List 6.
Gospodarske stvari.
Vpliv svetlobe na rastlinstvo.
Po prof. dr. G. Hejeru.
Znano je, da ima solnčna svetloba lastnost neorga-nične spojine stvariti, pa take spojine tudi razkrojiti. Klor in vodenec, v enaki meri zmešana in na solnce postavljena, se takoj spojita z močnim razpokom, v senci ali pa pri sveČi ju pa brez vsake nevarnosti ne-šamo. Sreberni jedec (Jodsilber) solnčno svetlobo razkroja.
Rastline ogljenčevo kislino vse jemljejo, a kislec morejo samo potem izdihati, ako jih solnčna svetloba zadene; da ga več ali manj iz sebe dad6, je odvisno od tega, kako solnčni žarki na rastlino padajo — ravno ali pa lomljeno.
Mesečna svetloba ne more ogljenčeve kisline razkrojiti, ker njena svetlost je cel6 majhna in je v primeri proti oni od solnca kakor 1; 300000.
Ogljenčeva kislina^ katera je jako važna v življenji rastlinstva, vsled ogljenca, katerega si rastlina prisvoji, more samo tako dolgo koristiti, dokler rastlina tudi svetlobo vživa.
Nekatere rastline v tmini živijo, al te spadajo v najnižje organizirane razrede. Tako nahajamo večkrat v rudnih jamah glive, osobito iz vrsti „byssu8** in „aga-ricus"; v sredini sadja, kamor gotovo svetloba nikoli ne dosp^, dobimo plesenj (hyphomycetes, Schimmelpilze).
Rastline ne zahtevajo za svoj obstanek enake mere svetlobe, pa tudi pot, kako svetloba do njih dohaja, je razhčna. Borovnici (vaccinium mjrtillus), na pr. ne ugajajo solnčni žarki, ako navpik nanjo padajo, zato se tudi navadno v gozdu zgubi, ako preveč drevja v DJem izsekamo; navadni vresek (calluna vulgaris) nasproti pa ne ljubi sence od drevja. Večina praprotov, mahov in gob zahteva raztreseno lomljeno svetlobo. Lišaje (lichenes) pa nahajamo ravno tako v senčnih kakor senčnatih krajih.
Na gorah rastejo nekatere rastline na prostem, katere v ravninah samo v senci nahajamo, a temu je skoraj gotovo vzrok to, da so na gorah svetli dnevi redkeji nego v ravninah; megle in oblaki nadomestujejo tukaj senco gozdnega drevja.
Velik vpliv ima tudi svetloba na barvo cvetja in tičjega perja.    V na&em podnebji je  barva  tičev veči-
noma siva, katera se proti severu v belo spremeni. Pod vročim ekvatorijalnim podnebjem so pa tiči jako pisani : rudeči, zeleni, plavi, rumeni itd. Take barve imajo nase tiče samo na nekaterih peresih.
Zelena barva rastlinskih delov zavisi od nekega barvila, katerega imenujemo „listnato zelenilo'' ali „klorofil*' (clorophyll), io se nahaja v rastlinskih sta-nicah v podobi na pol mehkih krogljic.
Listnato zelenilo opazimo samo pri onih rastlinskih delih, do katerih solnčna svetloba dosp^, — tako so krompirjeve klice v kletih ali hramih blede barve; če pa zraven okna izrastejo, se poželenj. Buča je na strani, s katero na zemlji leži, skoraj Čisto bele barve, ker te strani svetloba ne zadene. — K1 o-rofil nahaja se samo v živečih rastlinah in se v jeseni na pr. pri listji v neko rumeno barvilo (xanthophyll) spremeni. Listnato zelenilo se ne raztopi v vodi, raji v eteru, najraji v solnati kislini. Listje drevesno ne potrebuje mnogo tega zelenila; Bercelij trdi, da celo drev6 srednje velečine za poželenje listja samo 10 gramov potrebuje.
Ako pomislimo, da se rastlinski sladkor in eterična olja iz ogljenčeve kisline in vode vsled vpliva svetlobe stvari j o, ker svetloba kislec iz omenjenih spojin izločuje , se nam potem ni čuditi, Če sadje, posebno pa grozdje, v letinah, kedar je mnogo jasnih, svetlih, pole-tinskih dni, več sladkorja, in prijetnejši duh in okus ima, kakor v deževnih poletjih. Se ve da tudi toplota tukaj mnogo vpliva.
Od nekdaj uže pripisuje se tudi mesečni svetlobi neki vpliv na rastlinsko življenje. Posebno vrtnarji se radi po tem ravnajo in mislijo, da nekatera semena, se-jana pri prvi polovici meseca, hitreje klijejo in biljke bolje uspevajo. V zahodni Indiji trdijo, da les posekan, kedar je polna luna, poprej začne gnjiti in se rajši razpoka memo onega, ki je v kaki drugi dobi posekan bil. Nadgozdar Sauer je to opazoval 20 let, in tudi on je tega mnenja, a zraven tega se je prepričal, da je za tehniško porabo najbolje les posekati takrat, kedar se me^ec manjša, ker v tej dobi najmanj rastlinskega soka v sebi ima. — Mogoče je, da so omenjene prikazni r zvezi s stanjem meseca, a gotovih in natančnejih dokazov nam o tem še manjka.
Jan. K. pl. Pihelštajnski.