Sosed, dober dan
Star slovenski pozdrav, ki od-meva v okoljih, kjer se sosedje med seboj spoštujejo in si medsebojno tudi pomagajo. Kjer je slišari lake pozdrave, je čutiti ludiprijetno tova-riko ozračje, v kalerem je človekovo počutje najprijetnejše in lahko odte-hta številne druge materialne ugod-nosti ali prednosti. Zato pravijo, da je dober sosed zlata vreden.
Vendar — kot za vse, kar je kaj vredno, je treba tudi za dobre od-nose kaj prispevati. Brez nič ni nič. Sama od sebe pride le starost, kot jesen v letnih časih. Nekateripa niso pripravljeni prispevaii; celo na-sprotno, če je le mogoče, svoje udobje povečajo na račun soseda ali sosedov in se jim smejejo v brk, češ kaj mi pa morete. Seveda v takih okoljih ni slišali: »Sosed, dober dan!« In tako okoljeje tudipri nasv Cimermanovi ulici med sosedoma Momčilom Petrovičem in Zoranom Ažmanom, ki imata svoji hiši drug drugemu nasproti, med njima pa je pot (Cimermanova ulica), ki je ja-bolko spora in zaradi katere so se sosedski odnosi tako zeostriU, da je
Zoran Ažman že leta 1979 prosil KS Vevče-Zg. Kašelj za pomoč.
Spora ne bi bilo, če bi si Momčilo Petrovič, tako kotsosi vsi drugipo-robniki v ulici in vsepovsod, svoj dovoz k hiši nad potjo prilagodil cestišču in ne nasprotno. Z odpad-nim malerialom je zvišal cestišče, s čimer je meteorni vodi zaprl smer odtekanja ob cestišču in umetno ustvaril luio, iz katereje voda odte-kala k sosedu, ki ima hišo pod cesto, na dvorišče in klet. Poravnalni svet je spor obravnaval in soseda sta se pomirila ter se sporazumno dogo-vorita, da urejanje cestišča prepuš-čata strokovni službi, vse morebitne probleme pa da bosta v prihodnje reševala z medsebojnim dogovarja-njem v duhu strpnosti in dobrih medsosedskih odnosov.
Zališje pa ni vladalo dolgo. Ver-jeino lo ni bilo pogodu nekaterim drugim iz ulice, ki so jim bili sporni odnost v večji užilek kotsožitje. Spet je zapela lopata in voda seje iz luie na cestišču spet odcejala Zoranu Aitnanu na dvorišče, ta pa je po-
novno prosil krajevno skupnost za pomoč.
Tokral smo se v KS dogovorili, da se sestanemo v sestavu aktiva, in sicer predsedniki sveta KS, odbora za komunalna vprašanja OO ZK in KK SZDL ter prav tako predstav-niki KS Polje, v katero sodi tovariš Petrovič. (Po sredini Cimermanove ulice teče namreč meja med KS Vevče-Zg. Kašelj in Polje.) Srečali smo se 24. sepiembra in ponovno ugotovili, da je jabolko spora še vedno Momčild Petroviča samo-voljno pritagajanje cestišča svojim potrebam na škodo soseda Zorana Almana. Zaradi tega je bilo treba pot večkrat strojno popravljati kot sicer in so nastali tudi večji stroški. Zahtevali smo, kot je bilo že leta 1979 dogovofjeno na poravnalnem svetu, da poi ureja slrokovna služba in nihče drug. Tokrat smo še dodali sklep, da v prihodnje za vsak more-bilni samovoljni poseg na cesiišče nosi vse stroške strojnega popravila storilec; če ie ni moč doseči soiilja med sosedoma, pa naj vsaj stroškov za samovoljo ne bi nosila družba, temveč povzročitelj sam.
Mnogim je na ialosl tudi to laije
kol zaieleti sosedu: Dober dan! in
iiveti v medsebojnem spošlovanju.
SLA VKO GERLICA