Štev. 348 Trst, v soboto 16. decembra 1911 IZHAJA VSAK DAN »fi it RBdelJah la prualklb ob 5., ib ponedeljkih ob 9. ijutn). tM»ml?ne Itev. se prodaiajo po 3 nvfi. (6 stot) v mnoeih tabakarnah ▼ Trrtn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, fortojnl, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiini, Dornb«rgu itd. Zastarele itet. po 5 nvč. (10 stot.) OALA81181 RAČUNAJO NA MILIMETRI v Sirokosti 1 l»k>ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. wiro. tOKrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■»daljna vrata K S. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave ^Kdinoati'. — Plačuje se Izkljuino le upravi „Edinosti-, PlaElJIvo In iolljivo v Trstu. Tečaj XXXVI spinost Glasilo političnega društva „Kdinoifc1« za Primorsko. ,F edinotti j« m*i!' NAROČNINA ZNAŠA ta eelo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na aa- ročbe bres doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. Sanlntaa mm n»««ljak» ts*»nj» „SDIMOBTT1 Km« i m Ml« UU Kron 610, a* f«l UU Kron JOO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na urodniitvo lista. Nefranko* vana piama o« nt oprojeiujo to rokopisi aa ao vraflajo. Naročnino, oglase in reklamacij« jo poŠilj nti na upravo lifltfc. UREDNIŠTVO: ulloa fllorgli Galattl 20 (Naroda! doa). Izdajatelj in odgovorni urednikS'f KFAN GODINI. Lastnik konsorcij lista „Edinost", - Natisnila T:skarna .Edas«n krohot, „v mojih možganih so se brodili duhovi in moja boječnost mi nI do- Nato je bil sprejet proračunski provizorij v tretjem branju. V naslednjem je ministrski predsednik grof Sturgkh odgovarjal na interpelacijo v zadevi odstopa šefa generalnega barona Conrada in ž njo zvezanega vprašanja o vnanji politiki. Ministrski predsednik je predvsem kon-statiral, da ima cesar po ustavi izključno pravico kot najvišji vojni gospod izbirati osebo šefa generalnega štaba in drugih vojaških funkcljonarjev po svojem preudarku. Odstop barona Conrada ni imel takih vzrokov, kakoršni so se navajali v raznih publicističnih razpravah, ki so se dotikale tudi vnanje politike. Glede zunanje politike je povdarjal, da so temelji zunanje politike naše monarhije tudi danes izpremenjeno taki, kakor jih je minister zunanjih zadev v delegacijah In kakor sta lih tudi oba ministrska predsednika v obeh zbornicah očrtavala že letb sem. „Ob tej priliki, je dejal ministrski predsednik, moremo ponovno nalodločnejše zavračati", da se je v interpelaciji posl. dr. Adlerja uporabila trditev, da baje v vplivnih krogih obstoje gotova stremljenja proti tej tradicijonalnl politiki, v to, da je bil zavlečen član cesarske hiše na skrajno neparlamenta-ren način v debato". Nato je povdarjal prav posebno, da so v popolnem soglasju med seboj oni mero-dajnl faktorji, katerim je poverjena skrb za obrambno sposobnost monarhije 1 s stališča zunanjega položaja, kakor tudi s stališča notranjega polo2a|a In vojaškega stališča. Končno Te povdarjal napram onim interpe-lantora, ki so v skrbi, da bi se znalo skaliti razmerje Avstrije napram drugim evropskim drŽavam, da sedanji zunanji položaj ne podaja nikakega povoda, da ne bi Avstrija uveljavljala z mirno trdnostjo in smolrenlm delovanjem svoje za ohranitvijo miru stremeče politike. Predlog poslanca S e i t z a (scc. demokrat), da bi se otvorila debata o odgovoru ministrskega predsednika, je bil odklonjen. Po poročilu posl. H e i n e j a o že-leznlčarski predlogi se je razprava prekinila. Predsednik predlaga za Jutri sledeči dnevni red: 1) nadaljevanje razprave o Železnlčarskem vprašanju; 2) prvo branje davčnih predlog ; 3) poročilo draginjskega odseka. Predlog posl. S e i t z a, da naj pride kot druga točka na dnevni red poročilo draginjskega odseka, je bil v poimenskem glasovanju odklonjen s 196 proti 142 glasovom. Ostane torej jutri dnevni red, kakor ga je predlagal predsednik. Za državne pogodbene uradnike. DUNAJ 15. (Izv.) Dočim Je vlada pred-lagala za pisarniške oficijante na Dunaju 5 odstotno, v 2. In 3. krajevnem razredu 4 odstotno in v 4. krajevnem razredu 3 inpol odstotno zboljšanje prejemkov, predlaga odsek za državne nameščence 20 odstotno zboljšanje. Za pisarniške oficijantinje predlaga odsek 20 odstotno, za pisarniške pomočnike in pomočnice pa 15 odstotno zboljšanje, za pomožne sluge 15 odstotno. pustila, da spoznam tega starega psa, ko se je tako nenadoma pojavil tamkaj v šotoru pod Belajsklm gradom." Tedaj se je stresel, smrtna bledost je pokrila nlegovi Hcl; kakor da je znorel, je stisnil trdno obe trepalnici In z rokama si je tiščal ušesi. „Mari ml bo večno donel njegov glas po ušesih? Mari se mi bo vedno nastavljal pred oči?" Velike kaplje potu so se mu pokazale na čelu. „Proč!," je Škripal z zobmi, „jaz nočem nikogar videti, nikogar slišati!" In zopet je umolknil. „Kaj?" je spregovoril zopet poluglasno, „kdo Šepeta tukaj ? — Gorje otroku, ki je nevreden očetovskega blagoslova, In ga vendar-le vspre-jena! Temu se beseda ljubezni in molitve spreminja v prokletstvo —" so nehote vrele besede iz njegovih obledelih usten, gotovo proti njegovi lastni volji. „Ha I" je jezno butnil ob tla ter skočil kvišku. „Vragi Kaj se mi rogaš ? To |e dejal on 1 In on je mrtev, pokopan med zldovjem samostana, In težak kamen zapira njegovo krsto — pred njim sem siguren, on se ne bo več prepiral z menoj za krono, ki jo nosim jaz — Toda, kako?" se Je ustavil naenkrat, Za pogodbene nameščence v področju naučnega in finančnega ministrstva 10 odstotno, za davčne eksekutorje v področju poljedelskega ministrstva 10 do 15 odstotno, v področju justlčnega ministrstva 15 odstotno, za pomožne kaznilniške paznike, paznice in dostavljalce in končno za področje ministrstva javnih del 10 do 15 odstotno zboljšanje. Železničarsko vprašanje. DUNAJ 15. Z veliko napetostjo pričakujejo v železničarskih krogih vladne Izjave v železnlčarskem vprašanju. Najborž bo povzel železniški minister dr. Ferster jutri za besedo, in pričakuje se, da bo v Imenu vlade zavrnil predlog odseka za državne nameščence, ki določa za železničarje 38 milijonov kron. jutri se tudi začne na Dunaju posvetovanje voditeljev Železničarsklh organizacij o korakih železničar, v najbližji bodočnosti. Brambna predloga. DUNAJ 15. (izv.) Dopoludne se je vršilo v ministrskem predsedništvu ministrsko posvetovanje, ki so se ga udeležili vojni minister, oba domobranska ministra In oba ministrska predsednika. Posvetovanje Je veljalo brambni predlogi. Do definitivnih sklepov ni prišlo. Odsek za državne nameščence. DUNAJ 15. (Izv.) V današnji seji se je nadaljevala razprava o službeni pragmatlkl. Posl. dr. H o f m a n n Je predlagal, da naj se konceptni uradniki izločijo iz vladne predloge in se urede njihove razmere s posebnim zakonom. Minister notranjih zadev bar. H e i n o I d je izjavil, da nima nič proti temu. Vse časovno napredovanje je večji del poizkus, da se vidi, kako se bo poneslo časovno napredovanje na podlagi kvalifikacije. Bilo bi nevarho že naprej določiti prekratke roke, mogoče pa je skrajšanje daljših rokov. Ker se službena pragmatika itak ne more uzakoniti s 1. JanuvarJem 1912, bo posegla vlada po svojem prejšnjem predlogu enkratne dra-ginjske doklade za prvo polovico 1912. leta. Odločno Je govoril proti menjavanju vladinih principov v tej zadevi posl. dr. W a b e r in zahteval, da naj državno urad-ništvo dobi poboljŠka že si. januvarjem 1912. Ni proti enkratni dragin|ski dokladl. Razlika med odsekovim in vladnim predlogom znaša samo 12 milijona, torej ne gre, da bi vlada zato zaprečevala to zboljšanje. Minister baron H e 1 n o I d je nato ostro zavračal predgovornlka, češ, da ni res, da bi bila vlada vlekla uradništvo par mesecev za nos. Vlada se je požurila kolikor mogoče in predložila svojo predlogo, in predstojniki vedno upoštevajo izvršljive želje uradništva. Draginjske doklade bodo deležni vsi uradniki, tudi oni, ki bi nič ne pridobili pri prvem časovnem napredovanju. Časovnega napredovanja pa ni mogoče izločiti iz službene pragmatike in ga uvesti naredbenim potom, ker ni za to denarnih sredstev. Nato se je razprava prekinila. Italijanska pravna fakulteta. (Izvirno.) DUNAJ 15. V današnji seji proračunskega odseka je nadaljeval posl. Malik svo| obstrukcijski govor, ki ga je prekinil, ko se je začela plenarna zbornična seja. Posl. Friedman je predlagal, da naj se določi za sedež Italijanske pravne fakultete kako istrsko ali goriško mesto, ali pa Trst. Določi naj pa sedež fakultete vlada naredbenim potom. „mari jo resnično nosim? Ljudstvo me seveda Imenuje kralja, dediča očeta, toda krona Še ni blestela na moji glavi. Norec jaz 1" — je tolažil samega sebe — „tu se plašim praznih pošasti, plašim se pred žensko in zaničevanim služabnikom; in vendar mi je pomoč tako lahka. Naj se jima le posreči njun beg, ne bojim se ju več; postavim si krono na svojo glavo in njen blišč bo nad-vladoval tožbo vdove in služabnika I" In kakor je bil pred trenotkom potrt, tako je bil zdaj zopet poln zaupanja in vere; z jasnim licem Je dajal ukaze za hiter odhod v Bobovac. Z začudenjem je čula Vojakcija to novo določbo kralja; brez obotavljanja Je hitela k njemu. „No, mati!" jo Je vsprejel TomaŠevič veselega lica. „ali boš pripravljena ? Čez eno uro hočem že biti na potu proti Bobovcu." „Zakaj tako naglo, sin mo| ?" je vprašala mati. „Ali nisi kakor kako razposajeno dete? Sedaj divja, sedaj se plašjivo zapira, in zdajci zopet tako nepričakovano odpoto-vanje!" „Kaj je tu čudnega ?" Je polila Toma-Ševlča kri po licu, „v Bobovcu sem ostavll Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 15. Zbornica je razpravljala proračun ministerstva za uk in bogo-častje. Občinske volitve v Postojni. POSTOJNA 15. (Izv.) Pri včerajšnjih mestnih občinskih volitvah v Postojni je narodna napredna stranka sijajno zmagala v vseh treh volilnih razredih. Izjava srbskega ministrskega predsednika o položaju. BELIORAD 15. Skupščina je prešla v specijalno debato o proračunu ministerstva za unanje stvari in je proračun vsprejela. Tekom debate je izjavil mlnisterski predsednik dr. Milovanovič na Izvajanja svojega predgovornlka Novakovlća, voditelja na-prednjakov, da je splošni položaj tako resen, da se ne more vedeti, kakšen bo spomladi. Zato mora biti Srbija previdna. Z Bolgarijo je mir. Balkanske države želijo, da se evropske vlasti ne umešavajo v balkanske stvari. Poveljnik „Szlgetvara". DUNAJ 15. (Ivz.) Cesar Je imenoval dosedanjega predstojnika II. oddelka mornariške sekcije v vojnem ministrstvu, fregat-nega kapitana Nauta za poveljnika bojne ladje »Szigetvara". Proti izločitvi helmske gubernije. DUNAJ 15. (Izv.) Posl. Brelter in tovariši so vložili v državnem zboru nujni predlog zaradi izločitve helmske gubernije iz ostale ruske Poljske, v katerem se konstatira, da Jamči internacijonalna pogodba Iz leta 1815. nerazdeljivost takoimenovani kongresni Poljski. Predlagatelji zahtevajo, da Avstrija takoj začne pri signatamih državah akcijo, da Rusija varuje Integriteto Poljske. Poljski klub Je v današnji svoji seji sklenil oster protest proti temu ruskemu nasilstvu. Francoska zbornica. PARIZ 15. Zbornica |e nadaljevala razpravo o francosko-nemški pogodbi. Anglelka kraljeva dvojica v Indiji. DELHI 15. Kral| Juri) in kraljica sta položila danes predpoludne temelj za novo prestolnico. (Doslej je bil sedež vlade v Indiji v Kalkuti, sedaj postane Delhi prestolnica. Op. ured.) Kitajska - republika. DUNAJ 15. (Izv.) Iz Londona poročajo, da bo Jutri na Kitajskem proklamirana republika. Bivši sultan Abdul Hamid mrtev ? BEROLIN 14. (Izv.) Današnja „Berliner Zeitung am Mittag" poroča iz Carigrada: Od dobro informirane strani se javlja, da so včeraj prepeljali bivšega sultana Abdul Hamida iz Soluna v Carigrad. Exsultan je težko bolan. Z druge strani pa se poroča, da so prepeljali v Carigrad le truplo Abdul Haml-dovo, da Je torej bivši sultan že mrtev. SOLUN 15. V inozemstvu razširjena vest, da je bivši sultan Abdul Hamid težko obolel In da so ga prepeljali v Carigrad, je popolnoma neresnična. Dunaj 15. Danes predpoludne se je sestal Šesti kongres avstrijskih Inženirjev in arhitektov. Carigrad 15. V mestnem delu Balat je ena oseba obolela za kolero. Dunaj 15. Glasom brzojavnega poreč la, je vojna ladija „Cesarica Marija Terezija" dne 15. t. m. priplula v Slro, kjer ostane 3 dni. Na ladiji vse zdravo. ženo z rodbino in hrepenim po njih pogledu". „In to hrepenenje se te je tako nepričakovano polastilo?' je vprašala Vojakcija po kratkem molku, zroč pri tein prodlrljivo na svojega sina. „Da, tako nepričakovano", je odgovoril Tomaševič, povesivši oči k tlom. „Sin, sin I" je dvignila Vojakcija karaj( če roko proti njemu, „nosila sem te pod svojim srcem, nisem nikogar ljubila razun tebe, moja duša je združena s tvojo v eno; ne skušaj me torej goljufati! Nekaka grozna tajnost grize v tvoji notranjosti, katere bod-lja|i te gonijo k nemožatostim, trenotkoma ctlo k blaznim uejanjem, — tajnost, ki se skriva morda v zidovju samostana". „Mati I" |e zavpll Tomaševid in njegovo lice je zagorelo v krvavi jezi in njegovo oko se je zalilo s krvjo. Škripajoč z zobmi in stisnjenimi pestmi je stopil proti svoji materi. Ta pa je ostala mirno na mestu; ponosno, poveljujoče se je vplralo njeno oko vanj, da se je on celo v svoji strasti stresel in prebledel, zakrivši si lice z obema rokama. „Mati, mati!" Je vskliknil bolestno, „tudi ti si proti meni ? I" (Pride Še ) fttran II. »EDINOST« it. 348. V Trstu, dna 16. decembra 1911. Italijansko-turška vojna Aretacija Arabcev. RIM 15. Novi mestni poveljnik v Tri-poiisu je dal aretirati več odličnih Članov »ladoturškega komiteja. Pet njih je bilo izpuščenih potem, ko so bili zaslišani, drugi so bili izg.iani. PARIZ 15. V Tripolisu je bilo aretiranih petnajst arabskih šejkov, ki so obdolženi, da so bili sporazumljeni s turškim vrhovnim poveljnikom. Značlno je, da so ti šejki, da bi odvrnili od sebe sum, v Tripolisu priredili slavnostno pojedino na čast italijanskih častnikov. Boji pri Bu Mellani. CARIGAD 15. Iz Debibota se lavlja: V ponedeljek smo z močjo 6000 mož, med temi 650 mož regularnih čet, napadli italijansko pozicijo Dželel Hail, oddaljeno 4 km od Bumeliane. Bila je to najbolj krvava bitka vse vojne. Pred vsem so bili Italijani vrženi nazaj z izgubo 600 mož, dveh topov in dveh zabojev municije. Mi smo imeli 240 mrtvih in ranjenih. Ob dveh popoludne je sovražnik z velikansko premočjo prešel v ofenzivo. Prisilil nas je z uničujočim ognjem iz topov, da smo morali zapustiti zopet pridobljene po-zictje. Italjjani so nadaljevali ofenzivo s tem, da so nas preganjali. Vnel se je morilen boj moža z možem. Naše čete so sovražnike zopet prisilile, da se je umaknil. Italijani so zopet zgubili 240 mož in 3 Častnike. Pripravljeni smo, žrtvovati se do zadnjega moža, da zopet priborimo Bundiano. Bojišče izgleda kakor jezero krvi. Mi dobivamo ojačenja. Pričakovati je nove bitke. Italijanski list o položaju v Tripolisu. MILAN 15. Kakor javlja „Avanti", v merodajnih krogih v Rimu nikakor niso za-dovoljni z vojaškim položajem v Tripolisu. Pri Tripolisu se je Turkom in Arabcem posrečilo, da so Italijane proti njih nameri prisilili, da so začeli prodirati v neugodnem letnem času, mejtem ko so se Arabci sami umaknili v ugodne pozicije. To taktiko zasledujejo Arabci sedaj v Cirenaiki, kjer razpolagajo z 21 000 možmi. Ker so terenske razmere pri Derni zelo neugodne za brambo, vlada v Rimu ne mal strah. Za vsak slučaj je v Napolju pripravljenih 10.000 mož za ojačenje, ki so ddoma tudi že ukrcani. Proti italijanskim grozodejstvom. ŽENEVA 14. bazelska sekcija švicarskega mirovnega društva je sklenila resolucijo, v kateri se najodločneje obsoja italijansko vojno in protestira proti temu, da so se sovražnosti začele pred pretekom 24-urnega, Turčiji izročenega ultimatuma. Dalje je sekcija sklenila protest proti klanju nedolžnih žen in otrok od strani italijanskih čet, ter proti dejstvu, da z Arabci, ki se vojskujejo pred Trlpolisom postopa Italija kakor z ustaši. Italijansko poročilo o položaju v Tripolisu. TRIPOLIS 15. (Oficijelno.) Nič novega v Tripolisu, Alnzari, Tadjuri in Homsu. Tadjura je bila zvezana s Tripolisom po telefonu. Ogleduhi in aeroplani potrjujejo, da je bila zona severno od Azizlje popolnoma izpraznjena. Turki so se umaknili deloma v Garjan, deloma v Azizijo. S Turki se ba|e nahaja okolu 1000 Arabcev iz Dže-bela in Zarije ter nekoliko glavarjev iz drugih krajev vendar brez vojnih sil. Neki znaki kažejo, da se hočejo Arabci odpovedati Turkom in se podvreči. BENGAZI 14. (Oficijelno.) Tukaj nič novega. TRIPOLIS 14. (Oficijelno.) (Ob 6.05 zjutraj). V Ainzari nič novega. Došle informacije pravijo, da se en kavalerlj3ki oddelek nahaja v Bir Staku. Oddelki Arabcev se nahajajo v Bir Tabraku in Endšill. DrugI oddelki Arabcev se vračajo v svoja bivališča, ker hočejo pripoznati italijansko nadvladje. — V Bengazi so došla pričakovana ojačenja. CARIORAD 14. „Sabah" piše, da Je zvedel, da Je porta diplomatičnim potom predlagala, naj bi se izmenili vojni vjetniki. V rokah Italijanov je baje 35 Turkov, Ita-lilanskih vjetnlkov v turških rokah jc pa 150. — Kakor poročajo listi, so od tukaj izgnali nekoliko brezposelnih Italijanov. RIM 15. Za vse slučaje je pripravljenih v Napolju deset tisoč mož za ojačenje čet v Tripolitaniji, nekoliko jih |e že na potu, tako, da bo vsa italijanska vojna sila v Afriki znašala 75.000 mož. RIM 15. Vojni stroški za 94 dni, to je od 26. septembra do 31. decembra 1911 bodo znašali skupno 90 milijonov lir. Saborske volitve na Hrvatskem. ZAGREB 15. (Izv.)Ob velikanskem vladnem terorizmu in nasilstvu so se vršile danes na Hrvatskem saborske volitve v 51 volilnih okrajih. P > dosedanjih poročilih je bilo izvoljenih 16 pristašev koalicije, 12 pravašev, 3 pristaši seljačke stranke in 14 vladlnov-cev; v 6 okrajih je potrebna ožja volitev. Po enem poročilu sta izvoljena tudi 2 pristaša srbske radikalne stranke dočim pa drugo poročilo zatrjuje, da so prišli srbski radikale! le v treh okrajih v ožjo volitev. Jutri se vrše volitve v 14 okrajih, od katerih jih gotovo dobi koalicija 6, ostale pa pravaši. Od še ostalih mandatov jih dobi koalicija najbrž še pet, ostanek pa pravaši, dočim sme Tomašić upati edino le še na 1 mandat. Nasilstva vlade so bila naravnost strahovita. Današnji zagrebški listi so izšli po trikrat, a bili so zaplenjeni vse trikrat. Policija je že čakali pred tiskarnami, da zapleni časopise, predno še pride|o iz tiskarne. Redarstvo in orcžiištvo je aretovalo veliko število volllcev in drugih Ijudlj, zlasti agi-tatoiiev. V Karlo\CJ in Vrbovskem so bile volitve suspendirane, ker je volilni komisar izpoznal, da bo izvoljen pristaš koalicije. V Koreriici. kjer je kandidiral urednik „Srbobrana" Svetozar Pr i b i č e v i č, Je volilni komisar razpustil volilno komisijo, ker je vse kazalo, da bo izvoljen Pribičevič, katerega so izgnali iz vodilnega okraja. Glavni boj pa se je bil za prvi zagrebški okraj, v katerem sta si stala nasproti ban Tomašić in bivši podban pl. Nikollć. Tu je policija že ob 4. popoludne zaprla dohod v volilni lokal, dasiravno je bila volitev zakonito določena do 5. ure Mnogoštevilni opozicionalni volilci tako niso mogii oddati svojih glasov, dočim pa so vladni volilci še vedno smeli oddajati svo|e gasov-nice. Policija in žandarmerija je aretirala vso silo cpozicljonalnih volllcev in agitatorjev. Volilna komisija je končno protestirala proji nasilju in je v znak protesta zapustila volilni lokal. Volilni komisar je nato proglasil, da je Izvoljen ban Tomašić s 4 glasovi večine. Volitve bedo itak protestirali in ker ban v saboru itak ne bo imel večine, njegov mandat ne bo verificiran. Grof Miroslav Kulmer se je brzojavno obrnil na cesarja vsled nasilstev, ki so sej dogajala pri volitvah v Zagrebu. Kolikor je dosedaj znano, sta koalicijska kandidata Budisavljević in Modrušan v j zaporu. Dogodilo se je tudi, da so vojaki) razgnali volilni shod. V Ogulin j sta si tudi stala nasproti ban Tcm^š ć In bivši podban pl. Nikollć, ki Je, mimogrede povedano, pod policijskim nid'.orstvem. Ker pa se je tu uprl poveljnik vojaške asisfcnce. neki stotnik, policijskemu komisarju, ki je zahteval od njega, da naj odganja vojaštvo opozlcljonalne volllce od volilnega lokala, so se vršile volitve precej mimo in je Nikollć zmagal z ogromno večino. V sledečem podajamo nekaj izidov volitev v posameznih okrajih. Zagreb I.; ban dr. Tomašić 490 (vlad.); dr. Vladimir pl. Nikolić-Podrlnski (koal.) 231; dr. Aleksander Horvat (pra-vaš) 244. Zagreb II.: dr. Fr. S p e v e c (vlad.) 1060; grof Miroslav Kulmer (koal.) 649; dr. Vladimir Prebeg (prav.) 147; Viljem Bukšeg (soc. dem.) 20. Zagreb III.: Franjo H r u s t i ć (prav.) 481; MIlan Krešić (koal.) 81. Varaždin: dr. Pero Magd i ć, koallc. Z e m u u n : Levin pl. C h a v r a k, viadinovec. Gračac: Pajo Obradović, koal. Otočac: dr. Žlvko P e t r i č i č koal. Perušić: pop Stipe Vučetić, pravaš. Brlog: dr. Srdjan B u d i s a v I j e -v i ć, koal. Ogulin: Vladimir pl. Nikolić-Podrlnski, koal. Slunj: Valerijan Pribičevič, koal. Vojnić: Vaso M u a č e v i ć, koal. Delnice: Fran Serafin Križ, koal. Samobor: dr. Ante P a v e 1 i ć, pravaš. Glina: Nikola Ercegovac, koal. Križevci: Fran Novak, pravaš. Koprivnica: Stjepan Zagorac, pravaš. Daruvar: dr. S. Schwarz, viadinovec. V i 1 i ć s e I o: Ivan Z a 11 u k a, pravaš. B r o d n. S.: dr. Vladimir Prebeg, pravaš. Dolnji M i h o 1 j a c: dr. Fran P o-IJ a k, koal. Našice: Teodor grof P e J a č e v i ć, vladin. Valpovo: Kandidatura dr. Ivana Lorkovića ni bila pripuščena. Izvoljen je N a č I n o v i ć, koal. Vukovar: Teodor grof P e j a č e -vic, vlad. Proti zlorabi avstrijskega vojaštva za volilno vojno na Hrvatskem. DUNAJ 15. (Izv.) Poslanci dr. BalJak, Biankini, dr. Ravnihar, dr. Smodlaka, dr. Treslć, Vukotić so poslali vojnemu ministru bar. Auffenbergu brzojaven protest proti zlorabi avstrijskega vojaštva pri saborskih volitvah na Hrvatskem. Ogrska opozicija proti vladnim nasil-stvom na Hrvatskem. BUDIMPEŠTA 15 Opozicija vloži v ogrskem parlamentu interpelacijo v zadevi vladnih nasilstev pri saborskih volitvah na Hrvatskem. Nehvaležni, brutalni in zlobni! Zopet beseda na adreso Čehov. Naključje je hotelo, da je prineslo včerajšnje izdanje našega Usta dve sporočili, ki se — da-si je Jedno prišlo z Dunaja, drugo pa je bilo pisano predsinočnjim v Trstu — lepo spopolnjujeta med seboj v eklatantno podkrepljenje karakteristike, ki smo jo podali o politiški kvaliteti naših Italijanov, oziroma onih, ki so udeleženi na oficijelni avstriisko-itaiijanski politiki. Opozarjali smo Čehe, na) nikar ne pričakujejo od svojega dobrohotnega posredovanja italijanski fakulteti v prilog kakega praktičnega efekta v smeri spremembe italijanske politike Slovanom na dobro, in tudi da naj nikar ne pričakujejo nlkake hvaležnosti. Saj smo pokazali s citatom Iz „Plc-cola", kaka Je italijanska hvaležnost: s kako grdo insinuvacljo so Italijani kvitirali naj-dobrohotneje mišljeno ponudbo Cehovi Komaj da je bil dotični naš članek v rokah čitateljev po deželi, že nam je došto (predsinoči) z Dunaja sporočilo, kako so Cehi ozlovoljent radi grde nehvaležnosti Italijanov, ker le-ti podtikajo Čehom, da so se s svojo ponudbo le postavili v službo vladnih namenov. Nam mora biti seveda le v najveće zadoščenje dejstvo, da so Čehi prišli tako hitro do spoznanja, ki se povsem krije z našo napovedbo in ki priča, da nismo nič viračali, nič pretiravali. Le hvaležni moramo biti Italijanom na tem, da so sami in tako točno poskrbeli, da jih morejo Čehi ob tako eklatantnem izgledu gledati v — pravi, resnični lučil Taka je Italijanska — nehvaležnosti In če lalljani v takem kritičnem momentu in na tako adreso tako brezobrazno in cinično kažejo to grdo potezo v svojem političnem karakterju, potem si že morejo Čehi živo predstavljati, kako ti ljudje postopa|o šele z nami, ki smo žnjiml v vsakdanjem boju za vsako mrvo svojega prava! Če so nasproti takemu izgledu očitne dohrohotnosti od strani, s katero se Jim interesi v ničemer ne križajo in ki jim je teritorijalno tako oddaljena, kažejo tako cinično ne le nehvaležne, ampak tudi zlobne, potem nam pač ne treba še le pripovedovati, kako nelojalni in brutalni so nasproti nam, svojim neposrednim sosedom I Da, brutalni t Njihova brutalnost Je tolika, da je naravnost v sramoto za človeško civilizacijo I Po vsej pravici je avtor našega včerajšnjega članka »Kako ital. večina tržaškega mestnega sveta pripravlja tla za Italijansko vseučilišče4* — in to bi bilo drugo sporočilo, na katero mislimo gori — pomaka! svoje pero v pelin in žolč, da da izraza svojemu ogorčenju in zgražanju na postopanju italijanske večine napram tudi najskrom-nejim kulturnim zahtevam okoliških Slovencev, teh res In morda Jedino prarodnih prebivalcev in — davkoplačevalcev v občini tržaški. Označil jih je za brutalneže, ki z nogami teptajo vsako človeško čutstvovanje in pljujejo v obraz človeški civilizaciji, ob enem pa tudi za hinavce in volkove v velčji obleki — izkratka: za perverzne de-generirance I Vtis postopanja večine je bil tako silen in tako porazen za vsacega čut-stvenega človeka, da jeden slovenskih svetovalcev ni mogel več vzdržati v dvorani in je pobegnil s solzami jeze in ogorčenja v očeh. Vsaka beseda našega člankarja, trda kakor udarec s kladivom, govori le resnico, žalostno sicer, ali resnico. Da, taki so Italijani: nehvaležni, brutalni, zlobni 1 In ne bo bolje, dokler ne Izgine s pozorišča ta sedanja politikujoča generacija italijanska I Je v krvi to tem ljudem. Izlasti bratom na Češkem in v Dalmaciji polagamo Še enkrat na srce in dušo zaključne besede našega člankarja: „Si-nočnje zborovanje je kakor blisk sredi noči razsvetlilo ona od brutalnega šovenlzma In narodnega sovražtva zastrupljena In razro-vana tla, na katerih hoče slep Idealizem nekaterih avstrijskih politikov zgraditi nov hram italijanski — oh, ravno v Trstu tako onečaščenl kulturllu No, uvažujmo, da se v politiki ne sluša rado glasu idealizma, marveč raje glas treznega računjanja, ali recimo: opravičenega oportunizma In egoizma 1 Tudi napram Čehom postavimo za hip na stran ves idealizem in pozabimo na moment krvnega sorodstva, ki bi zahteval od bratov na severu države zvestega sobojevništva bilo tudi r žrtvami. Pač pa stavljamo tu Čehom vprašanje, kako bi bilo njim — ker se že vedno skllcujeje na okolnost, da se jim interesi nikakor ne križajo z onimi Italijanov — ako bi Jugoslovani iz obmorskih pokrajin ob kakem za njih važnem vprašanju pustili njih na cedilu in glasovali z Nemci ter pripomogli tem do zmage, sklicevaje se na okolnost, da ml nismo nikjer v direktnem konfliktu z Nemci?! Ogorčeni bi bil! prav gotovo. In to po pravici. Je pač med nami (n njimi — In tu zapuščamo tla idealne In stopamo na tla realne, računajoče politike — vendar skupnost interesov. Je skupnost interesov pogledom na jeden veliki cll|: da pride Slovan-stvo do primerne moči v tej državi! Temu cilju nasproti moramo pritiskati vsi: oni na severu in ml na jugu! V dosego tega cilja se moramo podpirati vzajemno, ker vsako slabljenje na jugu bi pomenjalo slabljenje na severu in narobe — in trpelo bi skupno delo za skupni cilj. Zato nam mora vsem veljati pravilo: ob stvareh, ki se tičejo se-vera, moramo mi prepuščati določitev skapnč taktike bratom na severu, ker oni vede kako prav in koristno. Istotako pa morajo bratje na severu prepuščati odločitev nam ko gre za vprašanja na jugu ter našim željam primerno ure|ati svoje postopanje. Le tako je možna skupna, harmonična, koncentrirana in —• vspešna borba za cilje ay. strijskega Slovanstva! Izpregovorili smo odkrito besedo. Cehi naj nam je ne jemljejo v zlo 1 Pisali smo z najboljim namenom, z bratsko ljubavjo jQ pa v živi zavesti, koliko potenco predstavlja češki narod po svoji visoki kulturi in gt učenega in temeljitega predavatelja. Ako obisk obilen, si odsek nabavi večskiop-iih slik in mu bo tako olajšano uresniči svoje načrte za redno prirejanje skiop-h predavanj. Dobrodelni koncert „Dijaškega podpornega društva" je našel popolno odobravanje tudi zunaj Trsta. Mojster Hubad, rav-Ntelj ljubljanske „Glasbene Matice', je pisal JulioKJUeint uvoz kave A Nova filijalka: GORICA (orso Giuseppe Verdi 30 Številnim rodoljubnim darovalcem, ki so nam poslali preplačila. | Hvaležnost src naše borne slov. mladine vam bo v zagotovilo, da ste storili plemenito, človekoljubno delo ter odprli marsikateremu nadarjenemu, a revnemu slov., dijaku pot v bodočnost. Odbor D. P. D. j Vabilo na poučna ahoda. Kmetijska ; družba za Trst in okolico skliče v nedeljo 17. t. m. dva shoda. Na Prošeku bo ( shod po 10. uri zjutraj. Na Kontovelu pa ob 1 uri popoludne. | Podpisani vabi vse posestnike — člane in nečlane — zgornjih vasi na ta shoda.' Predaval bo agr. inž. g. R. Lah. j Ustanovi se ob enem „Gospodarski svet." — Sprejemajo so tudi novi udje. Odbor. Predavanje se bo vršilo, kakor že javljeno, danes v soboto ob 8. uri v Čitalnici pri Sv. Jakobu. Upamo, da se tega zanimivega predavanja udeleži še večje Število znatiželjnega občinstva, nego dosedanjih. Pokažimo našim sodeželanom, ki nam v imenu 2000 letne kulture odrekajo vsa sredstva do kulture, da smo sami bolj kulturni nego oni ter se želimo v kuliuri izpopolnjevati. Zato apeliramo posebno na Št. Jakob-ško mladino In delavstvo, na) se vdeležuje predavanj v velikem številu. Vstop je vsakomur brezplačen. Jablanov cvet nam je doposlal gosp. Josip Čepar, posestnik v Barki pri Divači. Utrgal ga je na vzhodni strani občine. Res, redka prikazen pod zimo. Zapiranje prodajalnlc povodom božičnih praznikov. Zadruga trgovcev na drobno |e dne 10. t. m. sklenila, kakor javljajo to lepaki, da bodo prodajalnice, iz-vzemši prodajalnice jestvin, obe prihodnji nedelji (dne 17. in 24. t. m) odprte od 8. ure predpoludne do 1. ure popoludne. obe soboti (dne 23. in 30. t. m.) do 10. ure zvečer. — Ob enem pa naznanjajo uslužbenci prodajalnlc na drobno po lepakih, da ne pridejo dne 17. t. m. na delo. Pleskarski, dekoraterski itd. delavci v Trstu bodo imeli jutri dne 17. t. m. vj^grffflg" jn dvojili „Krifflg" lia telovadnici mestne šole v ulici Parfni prvi shod členov zadruge pleskarjev, dekora-terjev itd. Navzoč bo tudi zastopnik obrtne oblastnije. _ Koledar In vreme. — Danes: Evzebij Šk. — Jutri: 3. adv. ned. Temperatura včeraj ob 2. url poooludne A 12 5° Cels. — Vreme včera|: megleno, oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Semtertja dež. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorid Prodajalna Čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38, Ima vedno v avoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naSe zadruge. »PREJEMAJO SB TUDI POPRAVE Moka „O" Naše gledališče. V nedeljo zvečer ob 8. uri se vprizori prvič velika drama Maksima Gor-kega „NA DNU". Bolj kakor drama, je to Gorkljevo delo mojstersko zadeta realistična slika iz življenja bornih in propalih ljudi v ruskem velemestu. Gorki je dobro poznal te ljudi, saj je'] svojo mladost preživel med njimi, dokler se j ni povspel do današnjega blagostanja, sadu , svojega literarnega dela. A on je ohranil gorko srce za vse te reveže in zavržene I ljudi. ; Dejanje se godi v ljudskem prenočišču, drobu o 3S vin kg. Zdrob (gris) za polento I. vrate po 26 vin. kg Oves I. vrste K 20 80 100 kg Oves IJ. „ „ 19'— „ „ Seno . . . „ 7*— „ „ Baruch in drug trst, al. ML tofltneria 517._ Odlikovana pekoma In slaščičarna VINKO SKERK-TRST ¥ PECHIK (I Trst, Via S. Caterina št 1, Trst (hiša Greinitz) im« ftaat Vam naznaniti, da »o je v TUSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil je svoj čas sekundarni zdravnik in asistent na Dunaju ter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta. Vsled temu govori šest jezikov, vštevši francoski, angleški in arabski. Za notrasj« bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 ayut. in 2—3 pop. Kot Specijalist sa kožne b»le»nl in bolezni na vodi (spolno) strogo le od UVi do 1. ure. v podzemeljski kleti. Ljudje iz raznih sta-nov, a sedaj vsi enaki se sha|a|o tu.' Strašna, dušo pretresu|oča beda I Koliko grozote, koliko ceniima! A tudi koliko hu-|I T1V/IFTM! 70R IP morja in, predvsem še koliko zdravega hu-1 w I civUJt morja, nahajamo v tem mlljeju I j Plombiranje »obov Naše gledališče je poskrbelo za naj- I—„.L,... boljo vprizorltev tega velikega dela, toliko U1131116 ZuOOV DlGZ glede inscenacije, kolikor glede pravilne in-j * terpretacije. Prepričani smo, da ta drama,VS3l(G t)0lCČlH6 ~ kakor povsod drugje, zapusti tudi pri našem občinstvu globok, neizbrisljiv vtis. ! Predstava se bo vršila v abonamentu. Popoludne ob 4 bo ljudska predstava ob znižanih cenah. Uprizori se slavno delo Hermana Sudermana: ČAST'* Pevovodji "gosp. Augustu Waschtetu jako la- kl _ kakor se Je"v obče prjznalo, je bila "avo pismo, v katerem pravi med dru-1 ena |rrtled najlepSih predstav v tej sezoni, "n: „Srčno Vam čestitam na izvrstno vspe- 0b tej priliki opozar|amo občinstvo na poti koncertu I Zelo smo obžalovali, da se poiudanske predstave, ki bi ob svoji kakovo mogli udeležiti koncerta...- Ta po- j vosti in ob že do skrajne meje zni-\ , ie gotovo najbolje priznanje, in zado-,žanlh cenah zaslužile večjega obiska, kakor ;enje, ki je Je mogla imeti naša „Glasbena do8|e| Matica". | '' ■-- >TZahvala. .Dijaško podporno društvo-, TRŽAŠKI GLEDALIŠČA. S^'A^Sr VERDI. Danes se otvori velika operna elSo lahvalo osem onim, ki so pripomogli, V*»rrflle»Pm MerlaliSfu 7 Wrr1li>vn a se je veliki dobrodelni koncert izvršil oper" -Aida- Stališču * Verdijevo Pred vsem°bodi izrečena prisrčna za-' PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes hvala koncertni pevki gospej MI r i C o s t a- koncert od do polnoči. Dr. J. Čermik V.Tutcher zobozdravnik komes. zobni tehnik • TRST • ulloa della Caserma št. 13, II. n. Trikrat na dan svet kruh. Prodaja vsakovrstnih biikotov, posebno za faj in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete ca peči. NajfinejSa moka ix najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inotemua viua in likeri v steklenicah. Betplaćna Sostreiba na dom. ____to« ■• lidalnj« IglamiAkla •laktrlAklm 1 troj »m Slovenci in mettnni! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13» za to se Vam toplo priporoča udani ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIMI 1[ii!e-8i°*k°P tJMri*' ....... v Skednju mi - VSAKO NEDELJO - nov interesanten program ,,£11' Jirtigiano" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapo ne). 3zgotovlj«ne oblaka za moška. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 dc 42. VELIKI KINEMaTOGRaF „BELVEDERE" TRST — ulica Bdvedere št«. 10 — TRST = Danes dne 16. decembra in jutri 17. t. m: = Velikanska slika tvrdke 'i5^^Vl^TrXl»o2uPAd^U,Lol^Uu DVORANA ZA SODNE DRAŽBE pomoč la poirtfovalm 8ode"o-1 . ulic. S.nlU 23-25 pritličje. j VanK'; gospodu Avgustu W a s c h t e-t u Dražba, kl se vrši danes v soboto * neumorni trud pri glasbenih predpripra- od 9-12 ure zjutraj. j !?« In sodelovanje, kapelniku gosp. Petru 1 Italijanska knjiga „La donna medico , fP'e m u ra osebno vodstvo orkestralnih dl casau, 1 leseni omar z og edalom, umival- WnrHisk 17 KnnenhaPPna .Jtt ter aUv. odboru .D r a m a t i č n e g a niki z mramorjem In z ogledalom, za 2 ^UlUlS* t L i\upumd&ciici itv^ h'iux v za prepusti- osebi, chiffonniers, uul^nmn.i6^!!!8 Dolgost filma znaša nad 1000 metrov. ^ RledaliŠčne dvorane. mita, usnjate stolice, kuhinjska omara, ar-; Srčna zahvala bodi izrečena tudi vsem 2ala za zavese, mala miza, svetlljka na piia, V ponedeljek dne 18. decembra fellka komična predstava, trajajoCa eno uro. 0nirn» ki so prihiteli na ta večer in mnogo- kanape, pisalna miza. ' immhhhhmhhbhbbhhhbhbv £ Tajna narkotika. Stran IV. »EDINOST« št. 348. V Trstu, dne 16. decembra 1911, Izpred sodišča. Tri tedne zapora radi podraženja živil. Na zatožni klopi deželnega sodišča je sedela včeraj predpoludne 33-letna Svetka rojena Candussi, soproga Josipa Sebiča in po soprogu pristojna v Celje. Evo zakaj: Dne 24. septembra t. I. se je vršit, sklican po socljalno-demokratični stranki, shod proti podraženju živil. (Bila je namreč ravno doba shodov v protest proti podraženju živil; taki shodi so se vršili v vseh večth mestih Avstrije. Mej temi je nepozaben oni, ki se je vršil dne 17. sep-tebra na Dunaju, in sicer nepozaben radi izgredov, ki so mu sledili. Opomba ured.) Po shodu so šli udeleženci istega demonstrativno po mestu. Ko so prišli v ulico Matcanton, so policijsti aretovali obtoženko Svetko Sebič, češ, da Je pljuvala za redarji in Jih zmetala s psovkami: beriči (sbirri), kozakl, lak triki (atfamai), prešiči 1 Vi niste delavci, kakor m:; niste lačni, kakor smo mil — in da je vrgla proti redarjem mal ko 3 železa. Olasom obtožnice pa Je ona, ko je bi'a Že aretovana, vdarila redarja Lovrenca Zlobca, ki jo je aretoval, z dežnikom po glavi in se skušala iztrgati iz njegovih rok ter se tako rešiti aretacije. Obtožena Je bila torej radi prestopka proti § 312 kaz. zak., ker Je žalila službujoče redarje, torej osebe, ki so pod varstvom § 68 kaz. zak., in zločina Javnega nasilstva po § 81 kaz. zak., ker Je vdarila redarja, torej osebo, ki se nahaja pod varstvom § 68. Poleg tega |e pa bila obtožena tudi pregreška, da je vpila, ko je bila že aretovana : »Ljudje, pomagajte I" (Popolo, aiutlme). Obtoženka Je priznala, da se je udeležila demonstracije. Istotako je priznala, da je morda rekla kako neparlamentarno besedo na naslov redarjev, ki so razganjati demonstrante. — Naenkrat Je prišel k njej neki civilno oblečen človek, ki jo |e prijel za roki In jo pritisnil k zidu, na kar je začel vpiti: „Aretirajto jo I Aretirajte jo I" (Arrestarlal Arrestarlal) Ona ga nI poznala in niti on se Ji nI legitimiral za policijskega >genta. Zamahnila je parkrat z dežnikom, ki ga je imela v roki, a v tem je prišel redar. Ko je ona hotela vdaritl nepoznega ji civilista, Je nehote zadela po Čeladi redarja, ki se Je bil postavil med njo in onega, ki ga je hotela ona udariti. Tajila je, da bi bila klicala: „Ljudje, pomagajte I", kakor tudi, da je pljuvala na ndarje in da bi bila vpila za njimi psovke, navedene v obtožnici. Prvi je bil zaslišan kakor priča redar Lovrenc Zlobec, ki je močno donečim glasom rekel, da ga Je obtoženka z dežnikom tako udarila po glavi, da Je bil vse dopo-ludne zmešan (insempiado). On da jo je bil aretoval zato, ker je pljuvala za redarji. Prijel Jo je bil enostavno (semplicemente) za eno roko, ko je ona za redarji vpila v obtožnici navedene psovke. Storil je to iz lastne inic JaMve in ne na zahtevo policijskega agenta Turka. Ko jo je aretoval, se je obtoženka skušala rešiti iz njegovih rok. On meni, da obtoženka ni namerovaia udariti z dežnikom nJega, ampak policijskega agenta Turki, ki je v istem hipu stal za nJim. Priča je potrdil, da je obtoženka, ko je bila aretovana, vpila: „Ljudje, pomagajte lM Okolu njiju Je bilo tedaj kakih 200 demonstrantov, ki bi bili lahko vsled tega vsklika nastopili proti njemu. Priča Josip Turk je izpovedal gla-j som obtožnice. Ne ve, če je namerovaia udariti njega, ali redar|a. On se res ni le-1 gltimlral kakor javen organ, ker je smatral < io za nepotrebno. Prijel Je žensko za roko,! a ker je bil tam redar Zlobec, jo je on Izpustil. Priznav?, da je on vpil: »Aretirajtejo! Aretirajte jo 1" Branitelj odv. dr. Puecher je predlagal, da se v obrambo zasllšlta priči Alojzija Ger-dašič in Ju1i|a Zecchlnl, a sodišče je ta predlog zavrnilo. Govorila sta na to zastopnik državnega pravdništva, državni pravdnik dr. Tomičič in branitelj dr. Puecher, ki je na koncu svojega govora priporočal sodnikom, naj se ne ravnajo po Izgledn dunajskih razsodb glede izgredov radi draginje, katere razsodbe da so izzvale splošen odpor in so bile ne le »piošno obsojane in grajane, temveč po najvećem delu tudi kasirane. Mej tem delom branlteljevega govora je drž. pravdnik vstal in protestiral, da to ne spada v stvar. No, sodišče Je oprostilo Svetko Sebič zločina Javnega nasilstva (vdarca po redarju) in jo proglasilo krivo ostalih prestopkov, obsodivši jo na tri tedne strogega zapora. Obsojenka Je Izjavila, da se podvrže razsodbi. Druitvene mti. Telovadno društvo .Sokol" v Trstu. Brate tolovadce, ki imajo telovadno obleko v društveni garderobi, opozarjamo, da mora biti do nedelje zvečer garderoba Izpraznjena in da bo v to svrho odprta telovadnica v nedeljo od 8. ure zjutraj do 4. ure popoludne. Za obleko, ki ostane po tej uri v telovadnici, ne prevzamemo nikake odgovornosti. Va tadtteljskl zbcr. Mar. (M. organizacij* Delavci „Škedenjsklh plavžev" Imajo danes ob 7. uri zvečer sestanek v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Člani so naprošenl, da pridejo s knjižico. Vesti iz Istre. Slovenščina na sodniji v KOpru. Iz koperske okolice: Evo Vam klasičen izgled o uradovanju na sodniji v Kopru I Sodišče v Kopru pošilja slovenskim občinam take-le dopise: „Slavnemu Občinskemu uradu v Dopis. „Zaprosi se Stavno isto da stori uvrstiti navzočni Razglas ter da ga zavrne pravočasno z opombo da je bil uvrščen". Mari misli sodnija v Kopru, da izhaja na vsakem občinskem uradu časopis za uvrščanje takih Jezikovnih kozlov, napravljenih po nje uslužbencih? Res je, priznati moramo, da dopis vsebuje vendar-le nekaj pametnega, namreč to, da prosi, da se ga zavrne. Ali šalo na stran I Krivda za take dopise ne zadevlje samo osobja koperske sodnije, marveč in v prvi vrsti one činitelje na viših Instancah v Trstu, ki nastavljajo Jezikovno nesposobne ljudi na kopersko sodnijo. Mislim, da bi bilo gospode tam gori okoli zelene mize lahko malce sram radi takega mrcvarenja našega jezika. Počasi, počasi nam sodišče v Kopru začne morda pošiljati spise v — volapiiku. K. Razpisano je mesto zdravnika okrajne bolniške blagajne v Vol o sko-Opatiji za področje Volosko Opatija. nuoctniSon^ kron Potro5imo p°d UVUaiUlIOlfb etno »tilografilna peresa „reklam", StirinajBtkaratno zlato, ea kron 4 24. NaroČite „Reklamodol" via Kittmsver, Trst 2216 PurinioanS usojam nainaniti slavnemu ob-ruupiodlll iinstvu, <*a eem prevtel dobro ziano goatilnn tx Cavalich, sedaj „Alta buona Spe-ranzih" blizu Salezianov na istrski cesti. — Toči se najboljSe pravo istrsko belo in črno vino lastnih pridelkov po 96 vin. Mer. Točna postrežba, lepo HhajaliSČe. Za otilen obisk se priporoča udani Gregorič Joiip. 2204 Priden mož i&Če Blužbo bodisi za oskrbnika ali za hlevarja ali ca vtnarja v privatni hiSi Naslov pove inser. oddelek £dinosti. 2197 VNahraftni >tv] drugi UrUOUVir giaaotir Zft učenca je na ;>rodaj. — Ulica Petronio 9, vrata 16. 2205 Slovanske igralne karte ržS2 ■ knjig&rra J. Gorenjec, ul. Oaserma 16., Gregor Zidar & O., Kocol 263, tobakama Pegolin, ulica Industrla ! (Sv Jakob) in v Seiani: Fran Stolfa, trgovec, v Kozini: Iran Dekleva. 1472 nas fotograf le Anton JerkK, Trst, Via detle Post« 10. Itdelki odlihovaoi vnoh motava k r.iemu GORICA, gosposka ulica 7. h. ■ ],« caunao 815 m STIPAN KIMIOA trgovina dalmatinskih vin lbstnpga proizvoda i* Kogaznice pri OmUu OOSTILNA v ulici sette Fontane št. 2 (vogal Ptazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deiristria št. 14. Vi bo na debelo in ta drnllno v vseh ■ - ffostllunh. ■ a SALON ZA GOSPODJE AVBVA«* L*1%MMH! za pranje glave, Češljanje I bojadisanje kose. Električno sušenje kose. Veliki izbor vlasuljarskih radnja kao Lockne, Pletenice i moderne podloge za frisure. Preuzimam sve vrsti vlasuljarskih radn|a, te obavljam iste savjestno i Jeftino. Veliki izbor parfumerie, češljeva i nakita za kosu uz jeftinu členu. Kupujem češljanu kosu. Preporučam se poštovanim gospodjama za mnogobrojni posjet A. ŠEBEK • TRST ULICA QI08UE CARDUCCI BROJ 9. Austro - Američana : brza zveza z Ameriko. 1 Trst-Buenos-Ayres „LAURA" odpluje dne 28. decembra. Medpotoma se ustavi v Cadlxu, Las Palmas, Santos, Montevideo in RIo de Janeiro. flajvečji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevo7nih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Pittraa, Palermo, Cadix in Las Pnlmaa obrniti se je na Urad za potnika v Trstu, ulloa Kolin plooolo it. 2, /a tovor in blago pa pri G. Tarabochla & C o, Trst, ulloa Pontaroaio it 3, I. n. Trst- NeW-York „ARGENTINA" odpluje dne 23. decembra. }(iša z gostilno v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani b hlevom iu šupo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo, pod hišo je 20 mD in do 4 niD visoka klet. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let prosta davka - se radi bolezni —• proda. ™ Polzve se: Prisojna ulica itev. 5. Pekarna in sladeieara Vekoslav Gul Trst, trg Caserna št. 4 In ul Caserma 13 Priporoča se posebno cenj. občinstvu ob priliki bo2. praznikov in Novega leta. nondorlat In vsakovrstne sladtlce. Sprejema naroČila za torte in drugo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. W3T PRODAJA priložnostnih predmetov! Ulica Giosue Carducci št. 18 (nasproti kavarni Ghiozza) Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par Čevljev," — ,Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio') tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni.14 S VOH K SVOJIMI — Priporoča se lastnik M. 1VANĆIC Zaloga obuvala in lastna delavnica ® MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. IG Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po j&ko nlzkl = in zmernih cenah. = po znižanih cenah. Ostanek igrač za sv. Miklavž --------- po vsaki ceni. 1 ulica Stadion 10. Lastnik in voditelj: Karol Maurice Danes nov program! Pevske predstave in plesi umetnikov I. reda, 10 novih privlačnosti Od 8. do 9.30 ure koncert, prost vstop. — Od 9.30 dalje vstopnina za predstave: I. prostori 2 kroni, 11. prostori po 1 krono. tOHOilOllOHOl V GOSTILNI lOMOHOllOIIO fii due Američani v Trstu, ulica Crosada 5t. 3 «e točijo itir«taa ISTRSKA In VIPAVSKI V IMA po zniirnh ci'liah, preiskan« od cea. kr. poRktiftpvfcliAta zh živil« v Gradcu v biuhIu § 3. zakona z dne 1«. jan. 189t>. 6t. 89. Za tnnogobmien obiak h« toplo priporoča svojim rojaki m v mentu in mi deželi JOSIP CERMELJ, lastnik. Specialiteta gumijskih predmetov + Irigatorji, klisteriji, suspen- g zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi za vino, plin, podložki z ovate ■ HIGIJENSKI :: PREDMETI prodaja In poprava gumljakih — čevljev. — fefcrico Steinoler, jicqueiotto 12. J Zaloga usnja za čevljarje A. DONDA TRST - Via deli Rivo it. 42. - TRST Izboi Zgornjih del za čevlje (tomol). MF" Primerne cene In solidna postrežba. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučerlne prvih tovarn, Specijaliteta; trdi angleški klobuki Kmporjj kap za potovanje In za Sport (.■T..,tT01 1. - . ■ ■ ' - - . - V- ■ . -V, ' VJ