Poštnina plačana v gotovini
^^^^^I^^^^^^^^H  ^^^^H      ^fl^H   ^^^^^^^l^r   ^^^^^^^^M.'               ^^^^1    ^^^^H ^^^^1       ^^^^1 ^^^^h^^^^^^     ^^^B^^^^
Cena 1.50 din
Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mescčno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva uL1, pritličje.desno//
Telefon št. 65 // Račun pri poStnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   štev.   10.666   ¦/¦/¦
Leto XX..
Celfe, petek 2. septembra 1Q3S
Štev. 3pf
udgovor „Zboru"
Ko človek čita v 13. številki »Zborax
odgovor na informativni članek: »Mla-
dina — razčisti pojme!«, ki je bil ob-
javljen v 33. in 34. številki »Nove Do-
be«, se mu zdi, da ima opravka s »Slo-
venskim domom« ali z osebo iz njegove
okolice, nikakor pa ne z »Zborom«, od-
nosno z junaškim, mučeniškim in po-
štenim vodičem Zbora.
Stoječ danes »s hrbtom ob debatni
steni«, na katero me je nasilno pritisnil
»Zbor« s svojim brezobzirnim nasko-
kom, moram predvsem veselo ugotoviti
naslednje:
1.  Javna debata,    ki    jo    je    pričel
»Zbor«, bomnogo priporaogla k razči-
ščenju pojmov, ki pridejo v poštev za
politično  opredeljevanje   današnje  mla-
dine, če se bo sukala v okviru pošteno-
sti in objektivnosti s strani »Zbora«.
2.  Zal že ta odgovor na moj članek
vsebuje lažne in neosnovane trditve.
3.  Napad »Zbora« je usmerjen pred-
vsem na mene kot osebo, na osebnosti
OJNS in na JNS, da o načinu izražanja
pri tern ne govorim.
4.  V vsem odgovoru nisem    zasledil
niti najmanjše kritike programa in na-
čel JNS in OJNS, niti priznanja, da je
Zbor totalitarno gibanje.
5.   Nacionalni    stvari    bi    škodovali
niedsebojni izpadi in napadi.
Polemika naj se zaradi tega suče v
mejah dostojnega razpravljanja, pred-
očevanja ali zagovarjanja načel in pro-
grama ene in druge skupine, na podlagi
česar si bo javnost, predvsem pa mla-
dina, ustvarila svoje osebno mnenje in
se brez materialnega ali duhovnega pri-
tiska in nasilnosti po svoji lastni volji
politično orientirala. Zato naj bo pole-
mika moška!
Na  kritiko in napad  odgovarjam:
Res je, da je osnovala banovinska or-
ganizacija Omladine Jugoslovenske na-
cionalne stranke v Sarajevu dopisno
politično šolo, odnosno tečaj. To pc-
zdravljamo. Kje je zboraš našel temelj,
na katerem gradi trditev, da sem jaz v
nekaj tednih obstoja tega tečaja precej
pridobil na političnem znanju baš v tem
tečaju gotovo niti sam ne ve. Brez do-
kazov ni trditve. Ta neosnovana trditev
je lažniva, ker še nisem v posesti niti
prve lekcije tega tečaja. Zborašu, ki
govori brez globokega prepričanja »tja
v en dan« in ki je kljub temu stoodstot-
no prepričan v zmago totalitarnega si-
stema v Jugoslaviji, naj ne gre na živ-
ce dopisna sola organizacije OJNS v
Sarajevu — ker se to lahko smatra za
dokaz zavisti!
Naslednji odstavek je prostor brez
vsebinc.
Tretji odstavek liči na neresne napa-
de »Slov. doma« in za zboraša ni
easten!
Kar se »zabave« s člankom samim ]
tiče, pa naslednje: Trdil sem in to tr-
dim še danes, in bom tudi v bodoče, da
je program Zbora zmes fašizma
hitlerizma in zadružništva. Zal mi ob-
čutki, ko čitam naslednje namerno okr-
njene besede »dva stavka kasneje pa
že pravi, da so temeljna načela vzeta
iz (hinavsko dodaje: strmite!) progra-
ma JNS« velevajo, da zna biti zboraš
tudi hinavec! Zelim, da takih ne bi bilo
ftinogp v Zboru. Res je, da sem trdil
da so temeljna načela Zbora vzeta
iz programa JNS; dobesedno pa sem
pristavil: »razcn stanovske ureditve in
Posega v zasebno lastnino in zasebno
življenje«.
V tem je ravno bistvena razlika med
^borom in JNS. Samo totalitarni in
ko-munistični sistem lahko s svojo
diktatorsko silo gre tako daleč; demo-
kratični nikoli, pa najsi je kakršnekoli
°blike. Takšna je »uboga JNS logika«!
* tej točki stopata totalitarni in ko»
niunistični državni ustroj roko v roki.
Zgodovina zgovorno priča, da sta se
°ba sistema pojavila odnosno prakticno
jJPorabila pod geslom: »Sila kola lomi«,
0 je fevdalizem zasužnil narod in ko
So znane evropske sile v svoji pohlepni
IT
Sesti September
V torek bo dopolnil Nj. Vel. kralj
Peter II. petnajsto leto svojega življenja
Se tri leta in mladi kralj bo zasedel
prestol svojih    slavnih    prednikov    in
prevzel krmilo države v svoje roke. Ves
narod čaka z veseljem na ta veliki dan,
saj je mladi, iskreno ljubljeni kralj pr-
va in največja nada, up in ponos nas
vsoh.
Naš mladi kralj se skrbno in temelji-
to pripravlja na odgovornosti polno do-
bo, ko bo vodil vladarske posle kralje-
vine Jugoslavije, ki obhaja letos 20-let-
nico svojega obstoja in svojega uve-
ljavljanja v družbi velikih in malih na-
rodov. Narod spremlja dobo vzgoje,
šolanja in izredno lepih uspehov mlade-
ga kralja s stalno pozornostjo, velikim
zanimanjem in najtoplejšimi željami.
V torek bodo zopet hitele vse misli
k njemu, ki je simbol veličinc in sijajne
bodočnosti .^vpbodne kraljevinc Jugo-
slavije. Srca ,yseh xJugoslovenov bodo
mpčncje vzdrhtela v globoki ljubozni do
mladega kralja, in prosila ,Boga, da bi
mu naklonil zdravje in srečo ter v naj-
vcčji meri okrcpil njegove telesne In
duševne sile v blagor in korist vsega
našega naroda.
¦   U-
Zivel kralj Peter II.!
Živel vzvišcni kraljevski dom!
Zivela kraljevina Jugoslavija!
igri dobile zasluženo lekcijo in bile po-
tisnjene v svoje meje, ostali rodovi pa
so se s svojo življenjsko silo rešili
večstoletnega hlapcüvanja. Da se taki
potcptani narodi dvignejo iz blata in
rehabilitirajo, sta v sili in stiski vznik-
nila komunistični in totalitarni sistem,
se razvijala in v ten razmerah tudi ob-
nesla. Za to so bili dani pogoji. Da pa
totalitarni sistem nima naravnih živ-
ljenjskih temeljev, sem dokazal v svo-
jem, v »Novi Dobi« priobčenem članku.
Mislim, da bo to jasno tudi političnemu
lajiku.
Jugoslaviji je pred 20 tett zasijalo
solnce svobode, svobode telesu, duši,
razumu in delu. Jugoslavija je imela
in še danes ima naravne pogoje (plod-
no zemljo, rudnine, redko naseljenosl,
izhod na morje), kakršno ima redko-
katera država. Ce je pri nas položaj ob
prevratu in še danes popolnoma dru-
gačen kakor v totalitarnih državah, all
naj potcin za tlržavni ustroj uporabimo
sistem ten držav? Vprašujemo se, ali
ni mogoče naše države urediti gospo-
clarsko in socialno na drug način, kakor
z odvzemom državljanskih pravic? Ali
nam ne bi bilo izpod časti, pokazati
svetu, da sta pri nas v osvobojeni mla-
di državi sila in stiska dosegli že tak-
šen obseg, da se moranio ravnati po
vzgledih potlačene države, v kateri se
vrši proces rehabilitacije? Pristašem
omladine JNS in vsem onim, ki se še
niso politično.opredclili, bi to bilo izpod
časti, pa čeprav nas tarejo življenjske
neprilike. Tako čutimo ml — naciona-
lizem!
Cast jugoslovenskega naroda nam
narekuje, da pokažemo tistim, ki so nas
st ölet ja tlačili k tlom, da imamo lastno
življenjsko ustvarjalno silo in da bomo
z njo, zlasti mlajša generacija, znali
urediti državo tako, da bodo živeli vsi
stanovi in vsi sloji človeka dostojno
življenje — brez ncposrcdncga posega
v zasebno življenje in zasebno
lastnino! S solidno zakonodajo in do-
brim upravnim ajiaratoin (mlajša gene-
racija!) se bo dalo in se da rešiti vse
ono, kar žuli i ljoticevce i nas. O tem ni
nobenega dvoma. Na kakšen način, to
bo poglavje zase, ee se že pisec ni sam
potrudil, da se podrobneje seznani z
našim programom.
Da se vrnem na kritiko. Iz nadaljnjih
1 ;,t.:.i?;»T> külWk'n; uv.-
piščovih besed mpram kqncno ugotoviti,
da imam opravka z mladim, nedozorc-
lim politikom, ki ne pozna programa
svoje skupine. Vprašujem se, kakšmi
mora biti ta zboraška »prava narodna
demokraeija — stanovska demokraci-
ja«, kakor pravi pisec, ki je vsa od po-
slednjega državljana v rokah in v volji
vodje? Vse že res ne more biti demo-
kraeija. Demokraeija je en pojm, ki
obsega državljanske pravice in držav-
ljanske dolžnosti, fašizem, hitlerizem,
zborizem itd. pa drug pojm, ki pozna
le državljanske dolžnosti. Državljanske
pravice se tu dele — po potrebi! Zato:
Mladina — razčisti pojme!
Kar se tiče zahtev, ki jih navaja pi-
sec v treh točkah, mu priporočam, da
se obrne tja, od koder so prišle. V svo-
jem članku jih pri ponovnem pregledu
nisem nikjer zasledil.
Prepričan sem, da se pojmi sedaj či-
stijo. Zelel bi le, da mi stopi nasproti
bolj podkovan, predvsem pa možat ide-
olog Zbora, ker bo le takrat polemi-
ka zanimiva in tudi dosegla pravi eilj.
M-c.
Domače vesti
—  Družba sv. Cirila in Metoda    bo
imela letos svojo glavno skupščino v
Ptuju dne 11. septembra. Na predvecer
je važno posvetovanje vseh delegatov
podružnic o problemih obrambe naših
mej. V zvezi s to jubilejno skupščino
(Ptuj—Ljubljana—Celje 1908 —1938;
se je pripravljal v Ptuju tudi velik na-
rodni tabor, ki je pa bil, kakor poprej
mariborski, tudi odpovedan. Pač pa bo
svečana skupščina naše narodno-
obrambne družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Celja se bo udeležilo delegacijskega
zborovanja v soboto in skupščine CMD
v nedeljo večje število delegatinj in de-
legatov. Naj bi ne bilo tokrat podruž-
nice CMD, ki bi v Ptuju ne bila za-
stopana. Casi, ki jih preživljamo, zahte-
vajo ojačenp delo!
—  Jesenslii velesejem v Ljubljani je
otvoril l, septembra ban dravske bano-
vine.  Pokrovitelja velescjma  Nj.    Vel.
kralja Petra II. je zastopal brigadni ge-
neral Dušan Dodič.  Otvoritveni sloves-
nosti je prisostvovalo mnogo odličnih
osebnosti. Velesejem je docela zaseden.
V obrtnem in industrijskem delu so po-
sebno bogato zastopane stroke: pohi-
štvo, avtomobili, radio4 živalstvo, teh-
nične in , kemične novosti, poljedelski
stroji. Odlična mednarodna foto raz-
stava, na kateri razstavlja 500 avtorjev
iz 30 držav, vclika umetnostna razsta-
va pa podaja pregled celokupne sloven-
ske likovne umetnosti in je največja
med doslej prirejenimi umetnostnimi
razstavami med nami. Obiskovalci ima-
jo na železnicah brezplačen ppvratek,
poleg cele vozne karte do Ljubljane pa
si morajo pri postajni blagajni kupiti
še rumeno železniško izkaznico za 2 din.
—  Zupnik Vinko Poljanec f. V Sko-
cijanu na Koroškem je umrl 26. avgu-
sta po hudem  trpljenju  v  starosti  62
let tamkajšnji župnik g. Vinkp Polja-
nec. Pokojni si je v več kot   30    letm
svojega delovanja na Koroškem prido-
bil velike in trajne zasluge v borbi za.
pravice  koroških  Slovencev.  Bil  je    v
času avstrijskc republike    dve    volilni
dobi slovenski poslanec v koroškem de-
želnem zboru, nato zastopnik slovenske-
kmetijstva v »Kmečki zbornici« in nad
6 let predsednik  »Slovenske  prosvetne
zveze« v Celovcu. Slovel je kot najbolj-
ši slovenski    govornik    na    Koroškern.
Njegovi narodni nasprotniki so izvršili
nanj dva atentata, a Poljanec je ostal
po srečnem naključju obakrat nepoško-
dovan. Sedaj pa je moral podleči. Slava
spominu Vinka Poljanca!
—  Foklonitev obrtništva na Oplencu.
Zveza obrtnih društev dravske banovi-
ne vt Ljubljani se je odločila, da izpolni
obljubo,  ki jo  je  dala  ob priliki tra-
gične smrti našega vladarja Zedinitelja,
sedaj ob četrti obletnici. Potovanje slo-
venskega obrtništva na naš jug bo tra-
jalo.,pd 15. do vštetega 17. oktobra. V
nedeljo   16.   oktobra  dopoldne  se   bodo
poklonili   spominu   kralja - Jugoslovena,
nato se bodo vrnili v Beograd, kjer bo-
do ostali do ponedeljka zvečer. Ob tej
priliki si bodo ogledali I. jugoslovensko
obrt.no razstavo, modne revije in zna-
rnenitpsti mesta. Prirejen bo tudi    se-
stanek  s    tamkajšnjimi    obrtniki.    Iz
Ljubljane  bo  vozil poseben    brzovlak.
Kakor čujemo, vlada za potovanje veli-
ko zanimanje, zato so priprave    že    v
polnem teku. K potovanju se lahko pn-
javijo vsi stanovi, zato bo to lepo prili-
ko izkoristil marsikateri prijatelj obrt-
ništva in    se    priključil    romanju    na
Oplenac.
—  Proslava 30-letnice Narodne stro-
kovne zveze. Kakor smo že poročali, bo
v soboto 3. in v nedeljo 4. t. m. prosla-
vila Narodna strokovna zveza v Ljub-
ljani svojo 30-letnico. V soboto 3. t. m.
ob 15. bo v dvorani Dclavske zbornice
v Ljubljani slavnostni  delegatski  zbor
delegatov podružnic in društev, včlanje-
nih v NSZ. Dostop imajo delegati in go-
stje s posebnim vabilom. V soboto  ob
20. pa bo v dvorani Delavske zbornice
akademija in družabni večer s .pestrim
in  izbranim sporedom.    Prireditev    bo
pri pogrnjenih mizah in bo brez vstop-
nine. V nedeljo 4. t. m,. ob 10.    bo    v
dvorani Delavske zbornice manifestacij-
sko zborovanje, na katerem bodo govo-
rili Rudolf Juvan in dr. Jože Bohinjec
in gostje.  Po zborovanju  se bodo  po-
klonili   udelcžcnci   spominu  kralja   Pe-
tra I. Velikega Osvoboditelja in položili
venec  na njegov spomenik.  Ob  13.  bo
skupno kosilo. V ponedeljek 5, t. m. bo
izlet na Gorenjsko. Ob 20. bo v Sokol-
skem domu na Jesenicah družabni se-
stanek. Narodno delavstvo vabi vso na-
cionalno  javnost,    da    s    simpatijami
spremlja to prireditev in s tem pokasfc
tudi zanimanje za važna socialna vpra-
šanja narodnega delavstva.
----Zadrnga »Neodvisno    gledališče«,
ki naj da materialno oporo nastajajo-
čemu Avantgardnemu teatru, se snuje
v Mariboru. Ustanovni obeni zbor te
zadruge bo predvidoma 16. t. m. ob 10.
dopoldne, pri Ppdvodniku V.Mariboru.
—  Na razstavišču Mariborskega ted-
na so zbujali veliko pozornost in zani-
Stran 2.
»NOVA   D O B A«
Stev. 36.
manje ročni brzopletilni stroji »Anos«,
ki so bili letos prvič razstavljeni. Br-
zopletilni stroj je na ročni pogon zato
ga lahko kupi vsaka oseba in vsaka
družina v mestu in na deželi in sploh
tudi v vsakem kraju, kjer še ni elek-
trike. Na ta ročni pletilni stroj so lahko
izdelujejo nogavice, šali, kolenice, do-
kolenke, svitri, jopice, kopalne in otro-
ške obleke, rokavice, žemporji, zapest-
nice, čepice, telovniki, puloverji, oprs-
niki, životniki, ovratnice itd. Tvrdka
»Anos« v Orožnovi ulici 6 v Mariboru,
ki je domača tvrdka, nauči vsakega
kupca stroja brezplačno plesti vse vr-
ste pletenine in^daje tudi volno in drugi
material vsakemu kupcu v izdelavo ter
na ta način nudi stalen zaslužek doma
v vsakem vremenu po zimi in poleti.
Brezposelnim in družinam s pomanjka-
njem zadostnega dela in zaslužka se
nudi eksistenca in dober postranski za-
služek. Opozarjamo na oglase v našem
listu.
—  Staršem   najtoplejc   priporočamo
znano enoletno trgovsko učilišče, držav-
no priznani  »Christofov  ueni    zavod«,
Ljubljana, Domobranska 15. Ko  dovr-
šijo učenci in učenke to enoletno solo,
imajo  možnost  nastopiti  najrazličnejše
pisarniške službe in tudi otvoriti svoje
trgovsko podjetje ob zadostitvi zakon-
skih predpisov. Zavod je    potrjen    od
ministrstva trgovine in industrije. Spre-
jemajo se učenci gimnazij, meščanskih
šol in tudi višjih razredov narodnih šol.
To je najbolj praktična sola za pisar-
niške poklice,  največji    in    najmoder-
nejši zavod te vrste v Sloveniji. Pišite
po brezplačne slikane prospekte. Vpiso-
vanje do 12. septembra.
—  Zidava weekend  (poletnih)    hišic
pri  Mariboru.  Na   Svedskem  v  okolici
Stockholma  ima  skoraj  vsaka družina
svojo weekendsko (poletno) hišico. Tu-
di v bližini Maribora pod Sv. Urbanom
v okolici »Griča«, kjer je    zdrav,    čist
zrak in krasen razgled sredi    solnčnih
vinogradov in v bližini senčnatih    go-
zdov ter cvetočih plodnih sadonosnikov
in livad, namerava lastnik letovišča in
gostilne »Grič«  g. Oset organizirati zi-
davo poletnih hišic raznih velikosti iz ka-
menja, opeke, cementa, ilovice in lesa.
Stavbišča so zelo poceni. Ilovica za zl-
davo in za  opeko  se  dobi brezplacno.
Tudi pesek in gramoz za betonirane hi-
šice  ter  les  za  lesene  hišice  in  drug
stavbni material je na kraju samem ali
v neposredni bližini po zelo nizki ceni.
Vsak interesent si lahko kupi zemljišče
z vrtom in postavi hišo za skrajno niz-
ko ceno. Ker bo v nekaj dneh dograjena
avtomobilska cesta do Griča, je dostop
z vsakim vozilom  omogočen.  Pojasnila
daje gostilna Grič   (Oset), p. Maribor,
teles on 28 - 07, ali pa »Anos«, Maribor,
Orožnova ulica 6, telefon 28 - 09.
—  »Vinske bolezni in napake« je na-
r.lov lične knjižice, izišle v založbi Zve-
ze združenj  gostilničarskih  obrti drav-
ske banovine, ki jo je napisal priznani
vinarski strokovnjak,  sedanji kletarski
nadzornik  v Ljubljani g.  inž. Ivo Zu-
panič. Knjižica razpravlja v lepi in la-
hko razumljivi besedi o glavnih bolez-
nih in napakah vina, poleg tega pa
obravnava na kratko vzroke motnosti
vina in opisuje v jedrnati obliki glavna
sredstva in pripomočke za čiščenje in
zdravljenje pokvarjenih vin. Ker upo-
števa pisec določbe veljavnega vinske-
ga zakona in se poslužuje izkušenj mo-
dernih pridobitev v kletarstvu, bo knji-
žica odlično služila našim gostilničar-
jem in vinskim trgovcem. S pridom pa
bodo segali po njej tudi vinogradniki,
ker jim bodo s posebnim ozirom na se-
danje razmere pazljivo obdelana klctar-
ska vprašanja res dober in zanesljiv
svetovalec.
— Juftoslovanski biseri. Najnovejša
dvojna številka te lepo ilustrirane in
pestre mesečne revije za propagando
tujskega prometa, turizma in gospo-
darstva, ki izhaja v Mariboru, ima na-
slednjo vsebino:   Ob  20-letnici jugoslo-
vanskega Maribora. M. Wrischer: Le
»Lido« de Maribor au printemps fleuri.
Kirchen und Alpenheime auf dem
Bachern. J. Levstikova: Gostje med
nami. Wie Rogaška Slatina ward und
wuchs. Stari grad Dobrnski. Die Land-
schaft von Laško. Ciril Majcen: Kaj
nudi poletna Ljubljana gostu. Maks
Wrischer: In the doorway to »Zlato-
rog's« rocky wilderness. Sommertage
an der oberen Sava Dolinka. Markt
Mozirje. France Borko: Podaj mi, de-
kle, roko ... Im Logartal. V povirju
pohorske Dravinje. Naše odlično zdra-
vilišče in kopališče Slatina Radenci. Ca-
težke toplice. Br. Rotter: Sv. Bolfenk
nad Mariborom. Slovenjgradec, mesto
in letovišče ob pohorski Mislinji. Sana-
torij   »Vurberg«.
— Dunajska vremenska napoved za
soboto 3. t. m.: Pretežno jasno, nekoli-
ko toplejše.
Otvoritev Sokolskega doma
Nj. Vel. kralja Petra II. v Vojniku
Vojnik,  2.  septembra.
Ker je svečana otvoritev Sokolskega
doma Nj. Vel. kralja Petra II. v Vojni-
ku pred vrati, sporoča Sokolsko dru-
štvo Vojnik vsej celjski in okoliški na-
cionalni javnosti, vsem bratom in se-
stram bratskih društev sledeče:
Svečanost otvoritve Sokolskega do-
ma v zvezi z javnim nastopom bo na
praznik 8. t. m. popoldne, zato prosi-
mo brate in sestre telovadce in telovad-
ke, ki nameravajo nastopiti pri javnem
nastopu, da prispejo v Vojnik do 13.
ure, ko se pričnejo obvezne skušnje za
vse nastopajoče. Kdor ne bo pri sku-
šnjah, ne bo pripuščen k nastopu. Osta-
la br. društva 3e naj zberejo od K>14.
do 14. pri Sokolskem domu, kjer bo
zbirališče in postrojenje svečane povor-
ke skozi Vojnik. Vrstni red povorke je
naslednji: Konjenik z državno zastavo,
sokolska konjenica, kmečka konjenica,
kolesarji, godba, vodja povorke, župni
prapor s častno stražo, prapori bratskih
društev, uprava in župno zastopstvo,
članstvo v slavnostnih krojih, moška
in ženska deca, moški in ženski nara-
ščaj, članstvo v civilu z znaki. Po po-
vorki postrojenje edinic za sprejem za-
stopnika Nj. Vel. kralja Petra II., nato
otvoritev doma.
Po otvoritvi pozdrav državni zastavi,
javni nastop in prosta zabava. Ker je
pričakovati velikega obiska, prosimo,
da se udeleženci otvoritve brezpogojno
pokore navodilom bratov rediteljev. Da
bo povorka čim svečanejša, pro3imo
brate in sestre, ki imajo kroje, da ne
U REKORDNEM TEMPU
OSVOJIL JE SVET
ZNAMI   BONBON
5o5—
PROUVOI)!    -UHION=     Z    A   C  p  F   B
puste krojev doma v omarah. Zelo so
zaželjene tudi državne zastave po pred-
pisu župnega načelstva ob priliki
obrambnega zbora. Edinice, ki nimajo
društvenih sokolskih praporov, skupine
kolesarjev, skupine v avtobusih ali na
vozovih naj prinesejo s seboj omenje-
ne zastave.
Za prosto zabavo je poskrbljeno v
polni meri. Javni nastop bo spremljala
priznana godba na pihala, plesa željna
mladina pa se bo zavrtela ob zvokih
jazz kapele. Vsi avtobusi, ki bodo vo-
zili iz Celja v Vojnik, bodo vozili izpred
kolodvora v Celju od 13. dalje, vračali
pa se bodo k vsem večernim vlakom in
tudi po želji skupin. Zdravo!
Political pregled
X Kekonstrukcija vlade. Dne 25. av-
Susta so bile sprejete ostavke, ki so
jih dali trgovinski minister dr. Milan
Vrbanic, vojni minister general Ljubo-
mir Marie in minister za telesno vzgo-
jo dr. Vjekoslav Miletič. Za novega
vojnega ministra je imenovan armadni
general Miljutin Nedič, za trgovinskega
rninistra narodni poslanec inž. Nikola
Kabalin, za ministra za telesno vzgojo
pa dr. Mirko Bujic, župan mesta Spli-
ta, starešina sokolske župe v Splitu in
clan uprave Saveza Sokola kraljevine
Jugoslavije.
Prvovrstcn
pečovniški   premog
i Vam najceneje dobavlja prodaj-
! ni urad Rudarske združbc „Bo-
hcmijG", CgIjg, Slomškov trg 1,
telefon  234.
KINO DOM  CELJE
Dne 2. t. m.: »Hči Drakule«
Dne  3. in 4. t.  m.:   »Nesmrtne gosli«
(»Stradivari«)
Od 5. do 7. t. m.:  »Plava patrulja«
Od 8. do 10. t. m.: »Scipio At'rikanski«
30-letnica Frischaufovega
doma na Okreslju
Dne 2. avgusta t. 1. je poteklo 30 let
odkar je Savinjska podružnica Sloven-
skega planinskega društva izročila
Frischaufov dom na Okrešlju svojemu
namenu. Ime te postojanke je tako
tesno povezano z delom naše odlične
planinske organizacije, da je treba po-
svetiti jubileju nekaj vrstic.
30 let je prilično polovična doba
človeškega življenja. Mnogo je med na-
mi še onih, ki so bili pri otvoritvi oseb-
no navzoči, mnogo je onih, ki se tega
pomembnega slavlja spominjajo vsaj iz
poročil v časopisju. Se več pa je med
nami takih, ki te dobe ne poznajo; saj
tvori največji del naših planincev mla-
dina, ki v vedno večjem številu išče
razvedrila, užitka in izživljanja v lepi
planinski naravi.
Prilike, v katerih je takrat slovensko
planinstvo živelo, so bile težke. Društvo
je bilo in moralo biti borbeno društvo,
ki se je z največjo požrtvovalnostjo
torilo za vsako ped zemlje v naših pla-
ninah. Saj je po njih segalo nemško
planinsko društvo, podprto po vsem
uradnem aparatu, po državnih in dežel-
nih oblasteh in uradih in podprto pred-
vsem po ogromnih denarnih prispevkih,
ki so prihajali od vseh strani in kate-
rih namen je bil potujčiti naš lepi pla-
ninski svet in ga dobiti popolnoma v
svoje roke.
Temu načrtu so se uprli naši predni-
ki, ki so leta 1893. ustanovili Sloven-
sko planinsko društvo, ki je v vrstah
narodno mislečih ljudi in tudi v vrstah
domačinov v planinah kmalu dobilo
trdna tla.
Posebno hud boj je bila z nadmočnim
nemštvom naša Savinjska podružnica v
Savinjskih Alpah. Na Kranjskem je bil
vsaj deželni zbor v slovenskih rokah.
Na Stajerskem pa je bilo vse proti nam
Kot značilno za te razmere navajamo
gradnjo nove poti z Okrešlja na Jer-
manova vrata (Kamniško sedlo). Ta
pot je bila svoj čas izredno težavna in
so jo zmogli samo spretni plezalci. Sa-
vinjska podružnica SPD je sklenila
zgraditi tod novo, dobro zavarovano
pot. Skofijsko oskrbništvo je napravo
poti dovolilo, nemško planinsko druš-
tvo pa je grozilo celo s tožbo. V letih
1905. in 1906. je bila pot dovršena in
komisijsko ogledana. Na prošnjo po-
družnice je deželni odbor štajerski
določil za to pot podporo 1000 kron pod
pogojem, da se pred izplačilom podpore
ugotovi, ali je delovanje podružnice za
tujski promet koristno. Deželni odbor
pa je »na osnovi poizvedovanj« ugoto-
vil, da delo podružnice ni plodonosno,
da ne služi pospeševanju tujskega
prometa, in zaradi tega podpore ni iz-
plačal.
Kot odgovor na to nesramno žalitev
je podružnica objavila bilanco svojega
dela za pospeševanjc tujskega prometa:
napravila je 62 potov, namestila 160
kažipotnih tablic, nadelala 8 visoko-
gorskih poti in izdala samo za ta dela
ogromno svoto 35.000 kron, ki so jih
prostovoljno  zbrali  slovenski  planinci!
Vsa leta so bile oči Savinjske po-
družnice oprte na Okrešelj. V Logarski
dolini je gospodarilo nemško planinsko
društvo, na Okrešlju pa je bila skrom-
na planinska koča, ki jo je 1. 1870.
zgradil Frischauf in je bila istotako v
rokah nemškega planinskega društva.
Ko je Slovensko planinsko društvo
prosilo za dovoljenje, da sme zgraditi
na Okrešlju svojo kočo, je dobilo od-
govor, naj se z Nemci dogovori zaradi
povečanja obstoječe nemške koče, ker
bi se za novo porabilo sicer preveč lesa
iz graščinskih gozdov!
Ker so bili vsi napori podružnice, da
kupi na Okrešlju svet za novo kočo
brezuspešni, je vzela svet v najem in je
zgradila za delavce majhno kočo, ki jo
je obnovila, ko je pogorela.
Leta  1907.  pa  je  usoda  Slovencem
pomagala.  Ogromen  plaz    je    odnesel
nemško kočo.
Podružnica ni držala križem rok:
sklenjeno je bilo, da se nemudoma posta-
vi na Okrešlju nov dom, ki naj nosi
ime profesorja Frischaufa, moža, ki si
je za naše Alpe in naše društvo prido-
bil nevenljivih zaslug in ki jc sam že-
lel, naj zgradi nov dom na Okrešlju
Slovensko planinsko društvo. S skup-
nim naporom jc v cnem letu zrastla
ponosna stavba , ki stoji 30 let in zgo-
vorno kaže moč in voljo slovenskcga
planinstva, da hoče biti na naših tleh
sam svoj gospod! V prelestni okolici v
enem najlepših predelov naših Alp bo
pričal še zanamcem o žilavem boju Slo-
venskega planinskega društva za kras
naše zemlje   — za naše planine.
Danes je Savinjska podružnica SPD
zemljiški lastnik ogromnega kompleksa
zemlje, ki sega od vrha Planjave do
vrha Mrzle gore in poteka preko Kam-
niškega sedla, Turske gore, Rinke in
Savinjskega sedla, ter je ves ta krasni
kot proglasila za narodni park.
Ko bo v nedeljo 4. t. m. na Okrešlju
svečana proslava 30-letnice Frischau-
fovega doma, bo dobro, da bodo obisko-
valci proslave pa tudi ostali naši ljudje
poznali zgodovino in napore, pod kate-
rimi je ta ponosna stavba zrastla.
Načrte za stavbo je izdelal inž. Ska-
Stev.  36.
»NOVA    D O B A«
Stran 3.
Glasbena Matica v Celju
Celje, 2. septembra.
Svoje 20. šolsko leto je pricela sola
Glasbene Matice v Celju z vpisovanjem
gojencev, ki se je pričelo včeraj. V vseli
teh letih je zavod pokazal lepe uspehe,
na katere smemo biti vsi ponosni. Pod
vodstvom preizkušenih in sposobnih
učnih moči se je pripravila že lepa vrsta
nadebudnih gojencev. Nekateri od teh
so se posvetili izrecno glasbeni panogi,
ko so dopolnili še drugod svoje študije,
in stojijo danes kot samostojni kultur-
ni delavci v naši javnosti.
Vrednote pravilne, solidne glasbene
izobrazbe so za vsakogar neprecenljive
vrednosti. Ne samo za tiste, ki so si
izbrali glasbeni poklic, marveč tudi za
vse druge izobražence, ki so in bodo na-
šli v razumevanju glasbe svojega zve-
stega življenjskega tovariša. »Glasba
sama na sebi ni srca še prevarila, pač
pa tisočera srca visoko dvignila«, pravi
znana filozofinja. Tudi še druge bi lah-
ko navedli na tern mestu. Koliko lepo-
te, srčne radosti in kulture nam polaga
v naročje glasba, pa naj bo takrat, ko
se sami udejstvujemo ali pa ob posluša-
nju glasbenih prireditev. Takega užitka
pa ne morejo biti deležni oni, ki niso
našli prilike, da poglobijo svojo glas-
beno izobrazbo.
Kakšnega pomena je glasbena izo-
brazba za posameznika v družabnem
pogledu, vemo vsi in vemo tudi, da je
marsikdo, ki nosi v srcu tiho bol ob-
žalovanja, da ni v svojih mladih letih
izrabil prilike učenja glasbe. Bodisi po
lastni ali pa po krivdi svojih starSev,
odnosno krivdi razmer, v katerih je ži-
vel in doraščal. Vsak bo v poznejših
letih hvaležen svojim staršem ali do-
brotnikom, ki se niso ustrašili prevzeti
gmotne žrtve za njegovo glasbeno izo-
brazbo ter mu s tern omogočili razume-
vanje in doživljanje večnih vrednot pre-
lepe in plemenite umetnosti — glasbe!
Kakor kažejo statistike, izkustvo in
uspehi, lahko z veseljem ugotavljamo,
da je naš rod za petje in glasbo sploh
nadarjen in da ima prirojen smisel za
blagoglasje.
Kakor v drugih krajih, tako se tudi
pri nas polaga vsakoleten pregled dela
in uspeha zlasti na šolskih nastopih,
kjer se nam nudi vpogled v seriozno
stremljenje in delo našega vrlega uči-
teljskega zbora, ki kuje iz mladih duš
in src plemenitost, t"jim vceplja smisel
za estetiko, vzpodbuja k vztrajnosti, di-
sciplini in samozatajevanju, kajti na-
men in uspeh bi ne bil popoln, če bi pre-
zrli vzgojno stran, ki stopa z roko v
roki z glasbenim šolanjem samim. Tu
je neizmerno in neizčrpno področje, ki
ne more pretvoriti učitelja - vzgojitelja
v mezdnega delavca!
Pod vodstvom preizkušenih učiteljev,
s katerimi razpolaga zavod Glasbene
Matice, more najti učeča se mladina
jamstvo za napredek. In le napredek je
ona neodoljiva sila, ki vzbudi v gojencu
veselje do študija in vežbanja glasbene
tvarine. A v veselju in radosti do mu-
ziciranja, negovanega z veščo roko kva-
lificiranega in afirmiranega pedagoga,
smemo in morerao iskati vir uspehov!
Zato ne zamujajmo časa in prilike
ter pohitimo k vpisu, da zajamemo in
črpamo iz pravega vira!
Celje m okolica
6. September v Celju
Mestno poglavarstvo v Celju razglaša:
V torek 6. t. m. bo svečana proslava
rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.,
združena v Celju s proslavo 20-letniee
naše svobode.
Ob 8. se bodo pričele slovesne službe
božje, po končanih cerkvenih opravilih
bo proslava pred poslopjem mestnega
poglavarstva v Prešernovi ulici z na-
slednjim rcdom: defile vojaštva, petje
pevskih zborov, govor predsednika
mestne občine, za zaključek pa držav-
na himna, ki jo zaigra godba.
. Proslave se bodo udeležili zastopniki
uradov in ustanov, vojaštvo, šolska
rnladina, gasilci, društva in organizacije
Vabijo se vsi hišni posestniki v Celju,
da ta dan okrasijo hiše z državnimi
zastavami, občinstvo pa, da s svojo
udeležbo pripomore k čim večjemu
uspehu proslave
Nacionalna   proslava   6.  sep-
tembra v Celju
Celjski Sokol bo v torek 6. t. m.
skupno z ostalimi nacionalnimi društvi
svečano proslavil 20-letnico naše svobo-
de in rojstni dan Nj. Vel. kralja
Petra II.
Ob 10.15 bo zbor sokolstva na dvori-
šču mestne narodne sole. Nato bo kre-
nila povorka, v kateri bodo korakali
pripadniki in pripadnice Sokola ter
članstvo ostalih nacionalnih organiza-
cij, po Gregorčičevi ulici. Krekovi cesti,
Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glav-
nem trgu, Kralja Petra in  Cankarjevi
cesti, Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr.
G. Zerjava in Prešernovi ulici na Deč-
kov trg, kjer bo stik. Z balkona Na-
rodnega doma bo govor o pomenu 20-
letnice naše države in o rojstnem dnevu
Nj. Vel. kralja Petra II. Nato bo razhod.
Clnastvo Sokola in ostalih nacional-
nih organizacij ter vse narodno občin-
stvo pozivamo, da se udeleži svečane
povorke po mestu ter čim veličastnejše
manifestira za kralja in državo.
c Ogromna javha dela v Jugoslaviji.
Iz štirimilijardnega notranjega posojila
ter iz raznih gradbenih fondov se bodo
nadaljevala in na novo započela velika
javna dela po raznih banovinah. Pri
nas bo spet nekaj malega za cesto od
Maribora proti meji, iz banovinskih
sredstev pa se bo delalo na cestah na
Gorenjskem za 10 milijonov. O razpisu
cestnih del v celjskem okrožju ne čuje-
mo ničesar.
c Kam pojtlemo narodni Celjani na
praznik 8. septembra? V Vojnik na
svečano otvoritev Sokolskega doma.
Vemo še predobro, kaj jc bil nekdaj
za časa Avstrije trg Vojnik. Imel je po-
leg dvojezične ljudske sole še posebno
od Schulvereina zgrajeno nemško ljud-
sko šolo, katere izključni cilj je bil
ponemčevanje slovenske dece in njeno
sistematično odtujevanje materinemu
slovenskemu jeziku. V tern in nekdaj
takem Vojniku se bodo 8. septembra
odprla vrata Sokolskega doma, ki bo
odslej ognjišče in žarišče slovenske be-
sede in narodne jugoslovenske vzgoje.
Narodno Celje, kliče te dolžnost v Voj-
nik, da potrdiš v pogumu in ponosu
hrabro sokolsko družino, ki je zgradila
Sokolski dom!
c Veliki letalski miting v Celju, ki bi
moral biti v nedeljo 4. t. m., je prelo-
žen na nedeljo 18. t. m. Vsled stalnega
slabega vremena v preteklem tednu je
bilo celotno letališče tako razmočeno,
da' se do nedelje verietno ne bi dovolj
osušilo, da bi mogla pristati tudi težka
bombarderska letala. Zaradi tega je
odbor Aerokluba preložil miting za šti-
rinajst dni.
c Dijaško zavetišče v Celju. Zenska
podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda
v Celju bo otvorila tudi letos zavetišče
za dijake, ki ne stanujejo v Celju in se
vozijo v gimnazijo v Celje. Zavetišče je
v Dijaškem domu v Celju nad Zvczno
tiskarno. Poskrbljeno je, da bo mladina
v zdravih prostorih in da bo imela do-
bro nadzorstvo.
c Slavnost ob 30-letnici Frischaufo-
vefta doma in planinski tabor bo v ne-
deljo 4. t. m. na Okrešlju v Savinjskih
planinah. Na predvečer bodo na vrho-
vih žareli kresovi, v nedeljo ob 11. do-
poldne bo pred Frischaufovem domom
služba božja na prostem, ki ji bodo sle-
dili pozdravni nagovori, nato pa doma-
ča planinska zabava. V domu in v po-
sebnem šotoru bo poskrbljeno za dobro
postrežbo. Na Okrešlju se bodo zbrali
planinci iz vse Slovenije. Iz Celja pope-
ljeta izletnike dva posebna avtobusa v
Logarsko dolino, od koder je poldrugo
uro hoje na Okrešelj. Prvi avtobus sc
bo odpeljal izpred celjskega kolodvora
v soboto ob 16., drugi ob 19.30. Izletniki
se bodo vrnili v Celje v nedeljo zvečer.
Na razpolago je še nekaj sedežev, ki se
naročijo v pisarni SPD, Kralja Petra
cesta 9/1. V Aleksandrovem domu v
Logarski dolini je poskrbljeno za pre-
nočišča.
c Lep uspeh Celjanke. Gdč. Gertruda
Baumgartnerjeva, doslej članica zbora
zagrebške opere, je za novo sezono an-
gažirana v zboru opere v Beogradu.
Gdč. Baumgartnerjeva je izredno talen-
tirana in mnogo obetajoča pevka. Je
hčerka tapetarskega mojstra g. Antonu
Baumgartnerja v Celju. Tu je absolvi-
rala šest razredov gimnazije, potem pa
se je posvetila pevskemu poklicu in je
študirala petje v Zagrebu. Mladi umet-
nici iskreno čestitamo k angažmanu in
ji želimo kar največ uspehov v umet-
niškem udejstvovanju!
c Pevsko društvo »Binieki« iz Le-
skovca v vardarski banovini bo na
svoji turneji prispclo tudi v Celju in
priredilo v torek 6. t. m. ob 20.30 kon-
cert v veliki dvorani Narodnega doma.
Na sporedu so moški zbori AdamiČa,
Biničkega, Milojeviča, Mokranjca, Go-
tovca, Lhotke in Viličiča, ki jih bo iz-
vajalo 40 pevcev. Vabimo občinstvo, da
sc v čim večjem številu udeleži koncer-
ta priznanega zbora bratskega pevske-
ga društva z našega juga.
Zagrebski zbor
JUBILEJNI XXX.
MEDNARODNISEJEM
TEDEN HRVATSKE
KULTURE
27. VIII. - 6. IX.
Običajni   popusti!
Kino Union
[BlJBpiüdva)a:
MstTINEJfl:
MEFISTO U OPERI
3., 4., 5. in 6. septembra film po ljubkiopereti »Frühlingsluft«
od Josefa Straussa
POMLÄD   LJUBEZNI
V prckrasni muzikalni komcdiji nastopata
Magda Schneider                               Frlo Odemar
7., 8. in 9. scptcmbrn  vclik čcški film po romanu Karla. Capita
HORDUBALOVI
V glavni vlogi Palo Blelik, znan iz filma »Hajduk )anušik«.
berne iz Ljubljane. Prostor za stavbo
je določil načelnik podružnice, pokojni
Franc Kocbek. Dela na domu je izvršil
Franc Piskernik (sin Janeza Piskerni-
ka), ki je bil prvi oskrbnik postojanke,
nakar je prevzel oskrbo dobro znani
Fortunat Herle, sedanji oskrbnik v
Logarski dolini. Za stavbo so v prvi
vrsti prispevaii Osrednji odbor SPD v
Ljubljani, ljubljanska škofija in mnogi
ugledni prijatelji društva, zlasti iz Ce-
lja in iz Savinjske doline.
Pri otvoritvi doma, ki jo je opravil
pokojni načelnik Fran Kocbek, je bilo
abranih nad 100 najodličnejših sloven-
skih planincev in domačinov z načelni-
kom osrednjega odbora dr. Franom
Tominškom na eelu.
Naša iskrena želja je, da tudi prosla-
Va 30-letnice v nedeljo 4. t. m. dokaže,
da se naši planinci zavedajo svojega
dela in svojih uspehov in da se hočejo
trdno okleniti svojega društva, pod ci-
gar okriljem naj gredo novim uspehom
ttaproti!
Ali ste že poravnali    f
narocnino
P.  S.:
Smarska dolina pred
sto leti
(Konec.)
Obisk teh treh točk mi je z veseljem
in užitkom izpolnil prijazen dan pozne-
ga polet ja, ki se je pričel v prav svet-
lem solncu v eni vzhodnih sobic gradu
Jels. Naslednje jutro pa je bilo temno
in deževno, vendar pa ne dovolj gro-
zeče, da bi me bilo priklenilo med štiri
stene. Zvest svojem načelu, da ne izgu-
bim nobene uporabljive urice brez ko-
rjsti v pokrajini, s katero se moram
šele sprijazniti, sem se podal na pot
proti severovzhodu k slatinam pod Gn-
bernikom pri Kostrivnici, kar se mi je
zdelo tcm bolj vredno izleta, ko posta-
ja ta zdravilna voda vedno bolj in bolj
razširjena. Pot traja kratko uro. Vda-
no sem se odpeljal iz Smarja, ko dam
prav kmalu zaradi znamenitega mesta
ustaviti. Desno od ceste, namreč v ob-
čini Belo, je v sredi močvirnatega trav-
nika studenec, pokrit z enim samim
kamnom, od koder nosi vsa okolica vo-
do za pijačo in kuho. Voda jo čista,
mrzla in brezbarvna, ima pa močan
okus in duh po žveplu in bi bila naj-
brž vredna kemične preiskave, ker je
tako močno prepojena    z    imenovanim
mineralom, da je vsa notranjost prevle-
čena z modro - rumeno skorjo.
Na oni strani hriba se križajo pri*
neki krčmi ceste; na desno stran se gre
proti Podčetrtku, levo v Lemberg, na-
ravnost pa na Slatino, in to pot sem si
izbral. Na levi strani zagledamo na vi-
šini cerkvico sv. Benedikta, pod katero
se peljemo mimo. Precej kamnata cesta j
se sedaj okrene na levo proti Gaberni-
ku. Tukaj sem izstopil. Navzlic priče-
njajočemu dežju sem šel preko travnika
peš in dospel nekako v četrt ure v Ko-
strivnico. Tu me je izvabila prijazna,
desno na hribu stoječa župna cerkev,
da sem jo obiskal. Precej premočen sem
sel po ilovnatem klancu navzgor in si
dal odpreti cerkev. Je zelo svetla in
prostorna, ima pa slab, preperel tlak.
Neki nagrobnik ima letnico 1790. Glav-
ni oltar je bil leta 1835. po nekem ma-
riborskem pozlatarju od vznožja pres-
biterija prenešen na sedanje mesto na
stroške občine. Podoba sv. Marije iz
Loreta in lep kropilnik iz sivega mar-
morja pri vhodu zaslužita pozornost.
Dež je medtem ponehal, oblaki so se
raztrgali in v pričakovanju prijaznega
poldneva sem šel na desni strani poto-
ka nekoliko easa proti duplini v Boču,
kjer me je v globini prijazno vabila
snažna gosposka hiša. Ta je tako kakor
pri  njej izvirajoča  kiselica last  goepo-
d.ov Ignaca Novaka in Jožcfa Gerčerja.
Nedaleč v stran je izkopan izvirek, ki
bo-v kratkem tudi dogotovljen. Nekoli-
ko globlje v duplini izvira, obdana s či-
stim vencem iz sivega marmorja in po-
krita z lesenim studenčnim nastavkom,
že splošno znana mineralna voda, ki z
neprestanimi mehurčki in šumečim ki-
penjem dovoljno dokazuje kemični pro-
ces, ki deluje v žilah te gore v blagor
trpečega človeštva. Kiselica je čista, z
milo dražecim okusom in se zmešana 7.
vinom ali oslajena peni. hitro in živah-
no v sikajočih biserih. Po tej vodi vsaj
nekoliko odškodovan za užitek pokraji-
ne, ki mi ga je pokvarilo deževje, sem
se vrnil v svoje bivališče, kjer sem po-
vršno napisal teh nekaj p^otez k sliki
šmarske doline.
Pa kakor bi tudi bile te poteze eno-
stavne in navadne same po sebi, ven-
dar utegnejo privabiti še marsikakega
prijatelja prirodnih lepot na izlete v te
kraje, kjer bi našel z bolj vajenim in
dovzetnim očesom kakor jaz še mnogo
več in bogatejših vtisov ter potrdil
mo jo v začetku postavljeno trditev:
noben kraj na deželi ni tako ubog in
brez lepot, da bi ne nudil vsaj nekaj
zanimivosti.
Stran 4.
»NOVA    D O B A«
Stev. 36.
c Tujski promet, umrljivost in brez-
poselnost. V avgustu je obiskalo Celje
!686 tujcev (1266 Jugoslovenov in 420
inozemcev) nasproti 1341 v letošnjem
juliju in 1557 v lanskem avgustu. V
V prejšnjem mesecu je umrlo v Ce-
iju 32 oseb in sicer 7 v mestu in 25 v
javni bolnici. Pri celjski borzi dela Je
bilo 1. t. m. v evidenci 200 brezposel-
nih (134 rhoških in 66 žensk) nasproti
195 (126 moškim in 69 ženskam) dne
20. avgusta.
c Kolektivna pogodba z mizarskimi
pomočniki je bila podpisana te dni v
Celju. Pogodba bo stopila v veljavo 5.
t. m. in bo veliala za Celje in ves okoliš
do 15 km izven Celja. Za kvalificirane
delavce (s pomočniškim izpitom) dolo-
ča naslednje minimalne mezde na uro:
po izučenju do 3 raesecev zaposlitve
3.50, do 1 leta 4 din, od 1 do 3 let 4 do
4.50, od 3 do 5 let 4.50 do 5, od 5 let
dalje 5 do 6 din.
c Težka nesreea znanega umetnika.
Ko je šel znani akademski kipar g.
Ivan Napotnik iz Zavodenj pri Soštanju
v ponedeljek okrog pol 12. dopoldne v
spremstvu nekega celjskega znanca po
opravku iz Celja na Teharje in sta oba
prispela do tako zvanega Zimniakovega
niarofa v Zavodni, sta pridrvela za nji-
ma po cesti konja veletrgovca g. Mast-
naka s tovornim vozom, ki sta se bila
splašila pri hotelu »Pošti« in zdirjala
po cesti v Zavodno. Napotnikov sprem-
ljevalec se ie rešil v zadnjem trenutku
s skokom v cestni iarek. Napotnika pa
sta konja podrla na tla. Voz je šel Čez
Napotnika in mu dvakrat zlomii desno
nogo pod kolenoni, mu ranil hrbtenico
in ga poškodoval po glavi. Napotnika
so takoj prepeljali z reševalnim avto-
mobilom v celjsko bolnico. Splašena ko-
nja sta dirjala dalje na Teharje, kjer
so ju ustavili in prijeli. Gosp. Napotni-
ku želimo, da bi čimprej okreval In
mogel nadaljevati svoie bogato umet-
niško  ustvarjanje.
c Združeni mošld zbori CPD, »Oljke«
in »Celjskega Zvona« imajo skupno va-
jo za proslavo kraljevega rojstnega cine
drevi ob osmih v Narodnem domu.
c Celjsko pevsko društvo bo imelo
prvo redno pevsko vajo v petek 9. t. m.
ob 20. za ves mešani zbor. Vsi in točno!
Nove pevke in pevci dobro došli. —
Odbor.
c Pevsko društvo »Oljka« v Celju.
Redne pevske vaje se prično drevi.
Društvo vabi stare in nove pevce, da
pristopijo k temu moškemu zboru.
c Posnemanja vredno! Juvelir g. An-
ton Lečnik v Celju bo na rojstni dan
Nj. Vel. kralja Petra II. v torek 6. t.
m. opoldne pogostil v hotelu »Belem
volu« 50 revežev. To iöpo gesto toplo
priporočamo  v posnemanje!
c Na clrž. realni gimnaziji s klasic-
nimi vzporetlnicami v Celju bo otvorit-
vena služba božja v sredo 14. t. m.
c Okrožno nagraduo strelsko tekmo-
vanje celjskega strelskega okrožja je
bilo preteklo soboto in nedeljo zaradi
slabega vremena odpovedano in bo se-
daj v soboto 10. t. m. popoldne in v
nedeljo 11. t. m.
c Iz poštne službe. Kontrolorka gdč.
Marija Skoflekova v Celju je imenova-
na za upravnico pošte v Rajhenbupgu.
K pošti v Celju so premeščeni višji kon-
trolor Nikola Petrovič od Sv. Lenarta
v Slov. goricah, manipulantka Apolo-
nija Zagarjeva iz Rajhenburga in dnev-
ničarka Ivana Vivodova s Pragerskega.
c Odsek Jadranske straže na Lopati
bo vprizoril v nedeljo 4. t. m. ob 15.
na prostem zraven gostilne Superger
igro v štirih dejanjih »Kletev nezve-
stobe«.
c Na 15 let robije, trajno izgubo
častnih pravic in plačilo povprečnine v
znesku 1.000 din je obsodilo okrožno
sodišče v Celju v četrtek 76-letnega po-
sestnika Gregorja Pevca iz Roginske
gorce pri STnarju, ker je 22. maja do-
ma namenoma udaril in treščil ob tla
svojo bolno in nekoliko slaboumno ženo
Nežo ter ji pri tern zlomii dve rebri in
erevesno kost, vsled česar je žena drugi
dan izdihnila. Pevec se je hotel znebiti
svoje • žene, da bi se lahko poročil z
drugo, mlajšo. Starec je hud ženskarin
zloben človek.
c Na 7 let robije je obsodilo okrožno
sodišče v Celju v četrtek 18-letnega de-
lavca Antona T. s Klanca pri Dobrni,
ker je 11. avgusta v zdraviliškem go-
zdu  na Dobrni napadel Ano  Sokolovo
MPPRWBUAITE pecOWMISKI PREMOG!
\7, Beograda, da bi jo oropal in si z de-
narjem kupil kolo. Fant je ustrelil v
Sokolovo, ki jo je našel v gozdu in je
sploh ni poznal, s samokresom, a jo je
k sreči samo oplazil po desnem sencu.
Ko je zacela Sokolova klicati na po-
moč, je fant pobegnil, a so ga kmalu
izsledili. O zločinu smo že poročali 12.
avgusta.
c Zetev smrti. Na Mariborski eesti
15 je umrla v ponedeljek v visoiri sta- ',
rosti 89 let ga. Ana Balonova, tašča
trgovca in hišnega posestnika g. Josipa
Delakorde v Celju. Istega dne je umrla
na Dobrovi pri Celju 40-letna zasobnica
Rozalija Catrova. V celjski bolnici so
umrli: v nedeljo 59-lenti upokojeni ru-
dar Ivan Mastnak iz Zabukovee pri
Grižah, v ponedeljek v starosti 86 let
vdova po konzulu, graščakinja in vele-
posestnica ga. Alica Faber-Krupp s
Frankolovega, v torek 22-let.na hči or-
ganista Milena Merdavsova s Save pri
Litiji in 30-letni posestnikov sin Milutin
Zarič iz Mokranja pri Negotinu, v sre-
do pa 47-letna posestnikova hči Kristi-
na Vozličeva iz Doberteše vasi pri St.
Petru v Sav. dol. in 51-letna Lucija
Ratajeva, dninarica brez stalnega biva-
lišča. N. p. v m.!
c Umrl je v četrtek na Babnem pri
Celju v starosti 80 let posestnik Karel
Sah. N. p. v m.!
c Iz starokatoliške cerkve. V nedeljo
4. t. m. ne bo v Celju službe božje, ker
bo ta dan v Trbovljah ob 9. v Sokol-
skem domu. Dne 6. t. m., na rojstni dan
Nj. Vel. kralja Petra II., bo ob %9, za-
hvalna služba božja. Na praznik Mari-
jinega roistva 8. t. m. bo zopet redna
služba božja ob 9.
c Upokojcno učiteljstvo iz Celja in
okolice bo imelo sestanek v soboto 3.
septembra v Rogaški Slatini. Vlak od-
haja iz Celja ob 7.25 odnosno ob 7.39
zjutraj.
c Konterenca brivsko-frizerskih y.tlru-
ženj v Gelju. V nedeljo 28. avgusta jo.
bila v hotelu »Evropi« v Celju konfe-
renca brivsko-frizerskih združenj iz
dravske banovinc. Konferenco je vodil
g. Vozlič iz Celja. Po pozdravnem govu-
ru predsednika je načelnik mariborskc-'
ga združenja brivcev in frizerjev g.
Novak razdelil med posamezne delega-
te diplome v znak priznanja za vneto
in koristno sodelovanje njihovih zdru-
ženj. Podelitev diplom je bila sklenje-
na 14. avgusta v Maribom ob priliki
proslave 50-letnice obstoja mariborske-
ga združenja. Diplome so prejeli: za
ljubljansko združenje brivcev in frizer-
jev komisar g. Pavlič, za odsek brivcev
in frizerjev v Celju g. Frajle, za Klub
damskih frizerjev v Ljubljani g. Zab-
jak in za Klub damskih frizerjev v Ce-
lju g. Krajnc. Konferenca je bila zelo
živahna, zlasti pri razpravi o važnih
staiKovskih gospodarakih vprašanjih
brivsko-frizerske stroke. Zaradi obšir-
nosti snovi je trajala razprava dopol-
dne in popoldne. Iz sklepov konferen-
ce, ki je prva te vrste, je razvidno, da
so delodajalci pripravljeni v danih okolj
nostih izbolišati socialni položaj svojs-
ga pomožnega osobja. Poleg važnih
sklepov je konferenca sprejela tudi re- |
solucije, ki bodo predložene pristojnim
oblastvom. Konferenca je pokazala, da
je dosegla brivsko-frizerska stroka v
dravski banovini žc visoko stopnjo
razvoja.
c Nekaj kar še ni bilo! Težka flami-
zol in krep svila, dvojno široka, 200
desenov in barv, meter samo 29 din.
Stermecki - Celj-e. Damski svet iz vse
Slovenije, izrabi to ugodno priliko!
c Plemenski petelini in jarčice v letu
3938. Mestno poglavarstvo v Celju raz-
glaša: Kr. banska uprava v Ljubljani
bo tudi letos oddajala plemenske pete-
line in kokoši štajerske pasme z name-
nom, da se rjava štajerska kokoš čim-
bolj razširi. Naročniki prispevajo %a
vsakega petelina 10 din, za kokoš pa
20 din. Naročila sprejema mestno po-
glavarstvo, soba štev. 47, do 25. sep-
tembra.
c Planinska maša na Smrekovcu. Na
praznik 8. t. m. ob 10. bo na Smrekov-
cu prcd planinsko postojanko služba
božja. Po maši bo planinsko rajanje.
V primeru slabega vremena bo to pre-
loženo na nedeljo 11. t. m.
Iz občinstva
Odpravite  prometne  nedo-
statke!
Predpisi policijskega reda se v Celju
očividno premalo upoštevajo.
Prepovedano je, da je priklopljen k
enemu vozu drug voz; to velja seveda
še bolj za tovorne avtomobile. Ne sme
torej biti k enemu tovorndmu avtomo-
bilu priklopljen še drugi. Kljub temu
pa vidimo mnogokrat po 2 navadna
dolga voza ali po 2 tovorna avtomobila.
Tovorni avtomobili stojijo mnogokrat
po pol ure na istem mestu in odkladajo
ali nakladajo tövor. Pri tern zastavljajo
cesto in zapirajo v ozkih ulicah ves
promet, tako da se človek le težko pre-
rine med vozilom in zidom. Cesto stoje
ti avtomobili deloma tudi na hodniku.
Dalje mora biti po policijskem reclu
na kolesu samo 1 oseba. Opazujemo pa
pogosto, da se vozita po dvc osebi, ve-
likokrat poleg odraslega človeka še kak
otrok. Ce trči kolesar v drugega ali v
motorno kolo ali avtomobil, je nesreča
seveda tern večja, ker zadene ne samo
enega, marveč dva človeka. Razpasla se
je tudi grda navada, da vozijo kolesarji
iz hišnih vež brezskrbno čez hodnik za
pešce na ulico.
V mestu, zlasti v prometnih ulicah
bi morali kolesarji in avtomobilisti po-
časneje voziti. Opazuje se pa ravno na-
sprotno, da kolesarji dirjajo velikokrat
drug za drugim, samo da bi drug dru-
gega prehiteli. To je nedopustno.           I
Vozijo pa tudi neprevidno, ne da bi
gledali naprej, marveč se ogledujejo
na vse strani.
Na nanogih kolesih ni svetilk. Razu-
rae se, da kolesarji brcz svetilk vozijo
tudi v mraku in ponoči brez luči. V
mestu samem, tarn, kjer slutijo, da bi
lahko stal kje kak stražnik, vodijo pac
kolo za roko. Cim so pa malo izven
mesta, zasedejo svoje nerazsvetljeno
kolo.
Te nedostatke je treba odpraviti. Vsi,
ki se poslužujejo vozila, se morajo v
v prvi vrsti ozirati na vse one, ki hodi- j
jo peš in ki imajo istotako pravico po-
služevati se ceste ter ne bi smeli biti
vsak čas v življenjski nevarnosti. -o-
Ne nadlegujmo someščanov  drugega
jezika! Prejeli smo: Gospöd urednik!
Z zanimanjem sern čital v zadnji šte-
vilki »Nove Dobe« beležko glede nove
mode belih nogavic, ki se je pojavila v
zadnjem času na celjskih ulicah. Opo-
zorilo je bilo na mestu in je zaleglo.
Opažam, da sinovi raznih celjskih so-
meščanov drugega jezika iz gospodar- .
skih krogov posebno radi oblečejo to
oblačilo. Ce jim dela to veselje, je za
nas to navodilo, da jih v tem veselju
ne motimo ter skrbimo za to, da to ve-
selje sami in nemoteno uživajo. Naši
someščani tujega jezika označujejo svo-
jc sinove in tudi nastavljence s tem tu-
jim simbolom brezdvqmno zato, da
označijo, da so oni med našim domačim
ljudstvom tujci, ki z nami nočejo imeti
nikakih stikov. Oni hočejo živeti med
nami svoje življenje in tvoriti skupino,
ki jo označujejo sedaj z belimi nogavi-
cami. Ker razumem to hotenje naših
tujerodnih in tujemislečih someščanov,
ga tudi vsestransko upoštevam s tem,
da jih v njihovem izžživljanju ne mo-
tim. Uredil sem si tako, da jih ne nad-
legujem v njihovih trgovinah, poslovnih
lokalih, gostilnah itd. ter jih tudi ne
nadlegujem s svoio navzočnostjo tarn,
kjer se oni zbirajo. Vse to, kar bi naj
sicer iskal po nepotrebnem pri njih, do-
bim itak pri naših ljudeh in samo teh
se poslužujem in k tem zahajam. Go-
spod urednik! Ali bi ne bilo prav, če
bi vsi naši ljudje postopali tako? —-
Celjski meščan.
Bodimo dosledni! V listih čitamo, ka-
ko postopajo sodišča in uradi v Nem-
c Nočno lekarniško službo ima od 3.
do 9. t .m. kr. dvorna lekarna »Pri Ma-
riji pomagaj«  na  Glavnem trgu.
c Gasilska četa Celje. Od 4. do 10. t.
m. ima službo IV. vod, inspekcijo čast-
ni predsednik g. Jellenz.
čiji, da morajo Nemci že s svojimi ime-
ni pokazati, da so Nemci. Ehako načelo
so uvedli poprej že v Italiji in zlasti
v Julijski krajini, kjer se slovenska
imena- ne vpisujejo več v matrike. In
pri nas? Celo že veljavnih zakonitih
predpisov se v tem pogledu ne držimo.
Ministrstvo prosvete je že davno izdalo
razpis, v katerem je predpisana fone-
tičria pisava imen in priimkov. Naše
prosvetne oblasti pa tega razpisa niso
dobesedno uveljavile in tako čitamo še
vedno razna spakedrana imena. Sedaj
je menda potrpljenja dovolj. Zato se
naj piŠejo slovenska imena vselej in
povsod dosledno fonetično in v sloven-
skem pravopisu, ker je res poniževalno,
da se dandanes še o tem debatira! Ni
se treba bati morebitnih pritožb. Saj je
znano, da obstoji sodba kasacijskega
sodišča v Zagrebu, s katero je bil pri-
znan kot pravilen postopek nekega
funkcionarja, ki je odklonil pisanje na-
ših imen v nemškem pravopisu. —j.
Kaj pravite? »Slovenec« je nedavno
priobčil pod rubriko »Kaj pravite ?c<,
da neki tujec v eni izined celjskih go-
stiln ni dobil slovenskih časopisov, mar-
več samo hrvatske in nemške. Dne 30.
avgusta pa smo zopet brali v »Sloven-
cu« pod isto rubriko, kako je obžalo-
vanja vredno, da Slovenci tako radi
govorijo nemški takrat, kadar ni treba.
V  vsem tem moramo pritrditi »Sloven-
cu«,  da so  njegove  priLožbe  upraviče-
ne. Prav je, če se zavzema za nas je-
zik.  Toda  podobnih grehov je  še  več.
V  Celju se je pred kratkim odigral tale
prizor:  Potnik govori pri    kolodvorski
blagajni  srbski.   Uradnik  pa  mu  reče,
naj  v  Sloveniji  govori    slovenski,    ce
hoče, da se ga razume. Potnik mu od-
vrne, da slovenski ne zna, ima pa pra-
vico posluževati se svojega jezika. Ali
bi    ne     bilo     boljše     in     pravilnejše,
če bi bili uradniki    tako    strogi,    ka-
dar  se  kdo poslužuje — nedržavnega
jezika? Pri eni iznied celjskih kolodvor-
skih blagajn opravlja službo    uradnik,"
za katerega vemo, da je veren in vnet
pristaš   ^Slovenčeve«   linije,   pa   ga  ni
nič sram govoriti pri blagajni nemški.
To  bi  se  končno   dalo   še  kako   opra-
vičiti,     če     da       potniku - tujcu       po-
jasnila v nemščini. Zgodilo pa se je ne-
davno, da se je omenjeni gospod pogo-
varjal v nemščini s potnikom, ki prav
dobro   zna   naš  jezik.   Isti   gospod   —
državni uradnik — tudi ve, kje so kraji
Remerbad, Velan itd., čeprav jih ni na
nobenem zemljevidu.  Kaj  pa  pravi    k
temu »Slovenec»?
Nedopustna praksa na celjskem trgu.
Prejeli smo: Po tržnem redu ne smejo
prekupčevalci in branjevci dopoldne
kupovati sadja od kmetic in drugih
producentov na celjskem trgu. Kljub
temu pa opažamo, da prekupčevalci in
branjevci že zjutraj nakupujejo na trgu
blago. Posledica je, da primanjkuje po-
tem blaga za prodajo na trgu po pro-
ducentih in da se cene po nepotrebnem
dvigajo. V interesu prebivalstva, ki ne
more plačevati pretirano visokih cen na
trgu, naj bi se tržno nadzorstvo zani-
malo za zadevo in s primerno energijo
odpravilo sedanjo nedopustno in ne-
socialno prakso nekaterih ljudi.
Izogibajte se pravilno! Dan za dnem
se dogajajo nesreče, ker ne znajo ljud-
je po potih in cestah pravilno hoditi in
se desno izogibati odnosno levo prehi-
tevati pešcev in vozil, kakor je pred-
pisano. Zlasti velja to za mnogoštevil-
ne kolesar je. mlajše in stare jše, ki
povzročajo nesreče bolj vsled neved-
nosti, kakor iz malomarnosti in drugih
razlogov. Pristojni činitelji, zlasti sole,
pa tudi leca, prireditelji zborovanj itd.,
opozarjajte in poučite vsakogar zlasti
pa otroke, kako je treba hoditi po ce-
stah, kako se izogibati ljudem in vozi-
lom, pa bo manj nesreč. Nepokorne pa
prijavite policiji ali orožnikom! —t.
Sokolstvo
x Sokol Celje - matica. Vpisovanje k
telovadbi se je pričelo 1. t. m. in bo tra-
jalo samo do 30. t. m. Vpisati se mora-
jo vsi, ki hočejo v letošnjem telovad-
nem letu telovaditi ne oziraje se na to,
da so že letos telovadili. Dijaki visoko-
šolci in visokošolke, ki gredo studirat
izven Celja, se morajo prav tako vpisa-
ti v tem roku, telovaditi pa morajo v
kraju študija, sicer bodo črtani iz dru-
štva na podlagi društvenih pravil. Vpi-
Stev.  36.
»NOVA    D O B A«
Stran 5.
sovanje dcce in naraščaja je vsako sre-
do in soboto od 16. do 17. Moško član-
stvo ter trgovski in obrtni haraščaj se
vpisujeta vsak torek in petek od 19.30
do 20., žensko članstvo vsak ponedeljek
in četrtek od 19.30 do 20.
x Telovadba članov Sokola Celja-ma-
tice, mlajših in starejših, se prične dre-
vi ob osmih. Udeležba zaradi nastopa
v Vojniku in Sokola I. obvezna.
x Pozivamo vso sokolsko deco in na-
raščaj, da se društvene proslave rojst-
nega dne Nj. Vel. kralja Petra II. pol-
noštevilno udcleži in sicer v krojih.
Zbor v torek 6. t. m. ob pol 10. dopold-
ne na dvorišču niestne sole. Oni, ki ni-
majo krojev, jih dobijo pred proslavo
ob pol 10. iz društvene garderobe.
x Sokolsko društvo Celje-matica pozi-
va članstvo, ki bi se hotelo udeležiti
proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja
Petra II. v Beogradu, da dvigne drevi
od 18. do 20. y društveni pisarni uve-
renje za četrtinsko vožnjo, ki je dovo-
ljena za to proslavo v času od 2. do 10.
t. m. Udeležba je obvezna v krojih. Po-
drobna navodila daje brat tajnik.
x Prvi javni nastop Sokola Celja I.
Sokolsko društvo Celje I bo priredilo v
nedeljo 11. t. m. ob 16. svoj prvi dru-
štveni nastop v Sokolskem domu v Ga-
berju. Na krstno prireditev mladega
žilavega društva vabimo vse Sokole in
sokolstvu naklonjeno javnost.
Beograda z 1:0 (0:0), v Pragi pa re-
prezentanca Prage reprezentanco Za-
greba s 3:2 (2:1).
*  SK Zelezničar iz Maribora je v ne-
deljo    v    Celju    premagal    enajstorico
Olimpa z  1:0   (1:0),  kombinlrano mo-
štvo SK Celja pa je v poskusni tekmi
premagalo   enajstorico   SK   Boruta    iz
Gotovelj s 5:1 (3:0).
*  Kolesarska dirka na Stari grad    v
Celju. Klub slovenskih kolesarjev v Ce-
lju bo priredil v nedeljo 11. t. m. gor-
sko   medklubsko   kolesarsko   dirko   po-
sameznikov na Stari grad. Start bo ob
14. pri »Skalni kleti«, cilj pri grajskih
razvalinah. Proga je dolga 2 km.
Iz naših krajev
Sport
Sportni teden v Celju
Sportni klub Celje bo priredil v pro-
slavo svoje 20-letnice »Sportni teden«
v Celju z naslednjim pestrim in zani-
mivim sporedom:
V  torek 6. in sredo 7. t. m. od 8. do
12. in od 14. do 18. ter v četrtek 8. t.
«*. od 8. do 12. bo na teniščih SK Celja
tenišld turnir dam in gospodov za pr-
venstvo   Celja  ob  lepi  udeležbi znanih
ljubljanskih, mariborskih,    celjskih    in
drugih teniških igralcev.  Gospodje  po-
edinci bodo tekmovali za pokal mestne
občine, ki ga brani znani    »mušketir«
Mitič.
V  četrtek 8. t. m. dopoldne bo v Ce-
lju  cvetlični dan   (v  primeru     slabega
vremena pa 11. t.  m.).
V  četrtek 8. t. m. ob 13.45    se    bo
pričela  na  Glaziji   prijateljska    tekma
SK St<>re rmladina SK Celja, ob 15. old-
boy ska tekma SK OlimptSK Celje,  ob
16.15  pa  glavna tekma  SK  Concordki
(Zagreb) :SK Celje.
V  soboto 10. t. m. ob 21. se bo pričel
v mali dvorani Celjskega doma sabljas-
ki propagandni veeer. Nastopili    bodo
priznani ljubljanski, mariborski, celjski
in inozemski sabljači.
V  nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne se
začele v mali dvorani Celjskega doma
medmestne sabljaške borbe.
V nedeljo 11. t. m. ob 8. zjutraj se bo
pričel na Glaziji juniorski Iahkoatletski
miting,   združen   z   dvobojem  juniorjev
SK Ilirije iz Ljubljane in SK Celja.
Sportno občinstvo vabimo, da obišče
vse prireditve »Sportnega tedna« v čim
večjem številu in tako podpre agilni
Sportni klub Celje ob 20-letnici njego-
vega obstoja.
Celjski nogomet v nedeljo
V nedeljo 4. t. m. se bo pričela tudi
v Celju jesenska prvenstvena sezona v
nogometu z zanimivim sporedom.
Ob 16.30 se bo pričela na Glaziji pod-
savezna tekma med SK Celjem in SK
Amaterjem iz Trbovelj. Obe moštvi
sta v dobri formi, zato bo srečanje go-
tovo zelo živahno in polno napetih mo-
mentov. Pričakujemo, da bo tekma na
dostojni sportni višini. Sodil bo g.
Kušar.
Ob 16.30 se bo pričela na Olimpovem
igrišču podsavezna tekma med SK Ju-
Koslavijo in AtletikL Obeta se zanimi-
va igra. Sodil bo g. Reinprecht.
Ob 10. dopoldne bo na igrišču pri
»Skalni kleti« drugorazredna prven-
stvena tekma med SK Štorami in SK
Hrastnikom. Sodil bo g. BožiČ.
'"  Jugoslovenska državna nogometna
reprczentanca je v nedeljo v Zagrebu
izgubila proti Ceškoslovaški z 1:3
(0:2), v Bcogradu je druga reprezen-
tanca   Prage  premagala   reprezentanco
Malarija zavira blagosta-
nje  človeštva!
I Ceprav ni to dejstvo povsem zane-
sljivo, vendar prevladuje mišljenje, da
sö stari Egipčani mnogo trpeli vsled
malarije. Znano nam je, da je bila de-
žela polna močvirij, ki jih najdemo tarn
delno še danes. Ze sveto pismo omenja
»mrzlico« kot eno izmed narodnih nad-
log. Sele v dobi stare Grčije lahko do-
bimo jasno sliko bolezni malarije. V.
H. C. Dzono zastopa v svoji knjigi »Ma-
larija in grška zgodovina« naziranje,
da je treba tu iskati razlog propada-
nja klasične grške kulture. Ta bolezen
je zaiela v 5. stoletju pred Kristusom
mnogo plodnih predelov. Aristofanova
komedija »Osica« se citira kot dokaz,
kako ie bila Atika inficirana in »kako
so umirali narod in njegovi voditeljk.
Hipokratu je bila znana kronična mala-
rija, ki jo še danes t.ežko pobijajo.
»Oni, ki pijejo močvirno vodo«, je re-
kel oče medicine Hipokrat, »so mršavi,
prsi so jim upadle in vranica je otek-
j la«. Nekaj stoletij pozneje pripisuje
i Polibij n-aglo depopulacijo Grčije delo-
j ma izseljevanju, deloma pa velikemu
j številu umrljivosti, pri čemer je igrala
t najveejo vlogo malarija.
! Propad Rima prav tako pripisujejo
močvirni mrzlici. Vpliv te bolezni na
prebivalstvo, ki je bilo oslabljeno vsled
razkosja in prekomernega uživanja, jc
bil gotovo zelo moean, čeprav so bili
Rimljani decimirani najbrž tudi vsled
drugih bolezni, kakor kuge in kolere.
Tako piše Tacit, da so galskc in ger-
manske čete težko obolele, ko so tabo-
rile v bližini nekega griča pri Rimu,
kjer so bila tla pokrita s stoječo vodo
in je bilo ozračje ok^ženo z izparicami.
Se danes obstoji kraj zimaj mesta Ri-
ma, ki se imenuje »Vale del' Infernos,
t. i. Peklenska dolina, splošno pa ie
znano, da je bila rimska Kampanja se
v prejšnjem stoletju središče malarij-
ske infekcije. V Kampanji je malarija
1. 1176. povzročila ogromne izgube ve-
liki vojski  Friderika  Barbarosse.
Pisci one dobe, ki so take stvari opi-
sovali vedno zelo dramatično, pravijo,
da se je nad ravninami poleg Monte
Maria (severozahodno od Rima) strnil
črn oblak, zaradi Cesar je bilo ozračje
nasičeno z okuženjem. Poleg tega se je
pričelo veliko deževje, ki je ob koncu
leta izpremenilo predel v močvirje, nato
pa je zopet več tednov vladala huda
vročina. Vojaki so umirali v stotinah.
Tudi Rim je v onem času izgubil okrog
20.000 svojih prebivalcev vsled malari-
je. V 17. stoletju so Skoti doživeli ne-
uspeh pri poskusu kolonizacije Darije v
Srcdnji Ameriki zaradi malarije in ru-
mene mrzlice. Ti dve bolezni sta bili
pozneje glavni vzrok, da ni uspel načrt
Ferdinanda Lessepsa za gradnjo Pa-
riamskega kanala.
Odkar pa so našli v kininu specific-
no zdravilo, se je nevarnost malarijc
zelo zmanjšala. Naravni produkt kinin
je zdravilo, ki mu ni nobeno drugo
sredstvo enako glede učinkovitosti in
varnosti.
Po izjavi Odbora za pobijanje mala-
rije pri Društvu narodov se malarija
zdravi najučinkovitejše s kratkim
zdravljenjem s kininom, pri čemer je
treba dnevno uporabljati dozo 1—1.2 g
kinina v času 5 do 7 dni. Naknadno
zdravljenje ni potrebno. Recidive se
zdravijo na isti način. Kot profilasko
priporoča odbor dnevno dozo 0.4 g v
vsej sezoni malarije.
Store
š Osebna vest. Iz Stor je premeščen
v Podnart - Kropo postajenačelnik g.
A. Puh. Gosp. postajenačelnik si je s
svojim vestnim službovanjem in s svo-
jo prijaznostjo pridobil mnogo prijate-
ljev. Posebno ga bo pogrešal Sokol.
Gosp. Puhu želimo na novem službenem
mestu mnogo sreče in zadovoljstva!
š Nogomet. Preteklo nedeljo je go-
stoval SK Store v Celju. Nastopil je
proti ojačcni mladini Atletikov in zma-
gal zasluženo s 6:3 (3:1). Moštvo SK
Stor je nastopilo v pomlajeni postavi.
Pokazalo je lepo kombinatorno igro.
Move moči so se izkazale, tako da lah-
ko pričakujemo dober plasma v prven-
stvenem tekmovanju. — V nedeljo 4.
t. m. bo nastopil SK Store v prven-
stveni drugorazredni tekmi proti SK
Hrastniku. Tekma se bo pričela ob 10.
dopoldne na igrišču pri »Skalni kleti«
v Celju. Za nastop vlada v Storah ve-
liko zanimanje. Kakor čujemo, bo šlo
na tekmo mnogo navijačev, ki imajo
odhod izpred štorskega kolodvora točno
ob 8.45 dopoldne. SK Storam želimo na
tej tekmi čim lepši uspeh.
š Dve nesreči. Pred dnevi se je vrnil
s svojega službenega mesta v Bosni
odlični sokolski delavec br. France Koj-
nik. Pri plavžu si je pokvaril oko in sc
je zato vrnil domov na zdravljenje. Ze- I
limo mu skorajšnjega «krevanja! —
Pretekli teden je padel v Storah pri
treningu v skoku v višino Karel Jug
tako nesrečno, da si je izpahnil in zlo-
mil desno roko v zapestju. Ponesreče-
nec se je zdravil nekaj dni v celjski
bolnici, sedaj pa je v domači oskrbi.
Ši. JupIJ ob J. *.
j Postajno poslopje je dala železniš-
ka uprava temeljito in okusno popra-
viti. Ob tej priliki ponovno opozarjamo,
da bo treba za potnike, ki jih je od leta
do leta več, urediti primerno veliko ča-
Icalnico. Začela se je zopet sola. Nad
50 dijakov se vozi dnevno v celjske so-
le, skoraj toliko je tudi potnikov s te-
denskimi in mesečnimi kartami, drugih
pa mnogo več. V tesni čakalnici ni za
vse prostora. Smili se nam mladina, ki
bo morala poleg vseh nadlog dnevnega
potovanja v Celje še prezebati pri ča-
kanju na vlak. Merodajni činitelji, zga-
nite se!
j Dekliška sola, ki je šestrazredna, je
imela doslej Ie pet učnih sob. Zaradi
tega je imel en razred popoldanski po-
uk. Ta nedostatek bodo sedaj odpra-
vili. Iz dveh pisarn in enega razreda
bodo uredili dva razreda. Dela pa so se
pričela 31. avgusta, to je zadnji dan
počitnic...
Petroveo
p Na dopis »Nov grob«, objavljen v
zadnji številki našega lista, smo prejeli
od uprave drž. bolnice za duševne bo-
lezni v Novem Celju naslednje pojasni-
lo: Umrli vrtnar Ernest Bartolini je
užival pri upravi bolnice vso po zako-
nu mogočo pomoč in zaščito. Na pogre-
bu je bilo devet desetin udeležencev
bolniških uslužbencev. Uprava bolnice
je darovala umrlemu Bartoliniju lep
venec, ravno tako tudi uslužbenci s
svoje strani. Bolniški župnik po pravi-
Hh službe ne sme pokopavati izven svo-
jega okoliša in zato ni mogel pokopati
pokojnega Bartolinija na celjskem po-
kopališču.
Žaleo
ž Požar. V noči od petka na soboto
se je iz neznanega vzroka vnelo gospo-
darsko poslopje posestnika in kolar-
skega mojstra Ivana Koprive v Zalogu
pri Gotovljah. Ogenj se je hitro ši-
ril. Lastniku sc je v zadnjem trenutku
v smrtni nevarnosti posrečilo rešiti
kravo, svinjo in nekaj perutnine iz go-
recega poslopja. Gasilci iz Gotovelj,
Zalca in drugih krajev, ki so kmalu pri-
speli na kraj požara, niso več mogli re-
šiti  gospodarskega  poslopja,    pač    pa
jim je uspelo obvarovati bližnjo stano-
vanjsko hišo. Posestnik Ivan Kopriva
je hotel sedaj v septembru začeti izvr-
ševati kolarsko obrt ter si je bil v to
svrho pripravil že mnogo suhega lesa
in strojno opremo, imel pa je tudi že
več predmetov izgotovljenih. Ogenj mu
je vse to uničil. Zgorela je tudi vsa kr-
ma, slama, rezilni stroj, nekaj žita,
hmelja in drugega blaga. Požar je iz-
redno hudo prizadel Ivana Koprivo, ker
je škoda Ie delno krita z zavarovalnino.
Št. Peter v S. d.
št Proslava kraljevega rojstnega dne.
Sokolsko društvo v St. Petru bo 6. t.
m. svečano proslavilo rojstni dan sta-
rešine SKJ Nj. Vel. kralja Petra It.
Po cerkvenem opravilu bo zbor vsega
članstva v Sokolskem domu kjer bo
proslava, razdelitev knjig deci in pod-
pisovanje spomenice. Na predvečer ob
20. bo kres pri Sokolskem domu.
št Redna glavna skupščina Sokolske-
ga društva v St. Petru bo v nedeljo dne
4. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem
domu. Clanstvo naj se skupščine ude-
leži polnoštevilno. Dnevni red običajen.
št Javnega nastopa Sokolskcga dru-
štva v Št. Pavlu v nedeljo 4. t. m. se
bodo udeležili vsi oddelki našega dru-
štva. Zbirališče za deco, naraščaj in
članstvo bo ob 13.30 pri 4 Sokolskem
domu, odkoder bo skupen odhod v St.
Pavel. Ostalo občinstvo je vabljeno, da
se pridruži sokolskim pripadnikom, ki
bodo ta dan obiskali najbližjo bratsko
edinico.
št Svečane otvoritve Sokolskega do-
ma x Vojniku na praznik v četrtek 8.
t. m. se bo udeležilo članstvo našega
Sokola polnoštevilno. Vožnja z avtobu-
soni tja in nazaj bo stala 10 din. Pri-
jave sprejema br. Kuhar. Na razpolago
je samo še nekaj mest. Odhod ob 13.
izpred Sokolskega doma.
Polzela
po Sokolska tombola. Po deževju se
je v nedeljo 28. avgusta popoldne ne-
koliko zjasnilo, tako da je bilo mogoce
izvesti tombolo na telovadišču pri So-
kolskem domu. Lastnik elektrotehnič-
nega podjetja g. Ludvik Jelen je name-
stil v domu mikrofon, pred domom pa
zvočnik, tako da je lahko vsakdo raz-
ločno slišal izžrebane številke. Okrog
14. so se začele zbirati množice sreče
željnega občinstva. Zlasti mnogo je bilo
obiralcev hmelja. Na tomboli in zabavi
ki je bila po tomboli v domu, pa smo
žal pogrešali več domačih članov. Glav-
ne tombolske dobitke so zadeli res po-
trebni igralci. Prvi tombolski dobitek
(moško kolo) je zadela Marija Divja-
kova iz Zaloga pri St. Petru, žensko ko-
lo Jože Jurenec s Sel pri Ptuju, moško
kolo Albina Rakuševa od Sv. Barbare
v Halozah, žensko kolo Rudolf Zupanc
s Polzele, vrečo moke Ignac Planko iz
Pariželj, moške čevlje Ivanka Tržano-
va iz Slivnice, blago za žensko obleko
Zabovnik s Polzele, uro Stefan Cizej iz
Poljč. Poleg teh je bilo izžrebanih in
razdeljenih še nad 400 lepih manjših
dobitkov. Vsem darovalcem, ki so pri-
pomogli k lepemu uspehu sokolske tom-
bole, iskrena hvala!
Vransko
Vransko pismo
Vransko, 2. septembra.
Počitnice so za nami, pa se spet
oglašam. Ni mnogo, o čemer bi pisal,
kajti pasji dnevi so bili pri nas dogod-
kom nenaklonjeni. Hmelj v naših krajih
je ponekod kazal zelo slabo in kljub
, občnemu zboru naše »Hmeljarne«, ki se
je medtem le vršil in to brez vsake
reklame in agitacije — saj volitev ni
bilo na dnevnem redu — ne vemo še
prav, kako bo s cenami. So mnenja, da
bo oni, ki je dal pravočasno, zadostno
in pravilno brizgati hmelj, na vsak na-
čin bolje odrezal. Nimam temu mne-
nju nič pridejati, ker se na brizganje
ne razumem prav, vem pa, da je bri-
zgati treba znati ali se mu po potrebi
priučiti.
Stran 6.
»NOVA   DOCA«
Stev. 36.
Istega mnenja je bila tudi uprava
gasilske čete. Tako uprava, kakor četa
sama je na novo formirana. Nova
uprava naše gasilske čete je odredila
neko nedeljo praktične vaje z motorno
brizgalno in je takorekoč vpoklicala na
brizgalne vaje svoje nove člane, ki
pravzaprav še niso odslužili kadrskega
roka pri četi. Razumljivo je torej, da
spočetka ni in ni šlo. Motorka je bila
tu, bencin in olje v redu, vode dovolj,
iz cevi pa ni hotelo biti vodnega curka,
ki se na solncu prav posebno leskeče;
pravijo, da se včasih vidi kar mavrica.
Pa jo je šofer, ali kakor se že pravi
tistemu, ki motorko upravlja, sčasoma
le pogruntal. No da, kdo naj bi jo pa,
če ne on, ki ie bil za to vpoklican!
Temu se niti čudili nismo, ko vemo, ^da
je svoj čas uspegno vozil motor. Izme-
njal je svečko, potegnil za vzvod, mo-
tor se je stresel, zaropotalo je in že
so švignili vodni curki pod nebo s tako
silo, da je oni, ki je držal cevni ustnik,
zaman skušal določiti smer kipcčemu
vodnemu curku — vsaj spočetka. Kma-
lu so se zasvetile v sveži opranosti žice
našega novega omrežja, kajti te so bile
menda cilj bruhajočih vodä, ko je glas
poveljnega roga sporočil po zaključnih
formalnostih četi in gledalcem, da je
prva vaja nove čete uspešno končana
in zaključena. Jaz pravim: šlo je pa le,
četudi ni bilo zraven »prejšntjih«, ki
so svojčas upali, da bo izredni občni
zbor le sklican.
Sokolsko društvo je sklenilo, da bo-
do tekme v odbojki za prehodno darilo
brata Stilinoviča, ki si ga je prvič
osvojilo bratsko društvo v Velenju, na
praznik 8. t. m. na Vranskem, ker jib.
je preteklo nedeljo preprečilo deževje.
Pričakuje se obilna konkurenca dru-
štev. Občni zbor Sokolskega društva na
Vranskem pa bo v smislu novih pred-
pisov v nedeljo 11. t. m. ob 20. pHri br.
Grčarju.
Strelska družina bo priredila v ne-
deljo 4. t. m. pri nas tekmovanje ekip
za prehodni pokal dr. Gračnerja, ki si
ga je lani osvojila ekipa iz Celja. Po
tekmi bo prosta zabava ob sodelovanju
naše godbe na pihala.
Na ostrem ovinku na koncu trga po-
dirajo hišo, ki je zapirala pregled po
izredno frekventirani državni cesti. Ce-
stišče bodo v kratkem razširili. S tem
bo odstranjena ali vsaj močno zmanjša-
na nevarnost  prometnih  nesreč.
Mozirje
Sokolsko slavje v Mozirju
Mozirje, 2. septembra.
Naše lepo Mozirje je v nedeljo 28.
avgusta zopet jasno dokazalo, da je na-
cionalno in sokolsko. Navzlic silnemu
nalivu, ki je trajal ves dopoldan, so se
kmalu popoldne oblaki razgrnili in je
nastalo razmeroma vedro vreme, ki je
omogočilo izvedbo izredno uspelega let-
nega nastopa, združenega s proslavo
20-letnice Jugoslavije.
Ob sodelovanju priznane sokolske
godbe iz Trbovelj se je ob 15.30 for-
mirala sokolska povorka izpred ponos-
nega Sokolskega doma v Mozirju. Le
malo his je bilo, s katerih niso vihrale
državne trobojnice. Skozi okna so za-
vedni Mozirjani sipali na mimoidoče
sokolske kolone kite cvetja in dajali du-
ška svojemu sokolskemu prepričanju.
Vsi oddelki so strumno prikorakali
na slavnostno okrašenb letno telovadi-
šče na idiličnem prostoru ob bistri Sa-
vinji. Po pozdravu državni zastavi in
državni himni je postrojenim sokolskim
vrstam spregovoril s sokolskimi misli-
mi prežete navdušene besede prejšnji
dolgoletni mozirski župan in drustveni
podstarešina br. Matija Goričar. V ime-
nu nacionalnega Mozirja je toplo po-
zdravil vse navzoče. Sokolstvo mora bi-
ti budno na straži, da prepreči razdorno
delo vseh skritih in neskritih elemen-
tov, ki jim ni pri srcu Jugoslavia, za,
katero je padlo toliko naših najboljših
sinov in za katero je moral mučeniško
umrcti nepozabni kralj Aleksander Ze-
dinitelj. Sokolski borci smo brezmejno
vdani svojemu visokemu starešini mla-
demu kralju Petru II. Neizmerno se
veselimo trenutka, ko bo prevzel žezlo
in krono slavnih Karadjordjevičev, tvor-
cev Jugoslavije.
Po slavnostnem govoru je pred šte-
vilnim občinstvom nastopila najprej do-
mača ženska deca s prostimi vajami,
nato z enakimi vajami, toda strumno
in skladno, četa moške dece. Sledile so
proste vaje moškega in ženskega nara-
ščaja, ki so bile posebno lepo izvajane.
Končno so nastopili s krasnimi vajami
še člani in članice, ki so želi za svoja
izvajanja posebno navdušeno priznanje.
Orodna telovadba je bila zaradi razmo-
čenih tal izvedena v skrčenem obsegu,
vendar je nazorno pokazala prav lepe
sadove sokolskega udejstvovanja v tej
panogi. Burno aklamirani so bili nara-
ščajniki in naraščajnice. Prvi so izvajali
z raznimi prevali, preskoki in premeti
vprav vratolomne vaje, naraščajnice pa
so naxn pokazale nekaj posrečenih točk
na gredi. Vseh nastopajočih je bilo
136. Vsi ti so ob zaključku prikorakali
na telovadišče, nakar je med spušča-
njem državne zastavo vsa množica za-
pela ob spremljevanju godbe himno
»Hej Slovani« Svečanost je bila zaklju-
čena s pesmijo sokolskih legij, ki jo jc
poleg odhajajočih telovadečih oddelkov
navdušeno pelo vse sokolsko občinstvo.
Da je svečanost tako krasno uspela,
gre zasluga predvsem neumornemu sta-
rešini br. Trogerju in vrlemu prednjaš-
kcmu zboru ter vsem telovadcem, ki se
niso strašili žrtvovati se sredi dela za
nesmrtne sokolske ideje. Posebna za-
hvala pa velja bratskim društvom St.
Peter v Sav. dol., Gornji grad, Ljubno,
Rečica ob Savinji in Velenje, ki so
kljub skrajno neugodnemu vrememi
prihitela v nacionalno Mozirje v tako
častnem številu.
Slovenjuradec
Naša severna meja .. .
Slovenjgradec, 2. septembra
Z največjim zadoščenjem je v soboto
vsa nacionalna javnost vzela na znanje
vest, da ie prejel Konrad Unterberger,
nemški državljan in tukajšnji kroj. moj-
ster, nalog, da zapusti v 48 urah našo
državo. Naš list je že ponovno opozoril
javnost in oblastva na protidržavna in
izzivalna početja tega tujca. ki je vsa
povojna leta jedel naš kruh in pri tem
sramotil vse, kar je v zvezi z našo na-
cionalno državo. Zaradi teh izzivanj je
bil Unterberger že ponovno kaznovan,
razen tega pa je bil v Avstriji kakor
tudi pri nas zaradi kriminalnih prestop-
kov že mnogokrat gost raznih jetnišnic.
Nedavno je Unterberger sredi mesta
javno zmerjal zavednega nacionalnega
delavca in Sokola z »Windischer Hund«,
kar je končno napotilo oblasti, da so
mu izdale izgonski nalog.
Najbolj nas je pa nato iznenadila
vest, da je po danem izgonskem nalogu
prišla na sresko načelstvo deputacija,
v kateri sta bila tudi občinska odborni-
ka in člana JRZ gg. Janez Sulcer in
Frančišek Lobe, in prosila, da se ta Iz-
gonski nalog prekliče. Ker je pa ostala
ta intcrvencija brezuspešna, je nato
ponovno interveniral pri vseh mogočih
oblasteh občinski odbornik in vplivni
clan JRZ g. Franc Topolnik, ki je tudi
dosegel, da je bil Unterbergerju kot
članu JRZ izgonski rok podaljšan za
tri dni. S tem svojim postopanjem so
si tukajšnji klerikalci zopet izstavili
najlepše izpričevalo res »narodnega«
delovanja v današnjih težkih časih na
naši ogroženi severni meji. Vse prebi-
valstvo odločno obsoja to protinarodno
delovanje odličnih in vplivnih članov
JRZ.
Nižjo   gimnazijo   v   Slovenj-
gradec!
Slovcnjgradec, 2. septembra.
Nedavno smo priobčili v našem listu
daljši članek pod gornjim naslovom,
ki je izzval v vseh krogih prebivalstva
splošno odobravanje. Tembolj pa nas
je zato presenetil »Slovenec«, ki je pod
naslovom »Gimnazija v Slovenjgradcu«
objavil izpod peresa dobro znanega
pisca krajši članek, v katerem pisec
zaradi lastnih osebnih koristi nastopa
proti gimnaziji v Slovenjgradcu in se
zavzema za  ohranitev meščanske šole.
Mi nismo nikakor bili proti brezpo-
gojni ukinitvi slovenjegraške mešČan-
ske sole, marveč bomo z največjim ve-
seljem pozdravili dejstvo, če bosta oba
šolska zavoda ostala  v  Slovenjgradcu.
Ne vemo pa, zakaj bi bag gimnazija
lahko bila drugod, meščanska sola pa
ne. Saj je vendar v interesu vsakega
mesta, da dobi čim višje šolske zavode.
Mislimo, da bi v gimnaziji prejemali
učenci ravno tako dobro izobrazbo,
kakor v meščanski šoli. Nikakor pa ne
gre, da bi zaradi ene same osebe, ki se
boji premestitve iz Slovenjgradca, me-
sto prišlo ob tako važen zavod. Ali mo-
goce g. predsednik JRZ, ki je obenem
upravitelj meščanske sole, misli, da je
takšno delovanje v skladu s potrebami
ljudstva? G. Teuerschuh kot javni de-
lavec seveda ne sme pri tako važnih
vprašanjih gledati na svoje lastne kort-
sti, temveč mora imeti pred očmi vedno
le dobrobit naroda.
Dne 26. avgusta je bila v tej zadevi
v Slovenjgradcu komisija v kat.eri pa
je prišlo do velikih nasprotstev med
glavnimi odborniki JRZ. Predsednik
JRZ, ki je obenem upravitelj meščan-
ske sole, je namreč oporekal potrebi
ustanovitve gimnazije, ker bi pač po
ustanovitvi gimnazije bila nevarnost,
da bi bila meščanska sola ukinjena in
bi g. predsednik moral zapustiti lepo
slovenjegraško mesto. Ostali odborniki
z g. županom dr. Picejem na čelu pa so
se izjavili odločno za gimnazijo. Kon-
čno je tudi prišlo do sporazuma, da bi
kljub ustanovitvi gimnazije še vedno
ostala meščanska sola. Na ta način bi
bil volk sit in koza cola. Vprašanje je
samo še, ali bodo tudi oblastva zado-
voljna s to rešitvijo.
V torkovi številki »Slovenca« je bil
ponovno priobčen daljši članek o potre-
bi ustanovitve gimnazije, v katerem
podaja župan g. dr. Picej pregleden hi-
storiat prizadevanj odločilnih faktorjev
za ustanovitev gimnazije. Iz tega histo-
riata, ki je pravzaprav odgovor na so-
botni članek v »Slovencu«, posnemamo,
da ni bil pisec sobotnega članka niti
najmanj legitimiran za priobčitev svo-
jih absurdnih trditev, temveč da je bila
na raznih anketah soglasno, z edino iz-
jcmo zastopnika meščanske sole g.
Teuerschuha, izražena potreba po usta-
novitvi tako potrebnega zavoda.
s Proslava 30-letnice NSZ in 20-lctni-
ce Jugoslavije. V nedeljo 18. septembra
bo priredila podružnica Narodne stro-
kovne zveze v Slovenjgradcu svecano
proslavo 20-letnice Jugoslavije in 30-
letnice NSZ. Dopoldne bo svečano zbo-
rovanje, zvečer pa družabni večer. Opo-
zarjamo že danes vsa društva na to
proslavo in jih prosimo, da bi ta dan
ne priredila svojih prireditev.
s Osebna vest. Na lastno prošnjo je
bil premeščen iz Slovenjgradca na po-
što v Trebnje na Dolenjskem g. Franc
Znidcršič. G. Znideršič je bil agilen član
Sokola, Lovskega društva in Strelske
družine. Ta društva ga bodo močno po-
grešala.
s Valute je hotel tihotapiti znani rs-
negat Karel Rebul iz Slovenjgradcfi,
vendar pa so čuječi obmejni organi pra-
vcčasno preprečili njegovo namero In
mu odvzeli vse valute. Razen tega pa
čaka Rebula še precejšnja denarna
kazen.
s Nov grob. V slovenjegraški bolnici
je po daljši bolezni umrla v 42. letu
starosti gospa Berta Serbakova, roj.
Krajnčeva, soproga uglednega trgovca
in posestnica v Pameeah. Pogreb blage
pokojnice, ki se ga je udeležila ogrom-
na množica prebivalstva in gasilstvo v
krojih, ie dokazal, kako zelo priljub-
ljena je bila pokojna v vseh tukajšnjih
krogih. Vsem svojcem, posebno pa tež-
ko prizadetemu soprogu, izrekamo naše
iskreno sožalje!
s Tekme v odbojki. V nedeljo so bile
na sokolskem telovadišču v Slovenj-
gradcu pod vodstvom okrožnega načel-
nika br. Mira Veljaka tekme v odbojki
za prvenstvo koroškega okrožja. Tek-
movanja so se udelcžila 3 članska in 6
naraščajniških mostev. Pri članih je od-
neslo zmago pred Sloven jgra deem in
Mežico moštvo Sokolskega društva iz
Guštanja. Pri naraščajnikih si je pri-
borila prvenstvo Vuzenica, ki ji sledijo
Mežica, Zerjav, Dravograd, Slovenj-
gradec in Guštanj. Za tekme je vladalo
zelo veliko zanimanje. Zanimivim bor-
bam je pri3ostvovalo mnogo občinstva.
s Sport. V nedeljo bosta nastopili
v Mežici prvo in drugo moštvo SK Mi-
slinje  in  odigrali dve  tekmi proti SK
i  Korotanu iz Mežice in  SK Olimpiji iz
i  Prevalj. Obenem bodo v Mežici tudi ve-
;   like   medklubske   kolesarske   dirke,     v
priredbi tamkajšnjega SK Korotana.
Prevalje
pr Narodna spominska svečanost na
Prevaljah. Na povabilo g. župana Ku-
govnika so se zbrali v nedeljo na Pre-
valjah člani Narodnega sveta za Mežiš-
ko dolino, ki so pred 20 leti ob prevra-
tu storili vse potrebno, da se je del
koroške zemlje — Mežiška dolina brez
plebiscita priklopila k naši svobodni
državi Jugoslaviji. Povabilu se je od-
zval tudi takratni predsednik Narodne-
ga sveta za Mežiško dolino Andrej
Oset, bivši posestnik Tolstovrške slati-
ne, ki je pred 20 leti skupno z Lečni-
kom in Riflnom ustanovil Narodni svet
in Narodno stražo v Mežiški dolini. An-
drej Oset je v odločilnem trenutku prl-
peljal na Koroško tudi svojega šentjur-
skega rojaka nadporočnika Malgaja, ki
je zbral 50 vojakov v St. Juriju in Ce-
lju ter jih pripeljal na Prevalje, od ko-
der so zasedli Mežiško dolino in velik
del Koroške. Na sestanku v nedeljo so
bili navzoči tudi nekateri člani Narod-
nega sveta iz Pliberka ter člani Narod-
ne straže in narodnih žen iz deklaracij-
ske dobe. Vsi so se dali fotografirati
Slike bodo razstavljene na jubilejni
kulturni razstavi ob priliki proslave 20-
letnice Jugoslavije v Prevaljah. Navzoči
so bili: Andrej Oset iz Maribora, La-
hovnik, Rifel, Franjo Lečnik, Beno Kot-
nik, Alojz Rozman, Mrkva, dekan
Hornböck iz Mežice, Kumprej-Pluder,
prof. dr. Sušnik, Doberšek, Stopar, Ku-
govnik, Grošelj, Kordež, Koffou, Ar-
noh, Peče, Cikulnik, Cas, Zivec, Vajn-
cerl, gospe Lahovnikova, Marija Lam-
prehtova, Marija Zodrautova, Justi Pe-
četova itd. Mnogo članov je bilo zadr-
žanih, več jih je tudi umrlo. Ob tej
priliki so ob spominu na ustanovitelje
Narodnega sveta ter na osvoboditev in
na Malgaja in druge padle in umrle ju-
nake spregovorili pomembne spomin-
ske besede gg. Doberšek, Beno Kotnik
p. d. Lubas, posestnik v Kotljah in.
bivši predsednik Narodnega sveta An-
drej Oset iz Maribora ter sklenili, da
bo na dan 20-letnice prihoda Malgajeve
čete dne 6. novembra večja spominska
svečanost na Prevaljah, na katero bodo
povabljeni vsi borci in sodelavci za
osvoboditev Mežiške doline in Koroške.
LaSko
1 Sličice s katoliškega tabora. Da    se
»fantovskc in dekliške katoliške pro-
svetne organizacije« izživljajo prven-
stveno v propagandi za širjenje klei'i-
kalizma, je pri nas splošno znana stvar.
To potrjujejo tudi dogodki ob priliki
katoliškega prosvetnega tabora v La-
Skem, ki zgovorno pričajo, da se na
prosveto kmetskega dolovnega ljudstva
polaga bore malo, saj v vsem času delo-
vanja teh organizacij ni opaziti nobenih
koristi v pogledu kulturnega in pro-
svetnega dviga teh slojev, ki so z vsemi
mogočimi in nemogočimi sredstvi za-
kleščeni v klerikalnem gnezdu. Zato pa
klerikalni voditelji tem vcč polagajo na
propagandö za širjenje klerikalizma.
Tako so na taboru servirali tako zva-
nim boljšim klerikalnim gostom n. pr.
pivo in sicer — brezplačno, menda za-
to, da jim pokažejo, kako radodarni
so ljudje, ki se smatrajo bližje Bogu
kot ostali, ki niso tolikšni svetohlinci.
Clovek, ki je ob tem času usmeril po-
gled na oslepele ljudi, invalide, pohab-
! Ijence i. dr. reveže, ki so stali od kolo-
dvora do tabora in prosili za milodare..
pa se jih ves tabor z nad 10.000 din
dobička od prireditve ni usmilil niti z
eno porcijo jela in kozarčkom pijače
ali s podporo, in ki to primerja s sv.
pismom in Kristusovimi načeli, koncno
vendarle uvidi, da jim je krščanska lju-
bezen do bližnjega deveta briga. — Po-
ročali smo že, da se je v času dopol-
danskega zborovanja na trgu zadrževal
g.                       v hotelu »Savinji«. Da
popoldanska prireditev ne bi doživela
še večjega poloma kakor dopoldanska,
se je naš kaplan po kosilu s kolesom
odpeljal v Smarjeto in tamkaj priga-
njal ljudi k udeležbi na popoldanskem
nastopu. — V času, ko je bil popoldan-
ski nastop, so otroci nekega kmeta v
St. Rupertu, ki so ostali    doma    brez
Stev. 36.
»NOVA    D O B A«
psr*-'
Stran 7.
nadzorstva, vloraili pri sosedu, tamkaj
v sobah obrnili vse narobe in zapustili
tudi značilne sledove slabo vzgojenih
otrok. Le žal, da taboriti in voditelji
niso čuli okrito in pošteno povedanega
mnenja prizadetega kmeta. — Taborske
značke so prodajali na zares originalen
način. To se da primerjati edino s »te-
rorjem od spodaj« na Hrvatskem. Ce
kdo ni brezpogojno kupil znaka že v
predprodaji, ko so »slovenska dekleta«
pritiskala na vsako hišo, so mu zagro-
zila, da imajo seznam vseh his in da
bodo hiše posestnikov, ki ne kupijo
znaka, ožigosane za nekrščanske. Zares
krščansko postopanje! — Neki taborit,
ki se je šele zjutraj iztreznil v obcest-
nem jarku v bližini Marijagradca, je
naslednji dan iskal svojo suknjo po
vseh laških gostilnah. Znani dovtipnež
v Laškem mu je namignil, naj objavi v
časopisih, da jo najditelj izroči priredit-
venemu odboru tabora v Laškem. Na
ta način bo najhitreje v posesti svoje
suknje.
1 Se o taboru. Cital sem Vase poro-
čilo o »Velikem taboru« v Laškem.
Imel sem tudi sam priliko ogledati si
to prireditev. Videl sem, da je g.
prišel že zjutraj v La-
ško in se podal k svojim sorodnikom
in čakal poročila, ali bo shod pred ol-
tarjem na trgu dovolj dobro obiskan.
Bilo pa je le premalo ljudi in še oni,
ki so nekaj časa poslušali, so polago-
ma kapali proč. — Cez dan in zvecer
sem opazoval razne dogodke in prizore,
o katerih pravite, da nočete pisati. Ne-
kaj pa le naj povem kot nepristranski
opazovalec. Videl sem namreč izbruhe
obiskovalcev tega tabora proti Soko-
lom in reči moram, da me je bolelo
srce, ko sem gledal tako brezmejno so-
vraštvo med pripadniki istega naroda.
Videl sem tudi na eni strani mirno in
dostojanstveno zadržanje, na drugi
strani pa res pravo pobesnelost. In
spomnil sem se še na eno stvar. Sokoli
imajo na graščini obešeno svojo tablo
za lastne razglase. Več kot 14 dni je
bil na tej reklamni tabli baje brez do-
voljenja Sokola pritrjen iepak za kle-
rikalni tabor, ne da bi ga kdo. strgal
ali ne da bi kdo od Sokola komu za-
radi tega kaj očital. In če s tern pri-
merjam ono grdo zagrizenost, ki jo
kažejo proti Sokolu zapeljani fantje,
moram priznati, da je Sokol res viteš-
ka, nacionalna organizacija, ki ne po-
zna ne politike in ne politične mržnje.
Tako je prav. Zdravo! — Sokol.
1 Popravek. Tiskarski škrat je v po-
ročilu s tabora v zadnji številki »Nove
Dobe« iz 1600 udeležencev maše na tr-
gu na dan prosvetnega tabora v La-
škem napravil 1800. Popravljamo, da
je bilo pri sv. maši takrat navzočih reci
in piši 1600 ljudi z otroki vred, vštevši
tudi vse nacionalno občinstvo, ki je
prisostvovalo sv. maši. Za zborovanje
po sv. maši je ostalo vsega skupaj z
otroki 800 ljudi, med temi največ čla-
iiic Marijine družbe, ki so vztrajale do
konca govorov, dočim je večina moških
že med mašo zapustila prostor.
1 Proslava kraljevega rojstnega dne.
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. in
prvega sokolskega starešine bo prosla-
vilo Sokolsko društvo v Laškem na
predvečer, t. j. v ponedeljek 5. t. m.
Ob 20.30 bodo zažareli kresovi, Sokolski
dom bo iluminiran, članstvo pa bo raz-
svetlilo okna svojih stanovanj. IstoČa-
sno bo zbor vsega članstva v veliki dvo-
rani Sokolskega doma in sicer točno ob
20.30. Vse članstvo brez izjeme je dolž-
no udeležiti se zbora. Ob tej priliki
mora vsak clan podpisati spomenico.
Kdor je ne bi izjemoma podpisal ta ve-
čer, jo lahko podpiše še 6. t. m. do 18.
v Sokolskem domu. Na zboru bo član-
atvo pozdravilo državno zastavo, za-
pelo himno, poslušalo spomenico saveza
in nagovor starešine, nakar bodo sle-
dile deklamacije, nekaj telovadnih točk,
alegorična slika in petje pesmi sokol-
skih legij. V torek 6. maja se bo dru-
štvo udeležilo po deputaciji službe
božje. Zbora se mora udeležiti članstvo
v krojih ali civilu z znaki. Proslava
kraljevega rojstnega dne mora biti do-
stojna. Morebitnega obhoda po mestu
se Sokol ne bo udeležil, ker to ni v nje-
govem programu. Zdravo!
1 Borba za Gostilničarsko pivovarno.
Iz g'ostilnicarskih vrst smo prejeli: Zi-
dovska konkurenca od dneva do dneva
poostruje   borbo   proti  naši  pivovarni.
Dočim je sprva gledala na našo akcijo
le pomilovalno, je pozneje pričela s ti-
him zakulisnim delom. Pošiljala je k
članom uprave nekega zagrebškega Zi-
da, ki upravlja pri kartelu važno mesto,
ter je uglednemu članu uprave ponu-
dila iz proste roke 300.000 din nagra-
de in razne druge ugodnosti. Konkuren-
ca se je zmotila v ^oliko, ker ni upo-
števala, da v upravnem odboru Gostil-
ničarske pivovarne ne sedijo Zidje m
njim podobni domači gospodarstveniki,
marveč poštenjaki, ki se ne dajo pro-
dati. Ko to ni zaleglo, so pričeli s slo-
vito okrožnico iz Celja, ki smo jo ome-
nili in osvetlili v zadnji številki. Sedaj
pa pošiljajo okrog delničarjev svojc
agente, ki iščejo in zbirajo poblastila
delničarjev za občni zbor. Ko boste to-
variši gostilničarji izvedeli, kdo tiči za
to akcijo, boste strmeli in še bolje ra-
zumeli, kaj žene nasprotnike k tej bor-
bi. Kot pošten slovenski gostilničar po-
vem svojim delničarjem samo to - le:
Osebno sem si oglcdal pivovarno in nje-
no poslovanje. Cudil sem se ogromne-
mu delu, ki ga je ustvarila naša vztraj-
nost, požrtvovalnost in solidarnost, ter
se prepričal, da bo pivovarna začela
prihodnje dni obratovati, ker jo zadr-
žujejo sedaj le še tabelarični izkazi za
trošarinjenje piva. Obljubljeno je, da
bodo te tabele dospele iz Beograda naj-
pozneje 7. t. m., nakar ne bo nobenega
zadržka več in se bo varjenje piva pri-
čelo. Ker so se o tern prepričali tudi
nasprotniki, ki so poslali v Laško svoje
ogleduhe, hočejo sedaj preslepiti delni-
čarje z izmišljenimi in nertesničnimi
vestmi in z beganjem javnosti. Radi bi
zapeljali delničarje k nepremišljenim
korakom in jim v ta namen obetajo
vse mogoče. Tovariši naj mi verjamejo,
da bodo grdo nasedli, če bodo verjeli
tern agentom, in da bodo silno oškodo-
vani. Tudi če bi se konkurenca utiho-
tapila v našo pivovarno, kar bi se mo-
glo zgoditi le s spremembo pravil, bi
ne ponudila za njo tiste kupnine, da bi
prišli delničarji do vplačane glavnice,
temveč bi izgubili več kot polovico svo-
jega denarja. Ako pa bomo gostilničar-
ji vzdržali na sedanji poti, nam bodo
morali Zidje odstopiti vsaj del svojih
mastnih zaslužkov. Poženite čez prag
vsakoga agenta, ki bo prišel k Vam
s  takimi  ponudbami!  — Gostilničar.
1 »Jugoslovenska akeija«. Preteklo
nedeljo je vozil skozi Laško zagrebški
avto, iz katerega so se vsipali letaki
»Centralnega odbora jugoslovenske ak-
cije«, ki objavljajo resoluciio s seje z
dne 9. januarja t. 1. v Zagrebu in na-
znanjajo, da ta akeija kot borbena so-
cialno nacionalna organizacija izstopa
iz Jugoslovenskega nacionalnega pokre-
ta Zbor. Ti letaki so padali na nerodo-
vitna tla. Laščani imamo dovolj teh In
podobnih pokretov še izza ere Trop-
Gerkman, ko se je pokazalo, kako ža-
lostne posledice imajo taki pokreti, za-
početi od ljudi, kakršen je Gaber pisa-
telja Miška Kranjca. Takih klavernih
prikazni je namreč tudi v Laškem več
kot dovolj.
1 V nedeljo 4. septembra bodo na
sokolskem letnem telovadišču tekme na-
raščaja v prostih panogah. Pričele se
bodo ob 8. zjutraj. Tekme moškega
naraščaja so meddruštvene in se bo
tekmovalo v peteroboju v sledečih pa-
nogah: met krogle in diska, skok v vi-
šino in daljino, tek na 60 m ter v ide-
ologiji sokolstva. Ker se je prijavilo za
tekme moškega naraščaja več sosednih
društev, je pričakovati, da bo borba iz-
redno zanimiva in napeta. Sokoli in pri-
jatelji sokolstva, vabimo vas, da si o-
gledate to prireditev in da s svojo nav-
zočnostjo pokažcte razumevanje in
vzpodbujate tekmovalce v viteški borbi.
1 Tekme za prehodno darilo klp
»Zmagovalec«. Leta 1937. je poklonil
naš starešina br. dr. Roš Sokolskemu
društvu v Laškem kot prehodno darilo
za meddruštvene lahkoatletske tekme
članov v peteroboju kipec »Zmagova-
lec«. To darilo je namenjeno zmagovi-
temu društvu v peteroboju, ki je včla-
njeno v celjski sokolski župi, preide
pa v trajno last onega društva, ki zma-
ga trikrat zaporedoma ali petkrat v
presledkih. V letu 1937. je zmago od-
neslo naše društvo. Letošnje tekme bo-
do na tukajšnjem letnem telovadišču
18. t. m. s pričetkom ob %9. dopoldne.
Tekmovalo sc bo v metu diska in kro-
gle, skoku v daljino  in višino in  teku
na 100 m. Vabljena so vsa društva
celjske sokolske župe, ki bodo od na-
šega društva obveščena s posebno
okrožnico. Tekmuje se po pravilniku za
prehodno darilo »Zmagovalec«, ocenju-
je pa po lahkoatletski tabeli. Darilo bo
po možnosti razstavljeno v eni izmed
celjskih trgovskih izložb.
1 Nacionalna mladina bo priredila v
nedeljo 18. t. m. ob 20. v dvorani Hen-
ke v Laškem veliko trgatev grozdja s
plesom, zabavnimi šajlivimi točkami,
šaljivo pošto in drugim sporedom. Ka-
kor lani, pričakujemo tudi letos, da bo
vse nacionalno občinstvo podprlo to
prireditev in se je polnoštevilno udele-
žilo. Prosimo društva, da bi ta večer
ne prirejala prireditev.
1 Slepar. Znano je, da namerava naša
podružnica SPD graditi na Smohorju
velik planinski dom. Kupljeno je zem-
ljišče, pripravljajo se načrti, zbira se
gradivo itd. Pretekli teden je prišel k
oskrbniku sedanje planinske koče bolj-
še oblečen mlajši moški, kakršne nazi-
vajo pri nas »stepuh«. Začel je praviti,
da je poslan od centrale SPD, da si
ogleda stavbišče za novi planinski dom,
da pa mu ie zmanjkalo denarja. Na-
prosil je oskrbnika, naj mu posodi 150
din, kar ie ta tudi storil. Oskrbnik je
že drugi dan na svojo žalost ugotovil,
da je nascdel sleparju.
1 Nesreča. Preteklo soboto je vozil
28-letni Leopold Jeras, hlapec trgovca
g. Grečnerja iz St. Lenarta apno od
Rimskih toplic proti Laškemu. V bliži-
ni Vrteč je hotel hlapec stopiti z voza.
Pri tern mu je spodrsnilo. Padel je pod
voz. Prvo kolo težko naloženega voza
mu ie šlo čez levo nogo in mu jo zdro-
bilo. Pone^srečenca so prepeljali v celj-
sko  bolnico.
1 Kino Laško predvaja v soboto 3. t.
m. ob 20.30 in v nedeljo 4. t. m. ob
16.30 in ob 20.30 velefilm posvečen le-
poti žene »Ziegfield — kralj žena«.
Krasne revije lepih žen, nepopisne in-
scenacije, lepa glasba in vsebina,. Willi-
am Powell, Luise Rainer, Mirna Loy.
Tednik. — V sredo 7. ob 20.30 in če-
trtek 8. t. m. ob 16.30 in 20.30 film z
božanstveno Greto Garbo »Ana Kareni-
na« po romanu Leva Tolstega.
Hrastnik
h Sokolsko  društvo  v Hrastniku  bo
priredilo v proslavo rojstnega dne Nj.
Vel. kralja Petra II. v ponedeljek 5. t.
m. ob 20. akademijo na dvorišču osnov-
ne deške sole (v primeru slabega vre-
mena v dvorani Sokolskega doma). Dne
6. t. m. ob 10. dopoldne bo v Sokolskem
domu obvezna društvena proslava po
sporedu, ki ga je predpisala savezna
uprava. Hrastniška javnost je vabljena,
da se udeleži akademije v čim večjem
številu.
h Poslovil se je od nas naš dolgoletni
učitelj in tukajšnji rojak g. Miloš Ro§,
ki so je preselil za stalno v Laško. Ze
ob njegovi upokojitvi smo pisali o nje-
govih velikih zaslugah za domači kraj.
Zelimo mu prav od srea, da bi svoj za-
služeni pokoj užival v zdravju in zado-
voljstvu tja do skrajnih mej človeške-
ga življenja. Nacionalnemu Laškemu
pa čestitamo, da je dobilo v svojo sredo
moža, na katerega lahko računa v vsa-
kem primeru v polni meri.
h Nov šolski upravitelj. Za upravite-
lja deške osnovne sole v Hrastniku je
imenovan dolgoletni učitelj g. Davorin
Gander. Menda ni človeka v Hrastniku,
ki bi ne sprejel z zadoščenjem te vesti,
saJ je g. Cander ena najpriljubljenejših
oseb v Hrastniku. Gospodu upravitelju
iskreno čestitamo!
h Učiteljskih moči primanjkuje! Na
tukajšnji obrtni nadaljevalni soli bo v
bodočem šolskem letu poučeval tudi
ncki  krojač.
Krško
kr Omladina JiiKoslovenske nacional-
ne stranke za srez Krško bo imela na
praznik 8. septembra v posebnih gor-
njih prostorih gostilne g. Franca Va-
niča v Krškem mladinsko zborovanje s
sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav
predsednika sreske organizacije. 2. Go-
vori banovinskih delegatov OJNS. 3.
Govori narodnih poslancev gg. Ante
Kovača, Albina Komana in Milana
Mravljeta. Začetek ob 10. dopoldne.
Vabljeni vsi somišljeniki in prijatelji
nacionalne mladine! — Odbor.
Kozje
Kozjansko pismo
Kozje,  2. septembra.
Pretekli teden sem opazil, da so bili
Kozjani razočarani, ker nisem ničesar
pisal o njih v »Novi Dobi. Zadnjič sera
obljubil, da bom na določenem mestu
dajal odgovore, prevzemal pritožbe itd.,
in sem to tudi storil. Doslej sta se ogla-
sili dve osebi, pri katerih se bom na
prvi vožnji skozi Kozje osebno zglasil.
Eno izmed teh dveh oseb iskreno po-
milujem, ker je postala nesrečna zaradi
nevoščljivih ljudi. Vzeli so ji streho,
pod katero je mirno preživljala svoja
stara leta. O tej zadevi se bom še oseb-
no prepričal, nakar bom poročal.
Preteklo nedeljo so priredili v oko-
liških gozdovih lov na divje svinje, ki
povzročajo zelo veliko škodo. Zal pa je
bil  lov zaenkrat  brezuspesen.
Tukajšnji jetničar g. Majer je zopet
premeščen. Na njegovo mesto pride g-.
Zakrajšek  iz  Ribnice.
V nedeljo je silno deževalo, tako da
je potok Bistrica močno narastel ter
poplavil njive in travnike ob strugi. Vo-
da je odnašala pridelke z njiv in mrvo s
travnikov. Tudi šofer Franček nas je
moral namesto po običajni cesti poteg-
niti z avtobusom čez Gluho peč v Klju-
čice in dalje po Dupelskem do Podsrede
kajti sicer bi bili zdrknili z avtobusom
v Bistrico. Dobro bi bilo, da bi vsaj
ponekod regulirali strugo, saj sem opa-
zil v Kozjem dovolj brezposelnih. Zakaj
pa so začeli sosedje Pilštanjčani, ki se
jim ni treba toliko bati povodnji, kakor
nam?
Kozjanski Sokoli, udeležite se v ne-
deljo tombole pri Sv. Petru! Tombolske
karte menda še lahko dobite pri Vaši
s. načelnici.
Cudim se, da Kozjani šele sedaj za-
hajajo na letovišče, nekateri celo z
aeroplanom. Ce bo šlo tako naprej, bo-
mo morda lahko kmalu videli v Kozjem
kak tuj aeroplan.
Kozjani, izrabite ugodno priliko in
se prijavite pri Vašem frizerju za izlet
na Sušak, ker je cena 60 din din izred-
no nizka. Prijavite se lahko tudi pri br.
Janku Rcclju.
Gospodarstvo
Razkisanje vina
Skrajno neugodno prošlo leto nam je
dalo malo mošta in še ta most je imel
le malo sladkorja in mnogo kisline.
Boljše sorte, v ugodnih legah in bolj
pozno brane, so dosegle sicer 16^—18
in celo do 20 utežnih odstotkov slad-
korja po klosterneuburški moštni teht-
nici, a se vedno 9—12 %„ kisline. Pri
slabših sortah, manj ugodnih legah in
pri ranih trgatvah pa so dosegli mo-
šti 12—14%, redkokje do 15% sladkor-
ja, kisline 13—15°/oo, v najslabših pri-
merih 16 in celo do 17%o celokupne
kisline. Premalo sladke mošte so mnogi
sladili, kakor so to letos izjemno obla-
sti dovolile in preskrbele celo breztro-
šarinski sladkor. Težja je pa poprava
prekislih moštov ozir. vin. S slajenjem
se sicer zviša odstotek sladkorja v
moštu, ne zniža pa se s tern kislina v
moštu, kakor to nekateri še vedno po-
motoma menijo. Sicer je znanost tudi
v kletarski tehniki v zadnjih desetlet-
jih silno napredovala in uporabljamo
danes za razkisanje mošta ali vina z
uspehom razna sredstva, kakor kalci-
jcv karbonat, kalijev karbonat in kali-
jev nevtralni tartrat, katera sredstva
so po zakonu o vinu dovoljena. Vendar
je iz raznih vzrokov priporočljivo, da
podvzamemo vse mere, da kislino v vi-
nu naravnim potom omilimo in še le
za tern, ako je to še potrebno, sežemo
po navedenih sredstvih.
Sicer je večina letošnjega vina, koli-
kor ga je sploh bilo, že porabljenega,
boljših sort pa sploh več ni. Ker pa so
razna vprašanja, kako postopati ozi-
roma kaj narediti s kislimi vini, baš
letos in še vedno česta, prinašamo na-
stopno obširnejšo razpravo, ki sicer
more služiti tudi v bodoče.
Naravnim potom omilimo kislino v
vinu in napravimo vino kolikor toliko
pitno, če vino bolj pozno pretakamo In
ga  nato  zrežemo   (zmešamo)   s  kakim
Straii 8.
Šolske  knjige
»NOVA    D 0 B A«
Stev. 36.
f.           nove in rabljene Jer vse ostale
šolske potreblčiiie
nabavite po zclo ugodnih       l\Alfllllllll All
,      cenah v knjigarni     f|VVrl Vffllill
Celje — Kralja   Petra  cesla stev« 45
milejšim vinom, n. pr. z žlahtnino ali
s silvancem. Le če takih ali drugih mi-
lib^vin nimamo, potem vino razkisamo.
V  grozdnem moštu sta od raznih ki-
slin najvažnejši vinska kislina in jabolč-
na kislina. V normalnih letih ima most
6—9"/oo, letos pa je imel znatno več ki-
sline. Ob vrenju mošta in poznejšem zo-
rejiju vina se kislina počasi zmanjšuje.
Nekaj   promil   kisline   izpade   v   obliki
vinskega kamna, jabolčna kislina pa se
razkroji pod uplivom nekih  bakterij v
mnogo milejšo mlečno kislino in oglji-
kov dvokis, ki uhaja iz vina. Oba poja-
va tvorita takozvani    naravni    proces
zmanjšanja oziroma razpadanja kisline
v vinu.
Pomniti pa moramo, da je izvestna
količina kisline vinu potrebna, ker po-
maga vino konzervirati; saj vemo, da
so vina z zadostno kislino odpornejša
proti napakam in boleznim, kakor mila
vina, ki imajo malo ali premalo kisline.
Kislina pa upliva tudi na okus in zna-
čaj vina sploh.
V   toplejših kleteh in v bolj    šibkih
vinih  nastopi tkzv. naravni  padec  ki-
slin hitreje in močneje. Ob takih pogo-
jih lahko zgubijo kisla vina celo 4—6
gramov kisline na 1 liter;  ob neugod-
nih pogojih pa dosti manj. V naši moči
je tedaj, da izločitev oziroma prirodni
izpad kisline preprečamo ali pa pospe-
šujemo  s  primerno  kletarsko  tehniko.
Zmanjšanje in razpad v kisline pospe-
šujemo tako, da skrbimo za gladko po-
kipenje mošta, da držimo  vino v bolj
toplih kleteh krog 15" C, da nekajkrat
pomešamo vino z drožmi (ako so zdrava
ali  vsaj  od  razsluzenega  mošta),     da
pozno  pretakamo,   to  je  še  le  meseca
februarja ali marca in da vino pri pre-
toku  prav  malo   ali  nič  ne  žveplamo.
Na ta način se pospešuje naravni pro-
ces razpadanja skupne kisline v mladem
vinu.
Razkisamo lahko že most ali še le
vino. Menimo pa, da je po vsem pove-
danem bolje razkisati že več ali manj
gotovo vino, to je čez nekaj časa po
prvem pretakanju. Takrat določimo
kislino v vinu in če je kisline preveo,
je lahko en del odvzamemo kemičnim
potom.
Od dovoljenih sredstev za razkisa-
nje vina se pri nas najbolj uporablja
kalcijev karbonat, to je ogljikovo kislo
apno, oborjeno apno, sncžnobel prašek,
ki mora biti kemično popolnoma čist;
dobi se v drogerijah in lekarnah. Vinu
se odvzame l%0, največ l^%0 in le
redkokdaj 2%o vinske kisline, kajti le
za to se gre. Ce dodamo vinu več og-
ljikovokislega apna, se lahko zgodi, da
se en del tega praška zveijc z jabolcno
in mlečno kislino v jabolčnokislo in
mlečnokislo apno, katere spojine so v
vinu večinoma topljive. Le vinskokislo
apno je netopljivo v vinu in se izloči
kot zrnčast prah na dno in doge soda.
Več kisline bi naj ne odvzeli, kajti do
l%o odn. vsaj K>%o vin. kisline naj v
vinu še ostanc. Premočno razkisana
vina dobijo neprijeten lužinast, kovi-
nast okus in so bolj podvržena napa-
kam in boleznim vina.
•'• Za znižanje kisline v vinu za l%o
moramo 1 hektolitru vina pridjati 66.7
gramov ogljikovokislega apna; za
l^%o vin. kisline rabimo okroglo 100
gramov tega praška. Da vemo, koliko
ima vino kisline odnosno koliko je sme-
mo odvzeti, bi morali kislino določiti
kemičnim potom. Ker pa tega navadno
ne delamo, se odločimo za samo 66.7
gramov odnosno največ 100 gramov
tega praška na 1 hi vina, to je za izlo-
čitev 1%,, odnosno najveČ lK>o/oo vin.
kisline; a tern se doseže že precejšnjo
razkisanje. Sicer pa po odredbi člena
10. pravilnika k zakonu o vinu na pred-
log pristojne kontrolnc postaje določa
kralj. banska uprava, koliko in v kate-
rih goricah se more vinu odvzeti kisline.
Pred razkisanjem je najbolje, da na-
pravimo poskus v malern, v 2 stekleni-
cah po 1 liter. Steklenici napolnimo
točno po 1 liter vina in dodamo točno,
prvi 0.67 g, drugi 1 gram ogljikovoki-
slega apna. Steklenici dobro premeša-
mo, zamašimo in shranimo 12—14 dni
v kleti. Nato vino preskusimo in po
vzorcu, ki nam bolj ugaja, preračunamo
potrebne količine praška v velikem.
Ce smo se odločili na primer za prvi
poskus, to je za odvzeti vinu l%0 kisli-
ne in hočemo razkisati recimo 500 lit-
rov vina, tedaj bomo potrebovali za to
razkisanje 500 X 0.67 = 335 gramov
ogljikovokislega apna. To množino pra-
ška najprvo izperemo. Prašek razmeša-
mo v škafu čiste vode na redko tekoči-
no in pustimo, da se usede. Nato vodo
odlijemo, prilijemo druge in isto še en-
krat, po potrebi tudi večkrat ponovimo.
To postopanje je potrebno, da spravi-
mo iz praška morebiten slab duh, ki se
ga je prašek navlekel pri neprevidni
shranitvi. Praška, ki nima slabega du-
ha, pa ni treba prati. Neizpran in docela
odceden prašek sipamo, dodevamo vinu
in vino dobro premešamo. Vino se bo
vsled odhajajočega ogljikovega dvoki-
sa močno penilo, zato storimo dobro,
da poprej nekaj vina, recimo 10% sodu
odvzamemo. Sele pozneje, ko se vino
umiri, dolijemo prej odvzeto vino, vso
še enkrat dobro premešamo in sod
nalahko zamašimo. Po 4—5 tednih, ko
se je vsedel prašek ozir. vinskokislo
apno,  vino pretočimo.
Mizarskega vajenca
brez oskrbe sprejme v uk mizarsko podjetje
FRÄNJO  VEHOVflR, Celje.
Veliko, svetlo, zračno  SOBO
primerno za učiteljico,  uradnico ali dve di~
jakinji  odda  samostojna   gospa.   Naslov  v
upravi lista.
TRISOBNO STANOVANJE
s  pritikljnami   (parket,   elektrika,   vodovod,
vrt), pod enini ključem, se takoj odda.   Na-
slov v upravi lista.
UPOKOJEHEC
53 let, zdrav, vešč knjigovodstva in vseh dru-
gih pis. poslov, išče zaposlitve. Govori in pi-
se   slovensko,   srbohr. in ncmško.   Ponudbe
na upravo lista pod »Posten in marljiv«.
Išče se za   1.   oktober trisobno in dvo-
sobno stanovanje v bližini mesta. Na-
slov v upravi lista.
Stanovanje
soba in kuhinja s pritiklinami se takoj odda
vnovi hiši mirni stranki. Naslov v upravi lista,
Dva  dijaka
višješolca iz boljše hiše se sprejmeta na sta-
novanje in hrano. Celje, Cankarjeva 4/II levo,
Lepa meblirana soba
za dve osebi s hrano ali brez se takoj odda.
Celje,  Cankarjeva 4/II levo.
ßunajski velesejem
Od   IL  do   17, septembra 1938
Znafne vozne olajšave
S sejmsko legitimacijo in potnim listom, brezplačen vizum. Madžarski tranzitni vizum
se  bo  izdajal proti  predložitvi sejmske legitimacije na meji. — Znatne vozne olaj-
šave na jugoslovenskih in madžarskih  železnicah,  na   nernških  drž.  železnicah, na
Dunavu, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračncm prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice po din 50.— dajejo
Wiener Messe A. G. Wien VII
in častna zastopstva v Celju : Prva hrvatska štedionica, Celje
»Tourist Office Putnik« Trg kralja  Aleksandra   1   in   njegove  podružnice
za osnovne, meščanske in srednje
sole, monopolne zvezke, risalne in
pisalnc potrebščine k u p i t e zelo
ugodno v knigarni in trgovini s
papirjem
FRANC LESKOVŠEK. oelje. glavni tbg re
ŠOLSKE
KNJIGE
Rimske toplice Vas vabijo
Ha IZIGl ! Na preurejeni hladni>
razgledni gostilniški terasi boste po zmern1
ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami
vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporočase
Karl Loibner, gostilna-trgouina Rimske toplice
2.500 din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno
doraa. Pišite: >ÄNOS«, Maribor, Orožnova.
Mala mebJirana soba
s  posebniin  vhodorn  se  odda takoj.  Celje,
Gosposka ul. 27/1.
Meblirana soba
z 1 ali 2 posteljama z uporabo kopalnice se
odda. Naslov v upravi lista.
LEPA    MEBLIRANA SOBA
v novi vili 10 minut iz mesta Celja se odda
v najem. Po želji tudi oskrba.   Primerno za
dijaka. Pojasnila v upravi lista.
OTVARJAMO
popolnoma novo  urejeno  trgovino
damske, moške   in  otroške   konfek-
clje, kjer prodajamo inoške, fantov-
ske in otroške obleke
po   zelo   nlzkih   cenah
Pridite, oglejte si  in  kupiie
domače izdelke
„SOKO OBLEKE"
Ivan Kos, Celje, Glavni trg 10
Zaloga
mrtvaških krsl
Celje, Kralja Petra c. 28
MIZARSTVO   SPEGLIČ
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
klepa stvo, vodovodne instaiacije
Birelovodne naprave
Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajota dela In
popravlla — Cene zmerne — Postrežba toEna In jolidna
Ob  pričetku   novega
šolskega leta
dobite
knjige
nove in antikvarične (ki jih tudi kupujemo)
in vsG druge
šol§ke potrebščine
v veliki izbiri v knjigarni in veletrgovini papirja
KARL GORIČAR vdv., CELJE
Kralja P>etra cesla 7—Q
Pozor
biciklisti!
Vsak kupec  kolesa je zavarovan  za slučaj nezgode za
din lo.ooo - in za slučaj smrti za din lo.ooo*-
Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki
ANTON  BREMEC,  CELJE Miklošičeva ul. 2 — tei. 202
Velika izbira
kales!
Prodajamtudi
nü obroke!
Celjskaposoiilnicadd u Celju
JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU
Vse  hranilne
vloge, vložene pri
CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU
so varno naložene,  se  ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
NÄLÄGÄJTE
SVOJE PRIHRÄNKE   V
Celjski posojilnici d.d. v Celju-Narodni dom
CENTRALÄ: CELJE,. NARODNI DOM               PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ
Urejuje in za kouzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju