C. C. Postale. - Esce ogni mercoledt e venerdt. - 12 maggio 1926. Posame?.na številka 25 swtlnk. Izhaja: vsako sredo zjutrai in petek ziutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslune naročnine se ^Tic moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. <:. 36 V G^aciy v sredo 12. maja 1926. Leto iX. Nefrankirana pisma se ne sprejcmajo. Oxlasi Sf računajo po dogovoru in se plučajo v naprej. List izdala konsorci) »GORIŠKE STRAŽE*. Tisk Katoliške tiskarne v Gorki, Riva Piazzuta slew 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. -- (prel Scuole). —¦ Teles, int. štev. 308, SRli ni to zločin? »Narodni svef« je nujno poire? ben in Slovani v Julijski Krajini L11 želijo in hočejo imeti, to je dejstvo, preko katerega ne bodo prišli go? tovi krogi okrog tržaške »Edinosli« z vsem ovinkarjenjem in sumniče? njem. O tern pričujo nešieti razgo? vori, katere smo imeli z našimi ljud? mi po deželi. To krepko poudarja? jo mnogi dooisi, katere smo o tern vprašanju prejeli zudnje case; le čitajte članek: »Glas ljudstva«, katerega priobčujemo na drugem mesiu, pa se bosle prepričali o res? ničnosti naše besede, če sie še v dvomih. Še več! Ni samo dežela, ki odloč? no zuhtevii takojšnjo ustunovUev te vodilne organizacije našcgu /.i< stva. Tudi v naših mestih, tudi v Gorici in Trstu vedno glasneje od? meva klic -o »Narodnem svetu«. Misel o »Narodnem svetu« ni našla tople podpore in opore samo v na? ših vrstah, temveč je zajela že pre? težno večino tako zvanih edinjašev po naših srecliščih. Na nuslov onih maloštevilnih voditeljev, ki iz oseb? nih ali celo sebičnih nagibov skusa? jo zastaviti pot valu splošne Ijudske' volje, se slišijo v njihovem lastnem taboni ne baš laskavc sodbe. Zlusti med mlajsimi edinjaši narašča res? nično ogorčenje od dne do dne. Če bi njihova organizacija ne bila >.(>. or/ nekdaj docela okopteneia *er ne bi bila po tradiciji in notranjem ustroju tako prikmjena, du imu v njej besedo samo par ljudi. bi ta nezadovoljnost bila prišla najbrze že do veljave. Ker je pa to, kakor rečeno, pri absolutistični tržaški narodni vladi nemogoče, sledi trop edinjaških privržencev, med kate? rimi se mnogi tako radi bahajo s svojo korajžo in brihtnostjo, po? hlevno, brez odporn, mogoče neko? liko mrmraje, svojim nemilostnim voditeljem.Toda kljub temu ža? lostnemu, ponizev alnemu sianju moramo z veseljem ugotoviti, da je mz.se/ o »Narodnem svetu« razgi? bala njihovo duševno jerobstvo in jih privedla do prepričanja, da je ustnnovitev »Narodnegn svela« važna, potrebna in nujna. Polozaj je tedaj naslednji: na eni strani tisoči našega ljudstva, kate? rega vsaj na tihem podpira tudi pretežna vcčina edinjašev, z ge? slom: »Narodni svet«, na drugi strani peščica trmastih in oblasti? željnih prvakov, ki skušajo osno? vanje »Narodnega sveta« prepreči? ti. Kako težka in nepopravljiva je krivda, ki pada na nje in njihovo razdiralno početje, naj presodi vsak sam. Če pa še pomislimo, v kakih razmerah naj bi slavila njihova sa? moljubna in koristolovska politika svojo zmago, potem se poveča nji? hova krivda v — zločin. Težka je obsodba, ki smo jo za? pisali in nismo jo izrekli radi, toda ko motrimo pogubno igro, ki jo igrajo nekateri edinjaški gospodje z voljo celokupnega naroda, nam jo je sila razmer narekovala, vsilila. V mesecih, pred katerimi je bil stavljen od nnše strani predlog za usfanovitev »Narodnega sveta«, so hie preko nase dežele resne zadeve. Na dan je bilo vrženo učileljsko vprasanje in vse kar je z njim v zvezi. V pretres je prišla delitev skupnih občinskih zemljišč z vso zapletenostjo in zamotanostjo, ki je za to vprašanje že od davna zmn čilna. Bližujoča se likvidacija vojne škode v zvezi z neštetimi gospodar: skimi zadučami je postala pereča. In v teh usodnih časih se najdejo maloštevilni časiihlepncži. ki note* jo ničesnr slišali o skupni obrambni organizaciji. &e več! Se najdejo tako zvani voditelji, ki to zaželje* /10 življenjsko ustanovo našeila Ijhdstva prezirljivo zametuiejo in se iz nje naravnost norčujejo. Po- stopanje tr/.aške »Ed'nosti« z nje? nim predsednikom na čelu, ki me? sece in mesece s porogljivim na? smeškom skuša pokopati »Narodni svet«, vendar ni bilo nič drugega kot ogabna burka /. narodovo voljo. i xiko ravnanje naj označi vsak ka? h >r hoče, mi smo ga ie. Kaj se godi po svetu \ An^leška stavka se nadaljujc. Vlada in dclavstvo ne popuščajo. Oba tabora pa uvidevata kolikšne posledice ima ta socialni boj. Ve- sti o kakcm premirju še niso do* spele. Posredovalci. Angleški vodilni možie so spre= videli, da bo stavka močno vpliva* la na ugled britske.^a imperija pa naj že zmasia ta ali ona stranka. Lloyd George je prevzel vlouo po- sredovalca. Pa doslej kliub vsem naporom še ni motfel doseči, da bi se stavka nehala. Pač pa so objavile »Trade \J? nions«, da bo dano znamenje za konec stavke brž ko bo Baldwin, ministrski predscdnik, ukazal pod* jetnikom, naj sprejmeio vse stav= kujoče zopet na delo. Zveza ru= darskih podjetnikov pa nc da od sebe niki.kega glasu, marveč prc- vidno molči in potiska le vlado v ospredje, češ. zdaj se pa ti zmeni z delavci kako in kaj. Vlada pa se bori za podjetnike. Razloge zato smo omenili že v zadniih številkah »Straže«. Veliketfa pomena pa je, da je naj* vceji posredovalec med delavstvom in vlado angleško javno mnenje, ki je vzßojeno v konservativni smeri. Angleški meščan, obrtnik in tudi kmet ne razume nove sile, ki si hoče priboriti moe v novi Angli* ji. Vajeno je, da si že od davna delijo vso moč v javnem življenju tori (konservativci) in vi<*i (li* beralci). »Labour partv« si še ni toliko osvojila ansilcške miselno* sti, da bi nastopala enakovredno z onima dvema. Zato ie večina an* gleške javnosti, kolikor ie pač ni delavske, naklonjena vladi. S tern izgube delavci v borbi za svoje pravice moeno karto in ne morejo svojih zahtev tako visoko postav« ljati. Ne moremo pa tajiti, da baš podpora tega tihetfa posrednika, angleške javnosti. zapira komuni* stični revolucionarni agitaciji vra- ta v angleško stavko. Nasprotno pa dvigne delavsko tehtnico zelo visoko podpora or? ganiziranega delavstva v vsei Evro* pi. Po vseh državah so se delavske organizacije izrekle za pomoč an* gleškim tovarišcm. Tudi v Jugosla* viji je osrednji delavski odbor po* zval svoje Clane naj zbirajo pri* spevke. Italijansko delavstvo ni še nič reklo. Dansko delavstvo je sto- pilo v kratko stavko, da izkaže vza? jemnost z angleškim. Na Span* skem pa je vlada strogo ukazala, da mora pristaniško delavstvo po* magati pri nakladanju premoga za Anglijo. rl\i pomoč pa sili g. Bald* wina, da daja izjave, »kako pri sr* cu mu je razvoj /Trade Unions'«, j Zdaj razumemo, da so posredo* j valni predlogi že skorai izdclani. j V prvi vrsti naj vlada prekliee od* pust vseh delavccv iz službe in naj še nekaj časa izplačuie vladno pod? ' poro, ki smo jo omeniali v prej* šnjih številkah. Med tern pa naj poseben odbor hladnokrvno pre* motri položaj in pride z novimi predlogi. Vsi ti predlogi pa še niso našli odprtih uses. Izgredi in nemiri. iRavno nasprotno. Duhovi se ved* no bolj razburjajo, kri je vedno bolj vroča. Zato skrbijo i delavci i vlad* ni možje. Vlada je namreč izdala odredbo, da se morajo prijaviti vse zaloge papirja. Nato ie skušala pre* prečiti dobavo papirja za glavno stavkovno glasilo »British Worker« (angleški delavec). Pa ie dobila milo za drago. Delavci so napadli avtomobile, ki prcvažaio vladni list, ki izhaja med stavko, »British Gazette«. Ko so sc raznesle vesti. da je via* da mobilizirala vojaštvo, ie stav* kovni odbor odločil, da pustijo de* lo še tisti delavci, ki so še pri dclu. S tern bodo udarjene bolnišnice, javna zavetišča in drugi obrati, ki jih je delavstvo do danes še pusti* lo. Izgleda, kakor bi delavci hoteli nasprotnike izstradati. Vlada je za* to v silnih skrbeh. Prostovoljci, ki se oglašajo za dovažanie živil so v ncvarnosti. Tako n. pr. so stavku* joči napadli kar eel vlak, ranili o* sebje in razbili šipe. Avtomobile z ! živili prebračajo, v lukah se delav* I ci ne zganejo, da bi raztovorili j ladje. Iz Irske ne prihaiaio več na i Angleško živila, ker nočeio mor* narji odpluti. Se huje je, da so an* gleškim delavcem ponudili bratsko pomoč tudi belgijski in nemški, ki ne puste nobene ladie v angleška pristanišča. Na več krajih, posebno po Lon* I donu, je prišlo do moenih spopa* dov s policijo. Prve žrtve že ležijo po bolnišnicah. Proti takim izgredom so nasto* pili celo delavski voditelii sami. Mac Donald in Thomas, nekdanja ministra, se trudita, da ostane de* lavski boj v mejah zakona. Toda kamen se vali po klancu nizdol .. Ce ga bodo začele porivati še kake druge tajne sile, bo ta kamen mar* sikaj vničil in zmcčkal. DNEVNE VESTI Važno za jusarje! Novi zakon o skupščinskih pras vicah na občinskih zemliiščih (usi civici) je vzbudil med našimi ljud* mi veliko vzburkanje, posebno se= daj, ko se bliža 6. junij in zapade s tern dnem zakoniti rok za prija= ve pri oblastvu. Ker je pravni pos ložaj v premnogih slučajih zelo zas pleten, so prizadeti posestniki zas htevali po vsej pravici, da vlada ta rok podaljša. Ko sem prišel v Rim, sem se za stvar zanimal in lahko iavim ju« sarjem, da MISLI VLADA resničs no PODALJŠATI ROK ZA ENO LETO, tako da bi se prijave mo* rale dokončati mesto 6. junija 1926. šele 6. junija 1927. Potrebni zakonski odlok je dos končan in se predloži že eni prU hodnjih sej ministrskega sveta v odobrenje, nakar se brž objavi v uradnem listu. Toliko jusarjem v vednost. V Rimu, 5. maja 1926. Dr. Besednjak. Vozni red. Danes priobčujemo vozni red ze* leznic, ki stopi v veljavo 15. t. m. Opozarjamo naročnikc, nai ga lepo shranijo, ker jim bo gotovo mnogo* krat prav prišel. Najbolie je, če ga prilepijo na karton in obesijo. Na znanje. Današnja številka ie izšla s pri* logo, ker v petek list vsled tehnič* nih težkoč, — v četrtek ie praznik —ne bo izšel. Danes teden bomo list zato zopet opremili s prilogo. Nov prefekt. Dosedanji prefekt furlanskc po* krajine Humbert Ricci ie odpokli* can s svojega mesta v notranje ministrstvo. Na njegovo mesto pri* de dr. Nikolaj Spadavecchia, ki jc dozdaj preiektoval v Parmi. Kaj si imamo obmejni Slovenci obetati od novega oblastnika še ne vemo. V znanje. »Prosvetna zveza« v Gorici nas naprosa, da objavimo: Gg. Rejec Albert in Zorko Jclinčič nist a ni? kaka pooblaščenca ali odposlanca Prosvetne zveze. Toliko v znanje vsem, kjer se imenovana gospoda kot taka predstavljata ali obna? šat a. Mlekarnam in zadrugam. Opozarjamo mlekarne na sledečo vazno notico, ki je bila priobčena v majski številki »Gospodarskega list a«: Po obenem zboru morajo zadruge poslati: a) Zadružni zvezi: Zapisnik občne? ga zbora in računski zaključek. b) Podprefekturi: Dva računika zaključka. c) Sodniji: Predlog o vpisu novih čtanov načelstva in spreimmba pravil, ako je občni zbor o tern sklcpal. č) davkariji: Računski zaklju? ček. Vporabljajte v te namene nove dvojezične tiskovine računskih za? ključkov, ki jih je zalozila naša Zadružna zveza. Novoustanovljene zadruge morajo koj po prejemu sodnega skiepa o vpisu ustanovitev javiti pristojni podprefekturi. Natančnejša pojasnila daje Za? družna zveza. Pozor! V smislu zakona o neposrednih davkih so pri goriškem županstvu od 7. maja dalje 8 dni na vpogled seznami davenih doklad trgovske zbornice in sicer: Glavni seznam za 1. 1926. in dopolnilna seznama za 1. 1924. in 1925. »Naš Čolnič« bo izšel tekom tedna. Dopise za prihodnjo številko pošljite do kon* ca maja. Stran 2. >uoi?i$KA stwaZa* Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1926*27. V zavod sv. Stanislava se spreje? majo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršcv, ki so dovršili z odličnim ali vsaj z jako dobrim uspehom ljudsko solo; zlasti taki. o katerih 'je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskcmu po? klicu. — Prošnje za sprejem je na? sloviti na škofijski Ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in »obiskovalno izpriče? valo za sprcjcm v srcdnio solo«. Starši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prineso v za? vod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obencm tudi njihovi sinovi, za ka? terih sprcjem prosijo. — Maksi? malna plača za dijake iz liubljan? ske škofije znaša na leto 6000 Din, za dijake iz drugih škofii pa 7000 Din. Zniža se po možnosti potreb? nim in revnim. — Dan sprcjemne? ga izpita za prvošolce se naznani na rešeni prošnji. Drugo se dogo? vori osebno v zavodu. Prošnje za sprejem v nadaljne razrede: od 2. do 4. razreda se sprejemajo najkasncje do 31. juli? ja. Na višjo gimnazijo se sprejema le izjemoma in samo prav dobre dijake. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 10. maja 1926. Velika slavnost v Postojnski jami. Na binkoštno nerieljo 23. maja se bo vršila v svetovnoznani Po* stonski jami sveeana otvoritev no? ve podzemskc koncertnc dvoranc, ki ima prostora za nad 8000 oseb. Ta dan bo izbrana godba izvajala v dvorani raznc komade slavnih skla? dateljcv. Isti dan se tudi otvori za obiskovalce nova, najlcpša jama na svetu, imenovana »Rajska jama« radi bajne lepote njenih blestcčih se snežnobelih kapnikov. Razsvet? ljena bo prvič z elektrieno raz? svetljavo. Prometno ministrstvo je dovolilo za to priliko, in sicer od 13. do 23. maja, 50% znižano vozno ceno iz v?eh postaj Treh Beneeij. Razen tega bo vozilo v Postojno na binkoštno nedeljo osem posebnih vlakov po isti znižani ccni: iz Trsta (dva), iz Gorice, Benetk, Vidma, Pule, Reke in Rovinja. Nehvaležnost je plačilo sveta. V »Voce di Gorizia« od 6. t. m. razpravlja neki gospod, ki bi nas Slovence očividno najraic vtopil v žlici vode, o bližajočem se imeno? vanju »poteštatov«. Potem ko je j skušal dokazati, da smo mi nelo? i jalni hinavci, prihaja do zaključka, da morajo biti imenovani za »po? testate« samo pristni Italiiani. Res, v sree sc nam smilijo vsi oni »zna? eajneži«, ki so se s tako vnemo po* tegovali, da bi prišli na poteštatov? ski stolček, katerega jim pa scdaj iašistovski prvak tako brczobzirno odreka. Brusili so pete, lomili hr? btcnice, požirali junaško vsa poni? i žanja in vse naj bi bilo zaman. To je grozno! Črna. nehvaležnost! Da se ne zastrupite! Mestno županstvo je pod hudimi kaznimi prepovedalo prodajo sve? žih gob po hišah. \ se gobe se mo? rajo prinesti na pokriti trg in tarn pustiti prcgledati tcr lc tain proda? jati. Za invalide. , Udruženje vojnih invalidov nas prosi za objavo sledečega: Vsi vojni invalidi?poljedelci, ki imajo dosmrtno pokojnino in bi se radi poslu/ili ugodnosti pri nakupu zemljišč, naj vlože do 15. junija prošnjo pri podružnici udruženja v Gorici. (Subrappresentanza del? 1' Opera nazionale fra invalidi di J gucrra, Gorizia, Via Morelli 26 pt-.) ' Na tajništvu udružcnja se dobe i potrebna pojasnila vsaki dan od 9.—12. in 5.—7. ure. Goriški izvozni trg. V pondeljek se jc otvoril goriški izvozni trg za zgodnje sadje in ze? lenjavo. Opozarjamo na obvestilo glede prodaje. Odslej bomo tudi po možnosti poročali o cenah in o stanju na izvoznem trgu. Veeraj je bilo pripeljanih na trg 40 kvintalov črcšenj. Srednja ccna je bila okoli 3.10 lir. Špargljev je bilo na trgu 30 kvintalov po 4.50 kg. Graha tudi 20 kvintalov. Ima ceno 3.20. Pojavile so se že tudi prve jagode, pa so samo za izbrane želodce, ker so po dvanaist lir. Če bodo šli pridelki kai v mo*» zemstvo, bo dobro, če ne so pa na? ši ljudje moeno udarjeni. Prodaja sadja in zeleniave na debelo. Mcstni komisar je dal razglasiti: Kdor hoee prodajati v Gorici sadjc ali zelenjavo na debelo, sme prodajati le na trgu, ki je v to dos ločen (na Korzu, malo nižie od po? kritega trga). Tržišče se odpre ob štirih zjutraj, s prodajo pa se ne sme pričeti pred šesto uro. V ta prostor imajo pristop le prodajalci, j ki so plačali predpisane pristojbi? j ne. Po vežah ali drugod je prodaja , strogo prepovedana. To nai si za? ' pomnijo zlasti naši Vipavci, ki vo? ! zijo v mesto zgodnje sadje. ' I >. Obotavljanje. Tržaški »Piccolo« pravi, da je italijanski poslanik v Belgradu sto? pil k zunanjemu ministru Ninčiču in ga povprašal, zakaj še ni skup? ščina sprejela in odobrila nettun? skih pogodb. Ninčič je na to vpra? šanje odvrnil, da je temu krivo vedno premenjavanje ministrov. Amerikanec je prvi. Na sever ni tečaj letijo Amund? sen s svojo »Norge« in dva Ame? rikanca Byrd in Wükins. Neokret? ni velikan »Norge« je čakal ugod? nega vremena prej pri Ljeningradu in do včeraj pa na Svalbardskem otočju. Te zamude svojih tckmecev je izrabil poročnik Byrd, ki je po? letel na severni tečaj in se že vrnil. Ta vest pa še ni popolnoma trdna. Nemška kriza. Zadnjič sino že na kratko pove? dali, da se v Nemeiji tepejo zastran barv na republikanski in monarhi? stični zastavi. Ta boj, ki je zelo za? nimiv, bo morda stai sedan jo via- do, če ne celo samega ilindenburga, precej. Prihodnjič ga bomo natan? čneje opisali, ker je danes premalo prostora. Društvo narodov. Sedanji predsednik sveta v Dru* štvu narodov Japonec lshii je skli? cal zborovanje za 6. septembra. Na sporedu so vprašanja o sprejemu Nemčije v Društvo, svetovna go? spodarska konferenca in razorože? vanje. Slednjo toeko imajo zmeraj na jeziku tiste velesile, ki pri tern mislijo na razorožitev majhnih držav. To smo lepi! Letos bo vec kot en mil j on Ame? rikancev piišlo gledat nas Evropej? ce. Imajo pač dolarje. Leteli bomo. Podtajnik za zrakoplovstvo ge^ neral Bonzani je povedal, da bo na? ša država zgradila 600 novih letal. Mestne novice. Naročnikom in čitateljem sporočamo, da je bila danasnja prU loga z voznim redom zaplenjena. Oblüstvo hoče imcti italijanska po* stajna imena. Vozni red in članek »Gliir, ljudsiva«, ki ga omenjamo v uvodniku, pride prihodnjič. »Nekdaj v starih časih...« poje narodna pesem, »ie res prav luštno b'lo«. Tako so si mislili pred dvema dnevoma stalni gostje v najboljši goriški kavarni na Kor? zu. Posebno zgornji kot, kjer se shajajo visoki gospod je iz starih dobrih easov. Pa tudi drugi še mlajši gospodje, ki danes vsi iz se? be nosijo na suknji nove znake, pri nekdanjih vojaških paradah pa so hiteli v Panovec po hrastova peresa. Reč je bila pa taka: Kavar* nar, kakor pač vsak, skuša čim več gostov privabiti v svoje prostore. Pa je naročil radio?aparat, da si gostje pomagajo pri prebavljanju z zvoki poskočnic iz dalinih krajev. Naenkrat zadonijo po kavarni gla? sovi himne »Bog ohrani...« iz a? parata. Peli so jo baš na Dunaju. Vse začne stegovati vratove. Ka? varnar hiti ves zbegan k aparatu in ga ustavi. Čez hip pa se že na? slajajo gostje ob »Nino non far lo stupido...« »Tako je no,« je zavzdihnil neki glas ob oknu, »zgodovina se po* navlja.« Splošno slovensko žensko društvo v Gorici vprizori tekom meseca maia s so? delovanjem solistinj ženskega zbo? ra in orkestra »Pevskega in glasbe? nega drustva« spevoigro »Snegulči? ca«. Dan se objavi v kratkem Do kdaj morate plačati vinski davek? Mno^i vprašujejo tajniidvo Kmečko ? delnvske zvezc, ali bodo morali plačati vinski davek in kdaj? Finančnu intendanca v Vid* mu je po posredovanju poslanca Besednjnka odložila prisilno izter* jevanje zastalegu vinskega davka do 30. junija 1926. Naši kraji mo* rajo plačati vsega vinskega davka 1,225.143 lir. Do danes je bilo vpla* Canada vinskegu davka samo lir 100.000. Več kot milijon davka bo treba plačati do 30. junija 1926. Največ davka mora plačafi Dorns berü in sicer 135.000 lir, Rihenberg 129.000, Smarje 94.000 itd. Tajnik dr. Bitežnik je poskusil pretekli te* den doseči pri finančni intendanci v Vidmu da bi dovolila še dal j ši od* log in odpisala 10% nadtakso. Toda finančna intendanca je izjavila, da ne more dovoliti nadaljnegtt odlot ga. Če ne bodo prizadeti vplačali vinskega davka do 30. junija, pot tern bo kr. carinarna prisiljena zaz stali davek izterjati potom sodnije, kar bi povzročilo prizadetim dav; koplačevalcem znatne stroške Da prihranimo našim ljudem brezpo* trebne stroške, r.mo prisiljeni tudi od svoje sfrani svetovaii, da plača* jo prizadeti zasttdi vinski davek do 30. junija 1926. Istotako naj plačajo tudi 10% nadtakso, ker je finančna intendanca ne more in noče odpU sati. 10% nadtaksa so po mnenju finančne intendance nekake obre? sti, ker bi moral biti plačan vinski davek v celoii ze I 1924. Tajnisivo. Sv. Peter Kanizij. Zadnjič smo priobčili spored slo? vesnosti na cast sv. Petru Kani?' ziju, ki se bodo vršile pri Sv. Igna? ciju v Gorici od 13. do 16. t. m. Danes prinašamo kratko sliko nje? govega življcnja. Ta veliki mož se je rodil na dan prikazanja sv. nadangela Mihaela dne 8. maja 1. 1521., t. j. tistega leta, ko je v Ncmčiji odpadel od Kristu? sove cerkve prevzetni menih Mar? tin Luter in ko je v Španiji zapustil svetno vojsko vitez Ignacij Lojol? ski, da postane ustanovitelj in vo? ditelj nove božje vojskc. Njegovo rojstno mesto je Nimvegen na Ni? zozemskem, ki je imel kot glavno mesto nemške vojvodine Geldern takrat popolnoma nemški značaj. Peter Kanizij se je sam v svojem življenju ponovno imenoval Nem? ca. Sole je začel v domačem mestu, v 13. letu pa je šel študirat v Kolin, ki je tudi že bil precej okužen od Lu? trove krive vere. Silno učcni in po? božni duhovnik Nikolaj Esch je ob? varoval darovitega Petra, da ni za« šel v zanke krivovercev, ki so ga skušali pridobiti zase. Z 19. letom je postal doktor silo? zofije. Toda s tern ni bil zadovo? ljen; šel je še v Lovanj učit se cer? kvenega prava, dočim se je civil? nega prava učil že v Ivolinu. Takrat je prav zelo mueilo mladega moža težko vprašanje, kak življenski poklic naj si izbere. Tisti čas je prodrl v Nemčijo p. Peter Faber, eden izmed prvih to? varišev sv. Ignacija. Glas o njego? vih uspehih v boju zoper protestan? tovsko krivo vero se je raznesel daleč na okoli. Peter Kanizij spoz* na v poklicu tega moža svoi lastni poklic, pod njegovim vodstvom na? nravi duhovne vaje in vstopi v je? zuitski red. Skupno s Petrom Fabrom je za= eel prve boje s protestanti v Koli? nu, kjer jih je tedanji nevrcdni nadškof podpiral. S pridigami, kon? ferencami, javnimi debatami z vo? ditelji krivc vere in raznimi spisi je stališče lutrovcev v Kolinu zelo omajal, z odstranitvijo nevredne? ga nadškofa, ki jo je izposloval pri papežu in tedanjem cesarju Karlu V., pa jih je ugonobil. Kolin ga je začcl slaviti kot svojega največjega dobrotnika. S temi prvimi uspehi si je prido? bil Peter Kanizij velik sloves. Od? ! slej ni imel več pokoja, vsi so sku? šali izrabiti njegove sijajne ' spo? sobnosti. L. 1547. ga najdemo kot izvrstnega bogoslovca na cerkve? ncnvzboru. v .Trientu, potem v Fi? reneah, v Rimu, v Mesini, kjer je pomagal otvoriti nov jezuitski ko? leg na katerem je poučeval govor? ništvo. Toda Peter Kanizij je bil določen od božje previdnosti za drugega apostola Nemčije. Zato ga kmalu najdemo zopet tarn, in sicer kot profesorja na ingolstadtski univcr? zi. Toda prej je še moral napraviti doktorat iz bogoslovja na univerzi v Bologni. V Ingolstadtu je čakalo Petra Kanizij a zelo težko delo, ker so bili tudi piofesorji skoraj vsi okuženi od krive vere in vse prej kot resnični učenjaki. O njih pravi Peter K., da ueijo po navdihu same strasti in domišljije. Svetni in cerkveni knezi vseh ka? toliških dežel so neprestano nadle? govali rektorja ingolstadtske uni? verze, naj jim pride na pomoč. Ferdinandu, avstrijskcmu kralju se je posrečilo, da je dobil Petra Kanizija za nekoliko časa na Du? naj. Postal je dekan dunajskc uni? verze. Toda nikakor se ni omejil le na solo. 250 župnij je bilo takrat v Avstriji brez dušnih pastirjev. Vsem tern je postal ljubezniv uči? telj in tolažnik. Navdušenje zanj je bilo tako splošno, da mu je mo? ral sam sv. Ignacij priti na pomoč, da se je rešil časti dunajskega škofa. V tisti dobi je spisal svoj slavni katekizem, o katerem je rekel bl. kardinal Bellarmin, da bi on svoje? ga ne spisal, če bi bil Kanizijevega poznal. L. 1555. je bil pozvan na Češko, ki je bila takrat nekak brlog vseh tedanjih krivih ver. Tarn je usta* novil jezuitski koleg in je tudi zelo mnogo vernikov spet navdušil za katoliški nauk kot praški stolni pridigar. Malo pred odhodom na Češko je postal p. Kanizij provincial sever? nih nemških pokrajin. Po povratku iz Češke ga vidimo zopet kot ne? umornega delavca zdaj tu, zdaj tarn na prostranem nemškcm ozem? lju. V verskih*razgovori!i v Worm? su 1. 1557. je Peter Kaniziji z obču? dovanja vredno spretnostjo in uče? nostjo pognal v kozji rog prote? stantovske voditelje z Melanchto? nom na čelu. L. 1558. se je trudil na Poljskem, .(jORISKA STk'AZA Stran 5. je novega na cleželi? Iz Podgore. V ncdeljo bodo igrali dilctanti našega »Prosvetnega društva« Med* vedovo štiridejanko »Stari in mla* di«. Predstava se bo vršila v Bre* gantovi dvorani ob 4V& popoldnc. Upamo na obilno vdeležbo. Na svi* den je! Dornberg. Zadnjo ncdeljo smo imeli pri nas dramatični tečaj za društva vklju* čena v spodnjevipavsko okrožje. Odziv od strani društev ie bil to* čen in je bilo število naših podc* želskih prosvetnih delavcev, ki so pazno sledili izvajanjem predava* tcljev, prav častno. Škoda samo, da je bil čas prekratek. Popoldne nas je obiskala goriška »Mladika«, ki je vprizorila na odru naše »Čital* nice« zanimivo trodejanko: »Sve* tiljka na oknu«. Goriški igralci so se res potrudili in so nam nudili mnogo vžitka. Občinstvo je bilo zadovoljno in polno hvale. Renče. Strokovno*nad. sola za zidarje v Rcnčah jc sklenila sol. leto 1925.*26. v nedeljo 9. maja ob 10. uri. S skle* pom je bila združcna razstava sol? skih izdelkov, ki je bila odprta lc ta dan. Solkan. (Izgubljeno.) Neka oseba jc na? šla v ulici Via Camposanto zlato zapestno žensko uro. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri Jakin Ma« riji. Solkan*Ščedne 105, kier dobi uro proti postavni najdcnini nazaj. Avče. Te dni nas zapušča gospodična Slavica Kuzma, poštna uradnica, ki jc bila pri vseh vaščanih izredno priljubljena, posebno pa med čla* ni Prosv. društva. Ves čas svojega bivanja v Avčah je poučevala s po* sebno požrtvovalnostjo društveni pevski zbor. Izrekamo jej za njene zasluge najsrčnejšo zahvalo in jo bomo ohranili v najprijaznejšem spominu. Planina pri Vipavi. Pred par tedni smo se poslav* Ijali od prijatclja Jožefa Kobala, ki je odbajal k vojakom dalcč tja dol v Brešijo. Pozdravljali smo se zadnjikrat z njim, ker došla nam je neprieakovana vest, da je -- umrl 30. aprila. Bil je zelo miroliub* nega značaja in zato splošno vsem priljubljtn. Piej je delal v djdov* ski predilnici, kar je gotovo pripo* moglo k njegovi prcrani smrti. Pu- eivaj v miru in lahka riai ti bo zcrnlja dalcč od tvo^e rpistnc vasi. Težko prizadeti družiai naše iskrc- no sožalje! — K — Dolenje pod Pianino. Naprošajo se župni uradi in vsi, ki bi kaj vcdeli o fantu Jožefu Cer* goju, da to.sporoče njcgovemu o* čctu Jožefu Cergoju, Dolenie št. 23, Ajdovščina. Fant je star scdem* najst let in je služil lansko leto pri g. Ozbiču v Štjaku, nato nekaj ča* sa v Divači, odkoder jc pobegnil neznano kam. Livek. V 34. št. »G. S.« je bil dopis o zaspanosti v našem fantovskem odseku. Resnici na ljubo boui pa pove* dano: fantovski večcri se vršijo vsako soboto. Pri društvenih prire* ditvah (javnih) pa sodeluic odsck j v kolikor je odsek. Sicer pa jc po j splošnem mnenju dosti boli potre* ba poucnih sestankov in fantovskih večerov kot pa javnih nastopov. Dopisnik bržkone tega še ne ve. Na predavanje 15. t. m. dopisnika žc dancs vabimo. Omcnim naj tu* di, da prihaja k nam okrog 60 »Straž« in ne samo nckaj. Dopisni* ka prosim. naj v bodoče prcmisli, predno kaj napiše. Sturm Anton, nač. fant. odseka. Gaberje na Vipavskem. 16. t. m. ob 3. uri popoldne bo. pri nas vclika okrožna pevska pri* rcditev. Pojejo zbori iz Gor. Bra- | nice, Rihemberka, Brji, Smarij in Gaberja. Med odmori svira sma* renska godba. Ukve na Koroškem. Zopet morcmo poročati veselo in žalostno iz Kanalske doline. Le* pi maj je letos mrzel in deževen, da morcmo le s tcžavo zorati in posaditi. — Dnc 6. maja ic Bog z žalostjo obiskal Mokarievo druži* no. Umrla je na pljučnici skrbna j mati Katarina Kolerič v svoiem 42. j letu in zapustila žalujočcga moža ter desetero otrok. Kot članice sc je je Mar. družba pri sv. maši in pri pogrebu lepo skupno spominja* la. Vse njeno življenje ie bilo delo in trud. Naj vživa zdai na božjcm Srcu večni mir! Med pogrebom v soboto zvečer je snežilo kot sredi zime. — Naši možje razpravljajo o napcljavi elektrike kot io imajo sosednc vasi. — Dne 25. aprila je M. Vrtec vprizoril »Deklico s tarns burico«. Igra je izpadla dobro. De* klice zaslužijo ternvcčjo pohvalo, ker se na ta način priuče tudi svo* jemu materincmu jeziku, katerega v šoli nič ne slišijo. Prircditev je zaključila Mar. družba s šaloigro | »Strahovi«. — Na vclikonocni pon* j deljck sta se Mar. družba in vrtec i odpeljali na 6 vozovih na izlet na da bi pripravil svojemu redu tudi tarn rodovitna tla. Mislil je tudi na Rusko, kamor naj bi njegovi so* bratje .zanesli novo ljubezen do edino prave Kristusove cerkve. De* set let pozneje je sprejel v kolegij v Dillingenu 17*lctnega poljskega plemiča Stanislava Kostko, ki ga vsi poznamo kot ljubeznivega mla* dinskega svetnika. Do 1. 1580. je Peter Kanizij stalno na potovanju od konca do kraja nemških dežcl: ustanavlja jezuit* ske kolege, pridiga, poučuje stare in mlade, ustanavlja vsepovsod Marijinc družbc, deli sv. zakramen* te preprostim in plemičem, debati* ra z neučenjaki in jih vrača zopet v naročje kat. Cerkve, pomaga z dobrim svetom ustmeno in pisme* no svetnim vladarjcm in najvišjim cerkvenim dostojanstvenikom, da* je celo sv. očetu samemu zelo ko* ristne pobude, poleg tega pa brani katoliške resnice z daljšimi in krajšimi spisi. L. 1580. se napoti v Švico, da usta* novi v Freiburgu jczuitski red. Tu* di tarn jc skušal biti vsem vse, pra* vo »tovorno živinče« božje, do smrti 1. 1597. Odmerjeni prostor smo že iz* polnili, pa le moramo priznati, da o sv. Petru Kaniziju nismo prav za prav nič povcdali — tako ogromno je njegovo delo, tako veliko in sve* to njegovo življcnjc. Da dobijo naši bravci vsaj med* lo sliko o literarnem delu tega mo* ža, naj samo kratko omenirao, da je izdal dolgo vrsto knjig starih cerkvenih očctov, da jc zapustil tri in trideset debelih knjig cerkvenih govorov, osem knjig po 1000 strani važnih piscm, polcg obscžnega in zelo globoko zasnovancga katekiz* ma še 5 knjig po 400 strani o bl. De* vici Mariji in veliko delo o sv. Ja* nezu Krstniku. To so najvažnejši njegovi spisi, a izdal je še mnogo drugih manjših del moraine, asce* tičnc, liturgične in hagiografične vsebine. Skratka, sv. Peter Kanizij jc bil kot apostol, učenjak, govornik in svetnik tako vclik, da mu v vsakem stoletju ne najdemo enakega. Zato je prav, da ga tudi mi slavimo, da ob njegovcm zgledu tudi mi vzlju* I bimo delo in žrtve za Boga in na* rod, da ob pogledu na svetega in I orjaško vztrajnega moža tudi mi | zrastemo in postanemo lc še bolj vztrajni. Pontebo, kjer so pri procesiji, menjaje se z domačini, prcpevali našc Mari j ine in vclikonočne pesmi Te cerkvene slovesnosti na Ponte* bi sta se vdeležila tudi cerkvena pevska zbora iz Žabnic in Ovčje vasi. Dasi imajo tudi Italiiani lepe pesmi, vendar našc petie vedno radi poslušajo. Iz Zalošč pri Dornbergu. V nedeljo 2. maja je vprizorilo tu* kajšnje dramatično društvo poleg treh deklamacij in petja, vzgojno* poučno igro »Tri sestre«. Ena naj* večjih napak. ki sem jo opazil pri večini igralcev je bilo vcčkratno nepravilno dviganje in padanje z glasom, kar je dclalo igro včasih dolgočasno in cnolično. Geste so bile pomanjkljivc, zato bi bilo po* trebno, da se igralci v igro bolj v/ivijo, kar je pa brez veekratnih vaj ncmogoče doscči. Igranje na prostem jc igralec tupatam preccj motilo, tudi neprikladcn oder ni bil brez vpliva. Rečem pa lahko, da so igralci kljub napakam rcšili vloge dobro. Pokazali so z nasto* pom veliko dobrc volje in smisla za igranje, posebno če se pomisli, da se tuk. društvo bori z mnogo* terimi težavami. Zato vsa cast in priznanje vrlim fantom in dekle* torn! Menda ne bo odveč če se po* hvalno izrazim o petju in deklama* cijah, posebno pa naj omenim šest* letno deklico, ki je svoio deklama* cijo tako ljubko prednašala. — Udeležba pri igri je bila povoljna. Igra je napravila na vse najboljši utis. Naj konečno omenim se to pa brez zamerc, da so se naši najbližji soscdje Dornberžani udeležili v sil* no pičlem številu našc prireditve, bilo jih je 11. Ne vem ali vsled prevclike oddaljenosti ali kaj?! Sc* veda, razdalja iz Dornberga do Za* lose je precejšnja: celih pet minut! Mislim, da moramo imcti v da* našnjih tcžkih časih več smisla za mcdsebojno društveno pomoč. — Na svidenje pri prihodnji tamkaj* šnji prircditvi! Zaloščani, lc hra* bro po zaertani poti! Bog živi! Opazovalec. Listnica Kmetsko*delavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. I. Šiivli Terezu, Vrsno: Vaša po* kojninska prošnja se nahaja pri li* kvidacijskem nradu; upati je, da bo prošnj iu iigodno rešena. 2. Mučič Cec, Štandrež 160: Isto kot v prvem slučaju. 3. Volk Fran., Rcnče št. 206: Vam je bila odbita pokojninska prošnja z odlokom št. 333657. Proti negativ* nem odloku ste vložili rekurz. Rc* šitev rekurza moratc počakati, ker leži pri Corte dci Conti 22.000 ena* kih rckurzov. Podrezali smo, da bo rekurz čimprej rešcn. 4. Brajnik Rozalijii, Vrtojba 299: Zglasitc sc ob priliki zaradi Vašc pokojninskc prošnjc v tajništvu! 5. Boštjančič Franc, Vrtojba št. 352: Vašaprošnia sc ravnokar rc* šujc. Manjkajo pa še dokumcnti, ki jih je komisija zahtcvala od žu* panstva dnc 12. januarja t. 1. Podrc* zajte pri županstvu, da odpošlje čimprej zahtevane dokumentc. 6. Terpin Mar., Podgora št. 105: V kratkem dobite pokojninsko knjižico s pravilnim imcnom. 7. Jug Margerita, Selo pri ČernU čah: Vam jc bila nakazana pokoj* nina pod št. 2033243 v zncsku lir 956.10 letnih. Plačilni nalog je bil tudi že odposlan zakladnemu nad* zornštvu v Vidmu dne 4. maja 1926. Ko imate opravek v Gorici, zglasite se v tajništvu. 8. Knmel Mar., Ajševica št. 166: Vam jc bila priznana pokojnina lir 1029 lctnih z odlokom št. 43335 od 18. II. 1926. Pokojninska knji/ica je bila tudi že odposlana zakladnemu nadzorništvu v Vidcm. 9. Čufar Tereza, Hudujužmi št. 33: Vam jc bila odbita pokojnina, ker Vaš mož ni bil vojak. 10. M. L, Sclo: Tajništvo jc po* sredovalo pretekli teden zaradi 9000 lir davka, ki bi ga movala plačati i zadruga. Treba.bo vložiti pismeno vlogo, na kar bo zaceva skoro go* tovo ugodno rcšcna. Radi točnosti Vas prosimo, da nam sporočite pis* meno ali pa ustmeno, kateri kmetje so davck že plačali in kateri so prejeli do danes samo plačilne na* loge. Prepričali smo se tudi pri kr. carinarnici v Vidmu, da :;o nekateri kmetje v seznamir davkoplačcval* ccv, ki ga je prejela v zadnjem času obeina od carinarne. Pošliite nam naprošcne podatke takoj, da vloži? mo čimprej pismeno vlogo pri vu demski finaneni intendanci. Tiijništvo. Listnica uredništva. P. P., Bovec, 102: Ime dotičnega trgovea objavimo, če se podpišcte tudi v listu; sicer izglcda nemoško. Darovi. Za »Alojzijevišče«: Na svatbi gosp. Franca Bavčerja in g. Fran* eke Jurca nabralo veselo omizje 64 lir. Prisrčna hvala! Za Slovensko sirotišče: P. n. Okrajna posojilnica v Aidovščini 100 L; Tržaška posojilnica in hra=> nilnica 200 L; N. N. 30 L: Dolski lovski klub v Zavracu nabral 28 L; T. V. 10 L. Srčna hvala! ZAHVALA.*) Podpisani sc tcm potom najto* pleje zahvaljujcm g. Marangoni*ju zdravniku iz Kobarida, kateri mi je s svojo požrtvovalnostio ozdra* vil ženo in sina ter ga občinstvu toplo priporočam. Sužid, 8. maja 1926. Žuber Ivan, Sužid št. 2. *) Za članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. OBČNI ZBOR »Ljudske posojilnice« v Nabrežini, v. z. z n. i. se bo vršil dne 16. maja t. 1. v fa? rovžu ob 13. uri z običainim dnev* nim rcdom. Ker bo z občnim zborom zdru* ženo obencm gospodarsko prcda* vanje, se želi, da se člani vdeleže tega občnega zbora polnoštevilno. Odbor. Pisarna za delitev skupnih zcra* ljišč, obč. pašnikov in gozdov v Gorici, Corso V. E. Ill — 19 — v hiši Hipotečnega zavoda daie brez* plačnc informacije ter je odprta SAMO OB ČETRTKIH._________ Podpisani naznanjam slav. občin* stvu, da scm s"e preselil iz Vel Ža* belj v Avče (gostilna in trgovina Gabrijelčič). Kudolf Štokelj, za* stopnik zavarovalnice »Mir« (»La Pace«). Na prodaj je posestvo obstoječe iz enonadstropnega gospod. poslop* ja, zemljišča, travnika, niiv in go* zda. Več pove občinski urad v Dornbergu. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarija Di it. DE FIORI U GORICI, COHSQ VITT. EM. III. St. » SFRE3EM9 QD 9 - IZ IN Z - >l > Zobozdravnih 4 \ Dr. L. MEHM0U91 > i 4 GORICA -- Travnik 5 II. > > (Piazza della Vittoria) ^ i > Stran 6. »GORISKA STRA2A< Podpisana Zadružna zveza nazna- nja, da ima v zalogi večjo količino prvovrstnih kos znamke Vulkan in Triglav, ki jih pozna marsikdo že iz prcd vojnc dobe. Razcn tega se dobijo pri podpisani Zvezi dobre osle (brsisi) za brušenje kos. Kdor žcli imcti dobro koso in do* bro oslo, naj jo kupi pri Zadružni zvezi v Gorici, Corso Verdi 37. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 18. V. 1926. »Conte Biancamanüu 28. 5. 1926. Iz Genove v Njujork v 9. anen, v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 18. 6. 1926. »Conte Verde« 26. 6. 1926. »Principessa Maria« 29. 7. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres \ 13'/2 dneh; v Avstralijo: »Re d' Italia« 22. 6. 1926. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich, Gorica, Via ContavaUe St. 4. Zdravnift zq zobe in usta Dp. L03Z KRfllDHEl sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množin? pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu Teod» Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERBI 32 - - (hiša Centr. Posoj») Vellka zaloga češhesa piatna \i znanc tovarne Regenchart I Rapann, vsaMn- vrstno blago za porotence huhor tudi ueüka izbira moškega in ženskega suhns. Blago solidno! Cene zmerne! M flndrci Mavpič n Gorica - Via Carducci 3 PodruŽniCO: Krmin -Via Principe Umberto Velika zaloga moškega in ženskega sukna in perila iz domačih in čeških tovarn. Opreme za novoporočence, izgotovljene obleke. D D D Lastna krojačnica sprejema vsako naročilo za moške in ženske in je izvrši točno. Za vsako naročilo se jamči. ANDREJ MAVRIČ Mim cene Znizone cene =^=: Prenovljena prodaja tkanin na račun NARODNE ZVEZE TOVARNARJEV F» o znižanih cehah VIDEM - - üio Savorgnana S [vogal Oia Gavour] - - 1IQINE Vse tkanine vseh vrst razstavljene na vzorčnem velesejmu v Milanu so bile nabavljene za našo družbo in določene za podružnico v Milanu. Razprodaja te velike zaloge se je pričela v pondeljek 1O. maja po znatno zni- žanih cenah, nadzoruje jo glavni ravnatelj centrale v Milanu. Bogata izbera blaga za gospode in gospe. — Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Platno. — Gobasto tkano blago za gospode. Platno in bombaževina v vseh visoeinah. — Prtenina. — Brisaee in servijeti »Fiandra«.—Pletenine iz lanu in bombaža. — Tepihi Prsni oklepi iz jute in koko. — Zavese. — Blago za mobilije. — Postelina pregrinjala in kuverte v vseh merah. Dvošivi. * Opreme za neveste. * Popolne oprave za prenoeišea, zavode in internate. * Izdelane blazine iz žime in volne. OPOMBA: Blago, RI ne ugaja naj si bo glede kvolitete all cene se sprejme nazaj. Ustop prost brez obveznega nakupa. w" stalne cene Poseben popust razprodajalcem. VIDEM - Via Savorgnana S - VIDEM