri
im m
M; g iM ru
a iX 3 a? L t\.

Utrinek kakor pekoča solza spolzi po temnem obličju neba. Dragi, stojim pod svetlo zvezdo, ki je bila streha najine ljubezni
Odšel si. Odnesel te j c utrinek s temnega nebe in zdaj tavam sama tam, kjer sva prej tavala oba.
Utri .ek kakor pekoča solza
snolz;* no temnem obličju nebat
Dobro- vem, de sem samak
nič več nisva dva,
in da kbt oblak sem
črna denpa svetlega neba.
c ievm- -•
k
n -r
u
1
-
Sivina prebujajočega se dne, ki se je priplazila izpod rolet, me je spravila z mehkega ležišča. Kazalci ure so pokazali, da manjka še nekaj minut do pol petih. Tiho sem nataknil čevlje, snel suknjič s kljuke in se iztiho-tapil iz kupeja. Mimo okno je brzela pokrajina, tako različna od. našega Krasa. Pravo nasprotje! Samo zelenje! Njiva pri njivi, vmes morda kak vinograd, trte so bile
t 'S

-*.vv
polne grozdja, tudi sadje še ni bilo obrano .• '
brleče lučke so povedale, ds se pokrajina prebuja iz svojepa spanja, le številni avtomobili, ki so se pre-ri vali no z železnico vzporedni cesti, so dokazovali, da čas neusmiljeno be~'i in da tudi ponoči ne zastane niti za hip.
M Vlak je vozil s precejšnjo hitrostjo, saj -je pustil večino avtomobilov za sebo i. Toliko, da sem še utegnil
■; i
pr:brati napis na nostajnem poslopju, m:mo katerega smo se peljali, la karti italijanske "železnice, ki 'je pri-
trjena na vsake e koncu hodnika, sem ugotovil, :da smo za ! . ... ; „ seboji pustili že bologno in Pirenze in da imamo preb seboj še kake štiri ure vožnjeV
....	• .;r_ , g’
-Vse večje število gričev - jk- začelo zamenjavati 'raV-:
i :

ni no ..inVse . korično .strnilo..' v ,,-kd mp a k t-no ,■ veri go..1 3 r i č en ja l‘o se je predgorje Apeninov, katerih vrhovi so sc zlatili v prvih, sončnih žarkih. Ti holmi in griči so postajali vse višji in kamni tejši. I azsdnje so bili že popolnoma pusti, kopaste oblike. Končali so se v strm vrh iz žive skale, ki ii je zob časa pust1'! obliko trdnjavskega obzidja.
Prav na vrhu teh pečin pr so ponosno, kakor orlovska ... gnezda, tičala srednjeveška mesteca in se. ki jubovalno upirala naletu vetrov in česa_. Kakor, _..č pš.,_ ..če. nam., skozi --stoletja niso mogli do živega niti; grofje v srednjem veku, ne prva svetovna vojna, ne druga, ki nam je zadala smrt-
/• . V
ST2ZICL, december 1964
. l a p t l i
R A
ne rar.e, a vseeno nismo klonili. liveli smo, živmo in živeli bomo! Vse te griče pa ločujejo plodne dolinice, prepredene s potočki in prekopi, katerih vola namaka pl od n o prst. 'la teh poljih si prideluje prebivalstvo pustih področi j svoj vsakdanji kruh.
leleznica je odlično speljana, skoraj dobesedno povedano, skozi Apenine. Začeli so se namreč vrstiti predori, tudi po več kilometrov dolgi* Zato sem se rajši umaknil v kupe, kjer je ma-

f' 8 IL.
»M
}L_jW
SnSninlil/ » .
riiiiiiil
liiiiiUJr
ma že pripravljala zajtrk.
Jedla sva pri luč'. Is koncu sva se okrepčala še s turško kavo, ki sva jo hranila v termos steklenici . Poglobila sva se v knjige, ki. sva jih nosil s seboj, le kadar je temo za okenskimi šipami zamenjala svetloba, sva odvrnila oč' od branja in opazovala pokrajino.
Pot se je nadaljevala	le-n £//&£-
po slikoviti, razgibani pokra j:‘ ni. Po vegetaciji sem lahko ugotovil, da se vse bolj bližamo.Rimu, srednji Italiji. Va obeh straneh vagona so se širile plantaže oljk, vinske trte in južnega sadja - pomaranč, limon, mandarin
in fig. Tu pa tein - zlasti ne pustih predelih, sem opazil bele lise. Ko smo se približali, so se lise spremenile v črede blejajočih četveronožcev, okoli katerih so delali red in mir majhni, kosmati psi. To so bile ovce premožnejših lastnikov, ki so si lahko privoščili travnik za oašo. Ki s o bili redki tud1" stari očaki, ki so mirno sedeli poleg svojih maloštevilnih- ovac, ki so se pasle v o-gradi, narejeni iz starih, odsluženih ribiških mrež, podprti s kolči, kadili pipo i na soncu greli stare kosti.
Lago Tras'mano in Viterbo ste ostala za nami in že
i"	i
smo še bližali Rimu. Zapeljali smo se v predmestje. Stare-, umazane hiše, kolibe siromakov, številna smetišča, razni servisi in.tovarne, to je slika rimskega predmestja, ki se je umikala nov1m, modernim stolpnicam in izredno
okusno, izdelanim blokom.," Začenjal se je tretji pas, to
• • S ' ■ -
je 'ceptcr Rima, s svojimi kulturnimi spomeniki. Tir se. je razdelil kot bič na koncu, na celo vrsto tračnic.
Izstopila svanria peronu št. 7- Postaja Termini je
• 17'	’	’ *•	•
veličastna zgradba. Pravijo, da je ena najmodernejših.
/? ni ej berite v naslednji številki!/ Po neronu so tekle reke ljudi, nred vrati vagonov pa so se napravili pravi vrtinci potnikov, postreščkov, prodajalcev, hotelskih agentov itn. Z mamo sva se pognalo v tok ljudi in že sva izginila v breznu impozantne postaje.
/se nadaljuje/
STEZICE, december 1964
16
Končno smo tudi v Novem nnstu dočakali 3ula;iičev -do-
: ... ' - "
kumentagec "Skopje 61". Korda je	prišel k hanr malcb
prepožno, da bi ga. lahko gledali pod istim, zornim kotom-'" k'akor bi ga nekaj mesecev po skopski tragediji, vendeh -je bil v naši dvorani vseeno dobrodošel gost. Spoznali smo. dejansko stanje v porušenem mestu ob Vardarju le nekaj" ur po tragediji, ter si v njem osvežili spomin na one dni, ko smo skupa ^ z vsemi našimi nerodi trepetali zi .-.usodo skopskih meščanov.	>.	:	,.
. TV	TTv- -
■ ......... / • • ■
■ .	.	k'
naloga, ki jo je imel režiser ob ustvarjanju filmar, ■ ni bila prav nič lahka, še manj pa hvaležna, krik; zov&ti žalost, obup,: smrt 'ha eni strkni ter voljo db življenja,
• ZV .	/ I	7
; •vf-4-
ustvarjanja in ljubezni do svojega mesta-na drugi, je 3ula-jiču vendarle uspelo spretno speljati. Njegov dokumentarec je sestavljen iz mnogih sličic iz življenja ljudi, ki jih je prizadela nesrečf ter jih spravila iz njihove-ga vsakdanjega tira. T'i lm je poli optimizma, volje do življenja in tiste topline Iju^i, ki se pojavi tedaj, ko je ljudem težko. Režiser j erv::.•rimski jezik je zelo zgovoren, la marsikaterih kadrih je z raznimi simboli prikazal več, kakor če bi izpovedoval realnost na posameznih primerih.
r T L :: S K A KRITIKA
Ijegov namen, da bi ne prikazal samo temne plati dogodka, temveč tudi prebujanje nekega mesta, njegovo rast in začetek njegove nove razvojne noti, mu je v dobršni meri tudi uspel, ^ilm res ni dolgočasil z raznimi nezanimivimi, dokumentarnimi izpovedovanji. Ra\Tno nasprotno. Dogajanju smo napeto sledili od začetka do konca. Vendar pa bi imel nekaj očitkov glede na dolžino filma. Pri doku-mentarnik-filmih nismo nevajeni na to, da bi ^ilm trajal
glavne zgodbe, gledalcev ne nrivlači jo -tako. kakor rilmi, ki s svojo kvalitetno mnogo slabšo zgodbo polnijo filmski dvorane. "Skopje 6”" sicer nima dosti'kadrov, ki bi jih brez škode izločili, vendar so izmed njih nekateri taki,
kjer je dogajanje preveč r'zvlečeno, ter se vzporedno z njihovo dolžino podaljšuje dolžina filma.
Čeprav ta ^ilm morda ni najboljše 3ul?jičevo delo* moramo vendarle priznati, da spada v vrh našega 'okunu n-tarnega ^ilma ter si bo s svojo vsebino in izrazom pridobil ne naših platnih mesto, ki mu tudi gre.
Tla ja Rajič	“ '■
"Težko je živeti" je družbena satira, ki prikazuje u-sodo povprečnega Italijana. Njegova tragikomična življenjska pot nem prikazuje življenje v Italiji med zadnjo vojno,
Z
neposredno po njej in v današnjem času.
Silvio Ll8p.noz22 se je boril kot partizan in hkrati opravljal posle k' lturnika in novinarja, po vojni ^a je postal dopisnik nekeps delavskega časnika. V -silmu se nam je predstavil kot južnjak, večkrat nagnjen k pretiravanju, in kot novinar, ki želi ljudem pokazati družbene napake . Večkrat je objavil kak drzen članek, v katerem se je zavzel za delavca, napadel staro plemiško aristokracijo ali pa kritiziral napake političnih voditeljev. S tem je spravljal v nevarnost list in njegovega urednika, hkrati pa š-e osebno srečo. kclel je pač služiti stremi je-njem, ki naj iz Italije napravijo demokratično republiko, kjer bo za večino ljudi življenj . lepo.
L jegovi napori mu niso prinesli materialnega blagostanja, niti mu niso pomagali, da bi se uveljavil kot novinar in pisatelj.Ker se ni strinjal z nadrejenimi, je prihajal z njimi v soore ir, sc- znašel v ječi. lena, ki " je bila žrtev r-za-r, j<- moža rotila, naj se odpove brezplodnemu prizad vanju. Lele ko je ostri popolnoma s~m, ko sta ga zapustila žena in sin in ko se je, bal, de bo žena zaradi pomanjkanja moralno propadle, se je-odločil, ds bo služil vladajoči stranki. Čez noč je post;1 bogat,
Ko je žena, ki dolga leta ni razumela nj .govih teženj, na lastne oči spoznala, kako se je ponižal njen mož, ga je spodbudila, da se je takemu življenju odpovedal in da
ponosa.
r I L r S X A K R" TI :: A

je znova poskušal uveljaviti svoje prejšnje misli.
^ilm je odločno pokazal položaj intelektualca v italijanski družbi, ki se mora ali podrediti denarnim mogoč nikom ali pa se v borbi za pravičnejše o'noše odpovedati vsem dobrinam. Vlogo Silvia I.Iagnozzi ja je orepričevalno zaigral Alberto Sordi. Z dobro izdelano mimiko nam je prikazal lik povprečnega človeka, polnega upanja v boljše življenje, vseh ljudi, in močnega upornika proti nazadnjaškim mislim pronada joče bur' o.mzi je. Lea Ida s s ari se je vživela v podobo žene, željne družinske sreče, hkrati pa hrepeneče po bogastvu, ld naj bi ji orno, očil pot v visoko družbo.
C filmu sodim, da je res kvaliteten, kajti gledalca je lahko zadovoljil tako gl e d-, ideje, igre kakor tudi režije. £kods je le, da si ga dijaki našega zavoda niso ogledali v večjem številu.
Močnejši od fotelja je le električni stol.
Včasih človek zaspi in zato zamudi službo. Veliko pa jc tudi tak"h, ki zaspijo in zato pridejo pozno is službe
Papeži in ženske imajo skupno lastnost: ob začetku svoje vladavine spremene ime!
Drucji sp ort‘n? dan
Na športnem dnevu novomeške gimnazije je v orientacijskem pohodu zmagal 4.c razred, predvsem po zaslug? moške -ekipe, ki je zbrala 9o točk. Za prvo mesto - j:'m je zadostovalo 144 točk. Tako so za las prehiteli l.b ■ razred, ki je zbral 149 točk,■ tretjeplasirana 9.a pa je zbrala lc točko manj, V okviru športnega dne je procesor telesne vzgoje Igor Penko odigral simultanko proti petindvajsetim dijakom. Mladi šahisti so pripravili lepo presenečenje. Zbrali so namreč 8,5 to.čke ali 54 odstotkov. Po celo točko so zabeležili Knoll, Dobovšek, Purgar, Kobe, Murn in Bartelj, remizirali pa so liček, Stokanovič, Lporar, Kramar in Tomazini
I	J-	o	a O
ar s ko prve n s1 vo gimnazije
Lani je košarkarsko prvenstvo odlično uspelo predvsem zaradi dobre organizacije. Letos na žalost temu ni tako. Medtem, ko je bilo prvenstvo lani končano v dveh nedeljah, se letošnje vleče kot jara kača. Gotovo je temu vzrok še neprimerno izbran termin, saj je že prehladn za tekme na Loki, kosi v telovadnici pa Se niso narejeni.
Ha tekmovanju nastopa v moški konkurenci sedem, ekip, v
ženski pa sta tekmovali dve. Pri dekletih je postala prvak ekipa 4.c, ki je premagala kombinirano ekipo 2,a in
2.c. Kaj bi lahko dejali o dekletih? Vletu dni niso pokazale mnogo napredka, borbenejša ekipa 4.c pa je z meti od daleč pospravila zmago.
Tekmovanje moških ekip ekip še zdaleč ni tako zanimivo kot lani. Vse ekipe igrajo nedinamično košarko; edina izjema je morda ekipa 4.c s Polenškom, ki je veliki favorit. V prvi tekmi o 3.b je sicer razočarala, a poznalo, se je,da so igrali brez Knolla.
Rezultati;
I.	SKUPINA
3.b : 4.c 24 : 28 (14 : 19)
2.	a(prva ekipa); 3,a 13 : 21 (6 5 11)
3.	b : 2.a(p.e.) 21 : 11 (12 : 3)
II.	SKUPINA;
2.c ; 4.a-2123 : 26 (14 i 16)
2.a(druga ekipa)i l.abc 44 m 14 (19 : 8)
4.	a ; 2.a(d.92) 22. :;28 (IS, : 14)
FINALE;
4.c ; 2.c	46 ; 18 (24 ; 14)
4.a ; 2 .a (p. e.) 32 : 19 (2o. ; 19)
DEKLETA;
4.c ; 2,ac 28 J 16 (14 ; lo)
OBJAVA
Hujšajte, hujšajte in sončite se čim večj Suho meso je vsak dan dražje.
december 1964
22
(tjaptMf
xv iz
D Kdo je absolutni olimpijski prvak v judu na olimpijskih igrah v Tokiu?
D Kateri nemški kralj je imel vzdevek Berbarossa in
kdaj je živel?
D Katero visoko planoto imenujejo Streha sveta?
O Ali je po drugi vojni splitski Hajduk že osvojil naslov državnega prvaka v nogometu? Kdaj je bilo to?
D Kdo je avtor romana Islandski zvon?
O Katera velika pomorska bitka je bila leta 1571?
D Kje pridelujejo originalno vino Lscrimae Christi?
O Kdo je prvi ameriški kozmonavt?
C3 Čigav je izrek LIens sena in corpore sano in kaj pomeni?
Tudi za ta nagradni kviz veljajo isti pogoji kot za prejšnjega. Rešitve pošljite torej do sobote, 7.decembra odgovornemu uredniku Jožetu Uhanu v 4.a. Izžrebanec bo dobil 5oo dinarjev.
Za zadnjo uganko smo dobili pet odgovorov - vsi so bili pravilni. Žrebal je prof. Jože Dobovšek, srečnež pa je Tomaž Jereb iz 4.a. Čestitamo!
Reševalci: na delo!
(
\
r
9


'
		
		
		
	•	
	■	


9