UČINEK TARČNE RADIOFREKVENČNE 
TERAPIJE NA BOLEČINO IN GIBLJIVOST 
RAMENSKEGA SKLEPA PRI PACIENTIH Z 
ZAMRZNJENO RAMO
THE EFFECT OF TARGETED HIGH-
FREQUENCY THERAPY ON THE PAIN AND 
RANGE OF MOTION OF SHOULDER JOINT IN 
PATIENTS WITH FROZEN SHOULDER
Anja Štabuc Žonta1, dr. med., doc. dr. Maja Frangež1,2, dr. med., Adrijana Marc1, dipl. fiziot.,  
doc. dr. Nataša Kos1, dr. med.
1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo
2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Poslano: 16. 4. 2024
Sprejeto: 22. 4. 2024
Avtorica za dopisovanje/ Corresponding author (AŠŽ): anja.zonta@kclj.si
POVZETEK
Izhodišča: 
Zamrznjena rama (ZR), znana tudi kot primarni adhezivni 
kapsulitis ramenskega sklepa, je obolenje, ki se kaže z vse 
močnejšo bolečino in omejitvijo gibljivosti v ramenskem 
sklepu. Je eden glavnih razlogov za hudo bolečino pri srednji 
in starejši populaciji, njena incidenca pa se povečuje. Zaenkrat 
še ni soglasja glede najbolj učinkovite metode zdravljenja. 
Tarčna radiofrekvenčna terapija je terapevtska tehnika, ki 
kombinira kontaktno diatermijo in elektroterapijo. Upora-
bljena elektromagnetna frekvenca izvira iz radiofrekvenčnega 
spektra. Terapija se vse pogosteje uporablja pri obravnavi 
različnih mišično-kostnih obolenj. Namen raziskave je bil 
preveriti, ali tarčna radiofrekvenčna terapija lahko kratko-
ročno izboljša gibljivost in zmanjša bolečino pri pacientih 
z zamrznjeno ramo.
Metode: 
V raziskavo smo vključili 12 pacientov z zamrznjeno ramo. 
Izvedli smo meritve obsega gibljivosti ramenskega sklepa v 
smeri elevacije skozi antefleksijo, elevacije skozi abdukcijo, 
antefleksije, retrofleksije, abdukcije, zunanje in notranje 
rotacije z uporabo goniometra ter oceno intenzivnosti bolečine 
v rami z vidno analogno lestvico pred prvo ter po peti tarčni 
radiofrekvenčni terapiji (pet 15-minutnih terapij v treh ciklih, 
v obdobju dveh tednov).
ABSTRACT
Background:
Primary adhesive capsulitis of shoulder, also known as »frozen 
shoulder«, is a disease that manifests itself with increasing pain 
and limitation of movement in the shoulder joint. It is one of 
the main causes of severe pain in the middle-aged and elderly 
population, and its incidence is increasing. So far, there is no con-
sensus regarding the most effective method of treatment. Targeted 
high-frequency therapy is a therapeutic technique that combines 
contact diathermy and electrotherapy. The electromagnetic 
frequency used originates from the radio frequency spectrum. 
The therapy is increasingly used in the treatment of various 
musculoskeletal disorders. The purpose of this research was to 
see if targeted high-frequency therapy can improve mobility and 
reduce pain in patients with frozen shoulder in the short term.
Methods:
We included 12 patients with frozen shoulder in the study. 
We measured the range of motion of the shoulder joint in the 
direction of elevation through anteflexion, elevation through 
abduction, anteflexion, retroflexion, abduction, external and 
internal rotation using a goniometer, and assessed the intensity 
of shoulder pain with a visual analogue scale before the first and 
after the fifth targeted high-frequency therapy (five 15-minute 
sessions in three cycles, over a period of two weeks).
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
58
UVOD
Zamrznjena rama (ZR) je obolenje, ki je znano tudi kot primarni 
adhezivni kapsulitis ramenskega sklepa, pri katerem pride do po-
stopne zadebelitve in skrajšanja sklepne kapsule glenohumeralnega 
sklepa. To privede sprva do vse močnejše spontane bolečine in 
omejitve tako aktivne kot pasivne gibljivosti ramenskega sklepa 
(1–3). Ob tem na rentgenskih posnetkih glenohumeralnega sklepa 
ni posebnosti, z izjemo osteopenije (4, 5). Skladno s predlogi 
Mednarodnega združenja za artroskopijo, kirurgijo kolena in 
ortopedsko športno medicino (angl. The International Society of 
Arthroscopy, Knee Surgery and Orthopaedic Sports Medicine, 
ISAKOS) ter Ameriškega združenja kirurgov rame in komolca 
(angl. American Shoulder and Elbow Surgeons, ASES), bomo 
tudi v tem članku uporabljali izraz "zamrznjena rama" namesto 
"adhezivnega kapsulitisa", saj le-ta nepravilno nakazuje prisotnost 
adhezij (3, 6, 7).
ZR je eden glavnih razlogov za hudo bolečino pri srednji in 
starejši populaciji, saj se pojavlja pri od 2 % do 5 % starejših ljudi, 
pri diabetikih pa celo pri od 10 % do 30 % (4, 6, 8). Nekoliko 
pogosteje se pojavi pri ženskah (1–3, 6, 9). Zaradi vse večje 
pojavosti sočanih bolezni ter sprememb življenjskega sloga se 
pojavnost ZR povečuje (1).
Etiološko ZR delimo na primarno ali idiopatsko in sekundarno. 
Primarna ZR se razvije brez očitnega vzroka, lahko pa je povezana 
z lokalnim ali sistemskim vnetnim dogajanjem. Sekundarna ZR 
se lahko razvije kot posledica poškodbe, kirurškega posega ali 
obolenja živčevja, ki prizadene ramo (4, 6, 8, 10).
Naravni potek tega obolenja je bil tradicionalno razdeljen v tri 
različne klinične faze: 
1. boleča faza "zamrznitve", med katero postaja obseg gibanja 
postopoma vedno bolj omejen, v večini primerov najprej v 
smeri zunanje rotacije (4); 
2. "zamrznjena" faza, za katero je značilna togost sklepa in 
3. faza »odmrzovanja«, v kateri se začne obseg gibanja izbolj-
ševati. Ker pa te faze obstajajo kot kontinuum bolezni, je v 
kliničnem okolju pogosto težko razlikovati med njimi (2, 
6, 11). 
ZR je primarno klinična diagnoza, postavljena na podlagi anamne-
ze in kliničnega pregleda (8, 12). Slikovne preiskave so koristne, 
predvsem pri izključitvi drugih bolezenskih stanj ali poškodb 
rame, kot so napredovali glenohumeralni artritis, patološki zlomi, 
avaskularna nekroza in tendinopatija ali kalcificirane tetive rota-
torne manšete (5). V povezavi z ustreznimi kliničnimi merili je 
mogoče ZR natančno in dosledno diagnosticirati z nekontrastnim 
slikanjem z magnetno resonanco (MRI) rame (12). V zadnjem 
Rezultati:
Gibljivost ramenskega sklepa se je po izvedbi petih terapij 
izboljšala, statistično značilno v smeri elevacije skozi antefle-
ksijo, elevacije skozi abdukcijo, zunanje rotacije ter abdukcije. 
Povprečna gibljivost v smeri antefleksije in retrofleksije je 
po terapiji ostala nespremenjena. Za gib notranje rotacije 
smo sicer ugotovili nekoliko višjo povprečno vrednost po 
terapiji, vendar le-ta ni bila statistično značilna. Povprečna 
vrednost bolečine v mirovanju pred in po terapiji je bila blizu 
vrednosti 0. Po petih terapijah smo ugotavljali statistično 
značilno zmanjšanje bolečine med aktivnostjo. Zaznali smo 
tudi statistično značilno povezanost med zmanjšanjem bo-
lečine in napredkom z vidika gibljivosti (gib retrofleksije), 
ki je bila srednje močna.
Zaključek: 
Tarčna radiofrekvenčna terapija ima ugoden učinek na zmanj-
šanje bolečine ter izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa 
pri pacientih z zamrznjeno ramo, vendar so za dokončne 
zaključke potrebne nadaljnje raziskave. 
Ključne besede: 
adhezivni kapsulitis; zamrznjena rama; tarčna radiofrekvenčna 
terapija; bolečina; omejitev 
Results:
The mobility of the shoulder joint improved after five therapies, 
statistically significantly in the direction of elevation through 
anteflexion, elevation through abduction, external rotation 
and abduction. The average range of motion in the direction 
of anteflexion and retroflexion remained unchanged. For the 
movement of internal rotation, we found a slightly higher average 
value after therapy, but this was not statistically significant. 
The average value of shoulder pain at rest before and after 
therapy was close to zero. After five therapies, we found a 
statistically significant reduction in shoulder pain during activity. 
We also detected a statistically significant association between 
the reduction of pain and progress in terms of mobility for the 
retroflexion movement; the association was moderately strong.
Conclusion:
Targeted high-frequency therapy has a beneficial effect on re-
ducing pain and improving shoulder joint mobility in patients 
with frozen shoulder, but further research is needed to draw 
definitive conclusions.
Keywords: 
adhesive capsulitis; frozen shoulder; targeted radiofrequency 
therapy; pain; limitation of mobility
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
59
času pa se kot primarna diagnostična preiskava vse bolj uveljavlja 
tudi ultrazvočna (UZ) preiskava rame (6). 
Osnovni patofiziološki mehanizmi nastanka ZR ostajajo slabo 
razumljeni. Glenohumeralna sklepna kapsula pri ZR je zadebeljena 
in vneta, kar posledično povzroči zmanjšanje fleksije, abdukcije in 
obeh rotacij. Zdi se, da se ZR začne kot vnetna reakcija v sklepni 
ovojnici, ki napreduje v fibrotično kontrakturo kapsule (13). Stalno 
prisotna nizka stopnja vnetja, povezana s sladkorno boleznijo, 
kardiovaskularnimi obolenji in motnjami delovanja ščitnice, 
prav tako povzroča nagnjenost posameznika za razvoj ZR (3). 
Druga stanja, ki jih povezujejo z ZR, so še kajenje, Parkinsonova 
bolezen, možganska kap, kirurški posegi na srcu in v predelu 
vratu, hiperlipidemija in Dupuytrenova kontraktura (3, 6, 9, 14). 
ZR tradicionalno velja za samoomejujočo bolezen, ki v prime-
ru, da je ne zdravimo, traja približno dve leti in pol (2, 8, 11, 
15). Kljub konzervativni terapiji pa bolečina v rami vztraja pri 
50 % pacientov, omejitev gibljivosti pa kar pri 60 % pacientov 
(11). Obstaja vrsta možnih načinov zdravljenja, vendar zaradi 
pomanjkanja kakovostnih dokazov zaenkrat še ni soglasja o 
najučinkovitejšem protokolu obravnave teh pacientov (8, 9, 16). 
Zdravljenje je večinoma konzervativno in največkrat vključuje 
fizioterapijo, nesteroidne antirevmatike, oralne ali intra-artikularne 
kortikosteroide, lahko tudi akupunkturo in hidrodilatacijo (8, 9, 
15). Običajno je obravnava dolgotrajna, bolečina pogosto vztraja in 
se zmanjšuje počasi, posledično so težave z nepopolno gibljivostjo 
prisotne dolgo. Paciente, pri katerih ne pride do izboljšanja kljub 
6 do 12 tednov konservativnega zdravljenja, lahko napotimo h 
kirurgu, ki lahko opravi manipulacijo sklepa v splošni anesteziji 
ali artroskopsko sproščanje sklepne kapsule (1, 12). 
Zmanjšanje bolečine je torej glavni cilj in predpogoj za uspešno 
sodelovanje pacienta v rehabilitacijski obravnavi (17). 
Fizioterapija je običajno zdravljenje, ki se uporablja za prepreče-
vanje napredovanja simptomov ZR in navadno vključuje mobili-
zacijo sklepov, raztezne vaje, fizikalno terapijo ter izobraževanje 
pacientov o poteku bolezni in prilagoditvi izvajanja dnevnih 
aktivnosti (11, 14). Pri obravnavi pacientov z ZR je potreben 
multidisciplinarni pristop, na izbiro terapije pa naj bi vplivala tudi 
faza bolezni v času obravnave (14). Med modalitetami fizikalne 
terapije je na voljo npr. terapevtski UZ, transkutana električna 
stimulacija živcev (TENS) in kratkovalovna diatermija (SWD). 
Uporaba slednje se v klinični praksi zmanjšuje zaradi možnosti 
nastanka kožnih opeklin, zlasti pri pacientih s kovinskimi vsadki in 
okvaro občutenja ter možnosti radijskih motenj delovanja drugih 
naprav. UZ koncentrira energijo v bližini kosti, s tem pa poveča 
tveganje vnetja pokostnice in ima majhno območje delovanja 
(18). Pri zdravljenju pacientov z nespecifično bolečino v rami 
(kapsulitis, tendinitis, burzitis) so z visoko kakovostnimi dokazi 
potrdili neučinkovitost terapevtskega UZ (19). Prav tako so v 
sistematskem pregledu literature zaradi nizke kakovosti dokazov 
izpostavili vprašljivo učinkovitost SWD in TENS pri pacientih 
z ZR (20). 
Ena od možnih metod, uporabljenih namesto ali skupaj s prej 
omenjenimi načini zdravljenja mišično-kostnih obolenj, je tarčna 
radiofrekvenčna terapija (TRT). Gre za endogeno termoterapijo, 
ki uporablja električne tokove, inducirane s kapacitivno/uporovno 
monopolarno radiofrekvenco 448 kHz (300 KHz do 1,2 MHz), ki 
prodre v človeško telo in spodbuja globoko tkivno hipertermijo 
(21, 22). Sama naprava je sestavljena iz mobilne elektrode, s katero 
dela terapevt, ter statične elektrode, ki je v stiku s pacientovo kožo 
in deluje kot prevodnik (23). Ima dva načina delovanja, preko 
katerih lahko vplivamo na različna tkiva. Kapacitivna elektroda 
koncentrira toploto v elektrolitsko bogatih tkivih, kot so mišice, na 
drugi strani pa uporovna elektroda ustvarja toploto v tkivih z večjo 
upornostjo, kot so tetive in sklepna kapsula (18, 23, 24). Fiziološki 
učinek prenosa energije se odslikava kot zmanjšanje spazma mišic, 
vazodilatacija ter posledično povečana lokalna prekrvitev, ki pospeši 
drenažo vnetega tkiva (edem ali hematom) in hitrejši dotok celic 
obnavljanja, poveča pa se tudi razteznost mehkih tkiv (23, 25, 26). 
To je razlog, da se TRT uporablja pri večini mišično-kostnih obolenj 
pred pričetkom kinezioterapije (26). Preko stimulacije produkcije 
endorfinov pa TRT vpliva tudi na zmanjšanje bolečine (25). TRT 
združuje manualno terapijo z globinsko termoterapijo, kar omogoča 
hitrejše okrevanje prizadetih mišic (22, 26). 
Indikacije za uporabo so poškodbe mišično-kostnega sistema, 
obravnava bolečinskih stanj (osteoartritis) in obravnava kronič-
nih težav z mišično-kostnim sistemom (23). Kontraindikacije 
za uporabo so prisotnost srčnega spodbujevalnika, infuzijske 
črpalke ali drugih vsadkov z električnimi kabli, hemoragične 
razjede prebavil, nosečnost, lokalizirane tumorske spremembe 
v terapevtskem področju, alergija na snovi v prevodni kremi, 
globoka venska tromboza, nenadzorovana ishemična bolezen 
srca, pljučna embolija in krvavitev, odprta rana ali okužba v 
terapevtskem področju (18, 26).
TRT se razlikuje od ostalih modalitet globokega segrevanja, kot 
SWD ali terapevtski UZ. Terapevtski UZ uporablja frekvenco od 
1 do 3 MHz, kar povzroča rahlo krožno gibanje molekul skozi 
ultrazvočne valove. Naprave za SWD uporabljajo frekvenco od 8 
do 14 MHz, kar je pomembno več od frekvence TRT, in proizvajajo 
zunanjo toploto. Po navedbah proizvajalca TRT ta nima omejitev 
glede uporabe kapacitivnega načina na območjih s kovinskimi 
vsadki; terapevt je blizu pacienta in ima tako možnost prilagajanja 
moči in energije glede na odziv le-tega (18). V primerjavi z ostalimi 
modalitetami ima TRT možnost uporabe z malo ali brez toplotnih 
učinkov pri akutnih in subakutnih obolenjih, kot tudi zmožnost 
kombiniranja TRT z uporabo manualnih fizioterapevtskih tehnik 
ter s tem doseganja boljših rezultatov, tako za terapevta kot za 
pacienta. Zaradi hitrega učinkovanja ga uporabljajo pri obravnavi 
športnikov, saj pospeši proces okrevanja (26). 
Pregled literature potrjuje, da je TRT učinkovita dopolnilna me-
toda v sklopu fizioterapevtske obravnave (18, 23, 25–27). Njena 
uporaba naj bi imela pozitivne kratkoročne in dolgotrajne učinke 
pri obravnavi mišično-kostnih obolenj. Avtorji ene od raziskav 
so poročali, da je TRT najbolj koristna terapija pri celjenju tkiv 
in lajšanju bolečin, če jo kombiniramo z drugimi terapijami (21). 
Zaenkrat je bilo objavljenih le nekaj raziskav o učinkovitosti TRT 
pri patologiji v ramenskem sklepu, ki pa so potrdile ugoden učinek 
z izboljšanjem simptomatike pacientov (27, 28). 
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
60
Glede na to, da na Inštitutu za medicinsko rehabilitacijo TRT upo-
rabljamo v klinični praksi pri obravnavi različnih mišično-kostnih 
obolenj, smo želeli preveriti, ali ta terapija lahko kratkoročno izboljša 
gibljivost in zmanjša bolečino pri pacientih z zamrznjeno ramo.
METODE DELA
Preiskovanci
V raziskavo je bilo vključenih 12 pacientov, ki so bili v obdobju od 
15. 6. 2023 do 8. 4. 2024 napoteni na ambulantno rehabilitacijsko 
obravnavo na Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Univerzitetnega 
kliničnega centra Ljubljana (IMR UKC Ljubljana). Vključili smo 
paciente s kliničnimi znaki ZR, različnih starosti in spolov, ki so 
izpolnjevali vključitvena merila: starost vsaj 18 let, razumevanje 
slovenskega jezika, najmanj tri mesece trajajoča bolečina v rami, 
omejitev gibanja v glenohumeralnem sklepu v vsaj dveh smereh, 
v primerjavi z nasprotno stranjo. Izključitvena merila so bila: 
obojestranska zamrznjena rama, anamneza nedavne operacije 
rame, nedavna poškodba rame, osteoartroza ramenskega sklepa, 
nevrološka obolenja, ki vključujejo zgornji ud ter prisotnost 
kontraindikacij za TRT. Vsi pacienti so pred vključitvijo podali 
pisno privolitev za sodelovanje.
Protokol dela
Pacienti so bili pregledani v fiziatrični ambulanti IMR UKC 
Ljubljana. Diplomirani fizioterapevtki sta pred pričetkom terapije 
izvedli meritve obsega gibljivosti ramenskega sklepa v smeri 
elevacije skozi antefleksijo, elevacije skozi abdukcijo, antefleksije, 
retrofleksije, abdukcije, zunanje in notranje rotacije. Meritve so se 
izvajale leže na preiskovalni mizi, fizioterapevtki sta za določitev 
obsega gibljivosti uporabljali goniometer ter obseg gibljivosti 
beležili v kotnih stopinjah (⁰) (29). Izmerili smo aktivni obseg 
gibljivosti.
Za oceno intenzivnosti bolečine s samoporočanjem smo upo-
rabili vidno analogno lestvico za oceno intenzivnosti bolečine 
(VAL-IB). V preiskavi smo uporabili poenoteno splošno VAL-IB, 
ki se uporablja v Sloveniji in je zasnovana kot vodoravna 10 cm 
dolga daljica z besednim opisom »ni bolečine« levo in »najhujša 
bolečina, ki si jo lahko predstavljam« desno (29). Na tej daljici 
so preiskovanci pred pričetkom obravnave označili točko, ki je 
predstavljala njihovo trenutno bolečino v rami v mirovanju in 
ob aktivnosti.
Pacientom smo petkrat izvedli TRT na aparatu Indiba active CT8. 
Terapija se je izvajala 15 minut v treh delih. V prvem delu smo 5 
minut s kapacitivno elektrodo izvajali nežno masažo glenohume-
ralnih mišic. Dovajali smo energijo srednje temperature, prijetno 
za zaznavo, glede na pacientovo subjektivno občutenje. Drugi 
in tretji del smo izvajali z resistivno elektrodo 10 minut. Prvih 
5 minut smo izvajali nežne masažne gibe z elektrodo in rokami, 
nato pa smo 5 minut izvajali izometrične vaje in aktivno asistirane 
vaje v ramenskem sklepu. Dovedena temperatura v tretjem delu 
je bila subtermalna. 
Po končani zadnji obravnavi smo ponovili meritve gibljivosti 
ramenskega sklepa, pacienti pa so ponovno ocenili bolečino v 
rami v mirovanju in ob aktivnosti z VAL.
Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicin-
sko etiko 16. 5. 2023 (št. 0120/186/2023/3).
Statistična analiza
Rezultate meritev smo statistično analizirali v programu IBM 
SPSS Statistics 22. Uporabljene so bile statistične metode opi-
sne statistike: minimum, maksimum, povprečje in standardni 
odklon ter srednja vrednost (mediana). Pacientom smo izraču-
nali absolutno in relativno razliko za dane spremenljivke ter s 
pomočjo Shapiro-Wilkovega testa preverili skladnost vrednosti 
spremenljivk (absolutnih razlik) z normalno porazdelitvijo. Za 
spremenljivke, pri katerih skladnost ni bila potrjena, smo za 
testiranje razlik v povprečnem izboljšanju aktivne gibljivosti 
uporabili test t za odvisne vzorce. Za ostale spremenljivke smo 
uporabili neparametrični Wilcoxonov test predznačnih rangov. 
Za testiranje povezanosti med napredkom na VAL (zmanjšanje 
bolečine) in napredkom v aktivni gibljivosti smo uporabili Spear-
manov korelacijski koeficient. Upoštevali smo stopnjo statistične 
značilnosti pri α = 0,05. 
REZULTATI
V raziskavo smo vključili 12 pacientov z ZR (4 moške in 8 žensk) 
s povprečno starostjo 49 let (razpon 36 do 77 let, SO = 11 let ). 
Nekaj več kot polovica pacientov je imela ZR desno (n = 7; 58 %), 
nekaj manj kot polovica pa levo (n = 5; 42 %). 
Pacientom smo pred prvo TRT in po peti terapiji izmerili aktivno 
gibljivost ramenskega sklepa prizadetega zgornjega uda, in sicer v 
sedmih različnih gibih (antefleksija, elevacija skozi antefleksijo, 
abdukcija, elevacija skozi abdukcijo, retrofleksija, zunanja rota-
cija, notranja rotacija). Statistično značilne razlike v gibljivosti 
ramenskega sklepa po terapiji glede na stanje pred terapijo smo 
potrdili za gibe elevacija skozi antefleksijo (t = 3,118; p = 0,010), 
elevacijo skozi abdukcijo (t = 3,869; p = 0,003), zunanjo rotacijo 
(t = 2,640; p = 0,023) ter gib abdukcije (W = -2,673; p = 0,008). 
Pri danih gibih se je gibljivost po terapiji v povprečju izboljšala 
glede na stanje pred terapijo (Tabela 1).
Povprečne gibljivosti za gib antefleksije, retrofleksije in notranje 
rotacije so po terapiji ostale nespremenjene. Za gib notranje 
rotacije smo sicer ugotovili nekoliko višjo povprečno vrednost 
dosežene gibljivosti po terapiji, vendar pa povprečne razlike v 
gibljivosti po terapiji niso bile statistično značilne (Tabela 1). 
Pacienti so pred prvo in po peti TRT ocenjevali trenutno bolečino 
v rami v mirovanju in ob aktivnosti z VAL-IB. Z analizo podatkov 
smo ugotovili, da je povprečna vrednost bolečine v rami v mirova-
nju pred in po terapiji blizu vrednosti 0 (brez bolečine) (Tabela 2). 
Statistično značilno razliko pa smo zaznali v povprečni vrednosti 
bolečine v rami med aktivnostjo po terapiji glede na bolečino pred 
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
61
Tabela 1. Gibljivost ramenskega obroča in bolečina pred in po tarčni radiofrekvenčni terapiji. 
Table 1. Shoulder girdle mobility and pain before and after targeted high-frequency therapy.
Spremenljivka/  
Variable
Opisna 
statistika/ 
Descriptive 
statistics
Pred terapijo/ 
Before therapy
Po terapiji/ 
After therapy
Absolutna 
razlika/
Absolute 
difference
Relativna 
razlika/  
Relative 
difference
p
Elevacija skozi 
antefleksijo (°)/
Elevation through 
anteflexion (°)
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
128,3
(23,5)
138,8
(23,6)
10,4
(11,6)
8,9
(9,8)
0,010
Me (razpon/
range)
135,0
(80; 170)
135,0
(95; 170)
10,0
(-10,0; 30,0)
7,5
(-7,1; 25,0)
Elevacija skozi 
abdukcijo (°)/
Elevation through 
abduction (°)
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
76,6
(45,2)
105,8
(43,2)
29,3
(26,2)
81,0
(160,3)
0,003
Me (razpon/
range)
62,5
(14; 170)
100,0
(45; 170)
25,0
(-5,0; 81,0)
34,6
(-10,0; 578,6)
Antefleksija (°)/
Anteflexion (°)
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
88,8
(3,1)
89,6
(1,4)
0,8
(3,6)
1,1
(4,3)
0,414¹
Me (razpon/
range)
90,0
(80; 90)
90,0
(85; 90)
0,0
(-5,0; 10,0)
0,0
(-5,6; 12,5)
Retrofleksija (°)/
Retroflexion (°)
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
37,1
(11,4)
35,4
(11,8)
-1,7
(10,5)
-0,9
(30,1)
0,594
Me (razpon/
range)
37,5
(20; 50)
32,5
(20; 50)
0,0
(-20,0; 20,0)
0,0  
(-44,4; 66,7)
Zunanja rotacija2 (°)/ 
External rotation2 (°)
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
41,3
(28,1)
50,4
(28,0)
9,2
(12,0)
44,7
(89,2)
0,023
Me (razpon/
range)
40,0
(0; 90)
45,0
(15; 90)
7,5
(-10,0; 30,0)
20,0
(-25,0; 300,0)
Abdukcija (°)/
Abduction (°)
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
60,8
(14,7)
75,0
(17,1)
14,2
(11,2)
24,5
(20,0)
0,008¹
Me (razpon/
range)
60,0
(45; 90)
80,0
(45; 90)
17,5
(-5,0; 25,0)
33,3
(-10,0; 45,5)
Notranja rotacija (°)/ 
Internal rotation (°)
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
40,0
(22,5)
44,6
(21,2)
4,6
(9,9)
24,7
(50,8)
0,121¹
Me (razpon/
range)
35,0
(10 ; 70)
37,5
(10 ; 70)
0,0
(-5,0; 30,0)
0,0
(-14,3; 150,0)
VAL mirovanje3/
VAS at rest3
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
0,7
(1,1)
0,5
(0,9)
-0,2
(0,4)
-33,3
(47,1)
0,157¹
Me (razpon/
range)
0,0
(0,0; 3,0)
0,0
(0,0; 2,0)
0,0
(-1,0; 0,0)
-16,7
(-100,0; 0,0)
VAL aktivnost4/
VAS in activity4
Povprečje/ 
Mean (SO/ SD)
6,0
(2,3)
4,8
(2,0)
-1,1
(1,5)
-17,7
(18,0)
0,016¹
Me (razpon/
range)
6,0
(0,0; 9,0)
5,0
(0,0; 8,0)
-1,0
(-5,0; 0,0)
-16,7
(-55,6; 0,0)
Legenda/Legend: Me = mediana/median; p = statistična značilnost (p-vrednost) / statistical significance (p-value); VAL/VAS – vidna analogna lestvica za oceno 
bolečine/ visual analogue scale for pain assessment; SO/SD – standardni odklon/ standard deviation
Opomba/ Note: 
¹ Predpostavka o normalnosti porazdelitve podatkov je kršena, zato je bil uporabljen neparametrični Wilcoxonov test. / The assumption of normality of data distribution 
was violated, so the non-parametric Wilcoxon test was used.
² n = 11. Enemu pacientu nismo izračunali relativne razlike, saj je njegova zunanja rotacija ob pričetku merjenja znašala 0 stopinj./ We did not calculate the relative 
difference for one patient, as his external rotation at the beginning of the measurement was 0 degrees./
³ n = 4. Osmim pacientom nismo izračunali relativne razlike, saj je VAS (mirovanje) ob pričetku merjenja znašala 0./ We caluclated no relative difference in eight 
patients, as the VAS (resting) at the start of the measurement was 0.
⁴ n = 11. Enemu pacientu nismo izračunali relativne razlike, saj je njegov VAS (aktivnost) ob pričetku merjenja znašala 0./ We did not calculate a relative difference 
for one patient, as his VAS (activity) was 0 at the beginning of the measurement.
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
62
terapijo (W = -2,410; p = 0,016) (Tabela 1). Pacienti so z vidika 
ocene bolečine med aktivnostjo dosegli statistično značilno nižje 
število točk (M = -1,1 točke; SO = 1,5 točke) po terapiji, glede 
na oceno pred terapijo.
Zanimalo nas je še, ali obstaja statistično značilna povezanost 
med napredkom v oceni bolečine po VAL med aktivnostjo (stopnji 
zmanjšanja bolečine) in napredkom v aktivni gibljivosti. Stati-
stično značilno povezanost v zmanjšanju bolečine in napredku z 
vidika gibljivosti smo zaznali zgolj za gib retrofleksije (ρ = -0,58; 
p = 0,048), in sicer je bila povezanost srednje močna in negativna 
(Tabela 2). 
Tabela 2. Povezanost izboljšanja ocene bolečine in napredka 
gibljivosti. 
Table 2. Correlation between improvement in pain score and 
progress in range of motion.
Gibljivost/ Mobility
Δ VAL aktivnost (po-pred)/ 
Δ VAS activity (after-before)
ρ p
Δ Elevacija skozi antefleksijo 
(po-pred) (°)
-0,24 0,463
Δ Elevacija skozi abdukcijo 
(po-pred) (°)
-0,20 0,533
Δ Antefleksija (po-pred) (°) 0,20 0,525
Δ Retrofleksija (po-pred) (°) -0,58 0,048
Δ Zunanja rotacija (po-pred) (°) -0,08 0,793
Δ Abdukcija (po-pred) (°) 0,08 0,802
Δ Notranja rotacija (po-pred) (°) 0,28 0,383
Legenda/ Legend: = Spearmanov korelacijski koeficient/ Spearman correlation; 
Δ = absolutna razlika/ absolute difference; VAL/VAS – vidna analogna lestvica 
za oceno bolečine/ visual analogue svale for pain assessment;
RAZPRAVA
V raziskavi smo želeli oceniti, ali TRT kratkoročno izboljša gib-
ljivost ter zmanjša bolečino v rami pri pacientih z ZR. Vzorec 12 
pacientov je obsegal dve tretjini žensk, kar je skladno s podatki o 
pojavnosti obolenja v splošni populaciji (3, 14, 15). Ob tem nismo 
upoštevali pridruženih bolezni (diabetes, motnje v delovanju 
ščitnice), ki so sicer pomemben dejavnik tveganja za razvoj ZR 
(3, 11, 14). 
Izboljšanje obsega gibljivosti je objektivni rehabilitacijski izid, 
saj je goniometrija natančno standardizirana in normirana (17). 
Tudi ostale raziskave, ki so spremljale učinke različnih terapij 
na paciente z ZR, so pri meritvah obsega gibljivosti uporabljale 
goniometrijo (2, 8, 11, 14, 15, 25, 30). Ob tem se je potrebno 
zavedati tudi morebitnih pomanjkljivosti, saj lahko pri merjenju 
pride do napake, preiskovalci pa so lahko bolj ali manj pristranski 
(17). Za zmanjšanje pristranskosti sta v naši raziskavi vse meritve 
opravili le dve izkušeni diplomirani fizioterapevtki. Rezultati 
meritev obsega gibljivosti v naši raziskavi so pokazali, da se 
je ta po TRT izboljšala, najbolj izrazito v smeri elevacije skozi 
abdukcijo. Pri tem moramo izpostaviti, da so bile povprečne 
relativne razlike za ta gib visoke, saj je bil pri enem pacientu 
opazen ogromen napredek (s 14 na 95 stopinj premika, kar pomeni 
povečanje obsega giba za skoraj 600 %). 
Gibljivost se je statistično značilno povečala tudi v smereh 
elevacije skozi antefleksijo, zunanje rotacije in abdukcije. Prav 
tako je tudi študija primerov s kontrolami, kjer so Paolucci in 
sod. primerjali učinek TRT terapije proti placebu pri pacientih 
s tendinopatijo rotatorne manšete, ugotovila izboljšanje aktivne 
in pasivne gibljivosti ramenskega sklepa (27). Hameedi s sod. 
pa je v metaanalizi primerjal vpliv TRT in terapije z udarnimi 
valovi (rESWT) na bolečino in obseg gibljivosti ramenskega 
sklepa pri pacientih z ZR. Vključili so štiri randomizirane razi-
skave primerov in kontrol, pri katerih so zunanjo rotacijo v rami 
merili takoj po terapiji, vendar zaradi heterogenosti rezultatov 
vključenih raziskav niso uspeli dokazati vpliva nobene od terapij 
na gibljivost (25). 
Pri ocenjevanju bolečine smo skladno s primerljivimi raziska-
vami uporabili VAL-IB (14, 27). V raziskavi smo ugotovili, da 
pri oceni bolečine v rami v mirovanju pred in po TRT ni bilo 
statistično značilnih razlik, saj je bila le-ta že pred TRT pri 
večini pacientov odsotna. Tudi v literaturi je kot težava pri ZR 
opisana predvsem bolečina med aktivnostjo, saj se ob gibanju 
razteza fibrozirana glenohumeralna kapsula (7, 8). Pri oceni 
bolečine v rami med aktivnostjo pred in po TRT terapiji pa smo 
v naši raziskavi beležili statistično značilno zmanjšanje bolečine. 
Podobne ugotovitve so navajali tudi v retrospektivni raziskavi 
primerov s kontrolami Paolucci in sod. (27). Hameedi s sod. je 
v svoji raziskavi pri primerjavi takojšnjega in kratkoročnega 
učinka na bolečino (merjeno z VAL) ugotavljal, da sta bili obe 
terapiji bolj učinkoviti v primerjavi s tradicionalnimi postopki. 
Rezultati so bili statistično značilni in majhne heterogenosti. 
V dolgoročnih učinkih na bolečino pa med terapijama niso 
opažali statistično značilnih razlik (25). Tudi nedavni sistematični 
pregled literature je pokazal, da TRT lahko učinkovito zmanjša 
bolečino in poveča kakovost življenja pacientov z boleznimi 
mišično-kostnega sistema (31).
Raziskava, ki je ovrednotila učinek TRT pri 22 pacientih z različ-
nimi boleznimi oz. poškodbami vratu in zgornjih udov, od katerih 
so imeli štirje okorelost ramen, je poročala o znatnem izboljšanju 
simptomov, brez stranskih učinkov, zato priporočajo uporabo TRT 
v obravnavi nekaterih mišično-kostnih težav (28). V preteklem 
letu pa je bil objavljen tudi protokol pilotne raziskave, ki bo 
preverjala učinek TRT na obseg gibljivosti, bolečino in funkcijo 
zgornjega uda pri pacientih z ZR v primerjavi s konvencionalno 
fizioterapijo (18).
Obseg aktivne gibljivosti in mišična moč sta odvisna od številnih 
dejavnikov, predvsem od bolečine in strahu pred le-to, motivira-
nosti preiskovanca in njegove sposobnosti sodelovanja (29). Pri 
naših pacientih se je kot statistično značilna izkazala le povezava 
med izboljšanjem retrofleksije v rami in zmanjšanjem bolečine 
med aktivnostjo.
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
63
Ena od omejitev naše raziskave je majhno število pacientov, saj 
je veliko število pacientov z ZR obravnavnih v drugih ustanovah 
po državi. Kljub temu, da je bil vzorec pacientov majhen, pa iz 
raziskave ni izpadel nihče, saj je bila obravnava strnjena, meritve 
pa smo izvedli tik pred pričetkom in takoj po zaključku zadnje 
terapije. Prav tako nismo imeli kontrolne skupine, s katero bi 
lahko primerjali izid. Pacientov po drugi oceni ob zaključku 
zadnje TRT nismo ponovno ocenili, zato ne moremo trditi, kakšen 
je dolgoročni učinek. 
Glede na dolgotrajni potek obolenja bi bilo v prihodnjih razi-
skavah smiselno vključiti nadaljnje spremljanje teh pacientov za 
oceno dolgoročnih učinkov (2, 3). Skladno z drugimi raziskavami 
smo opažali, da je bil pozitiven učinek prisoten že po manjšem 
številu (petih) terapijah (27). Glede na to, da nam TRT kot ena 
redkih fizialnih modalitet zdravljenja omogoča tudi možnost 
kombiniranja z različnimi oblikami manualne terapije, ter glede 
na poročila nekaterih avtorjev o učinkovitosti takega pristopa 
bi bilo v prihodnjih raziskavah smiselno preveriti tudi učinek 
kombinirane obravnave (26).
Čeprav so bile opisane različne stopnje idiopatske ZR, se oprede-
litev tega stanja, vključno s številom stopenj, opisi vsake stopnje 
in trajanjem vsake stopnje, razlikuje glede na poročila različnih 
avtorjev (2, 15, 32). Ker se lahko klinična slika teh stopenj prek-
riva, nismo verjeli, da bi lahko ob pregledu v ambulanti natančno 
razlikovali med prvo in drugo stopnjo ZR. Posledično v raziskavi 
nismo spremljali, kako bi lahko bila posamezna stopnja bolezni 
povezana z rezultati zdravljenja. Potrebne bi bile nadaljnje razi-
skave, ki bi spremljale, kako se različne stopnje bolezni odzivajo 
na TRT. 
Rezultati naše raziskave so skladno s podatki iz literature potrdili, 
da predstavlja TRT dobro možnost za obravnavo pacientov z 
ZR. Potrebne pa bi bile nadaljnje raziskave z večjim številom 
pacientov. 
ZAKLJUČEK
Z raziskavo smo potrdili ugoden učinek TRT na zmanjšanje bole-
čine v rami ter izboljšanje gibljivosti pri pacientih z ZR. Število 
vključenih pacientov je majhno in vzorec ni reprezentativen za 
celotno ciljno populacijo, a rezultati kljub temu nakazujejo, da 
bi ta oblika terapija lahko pomagala pri zmanjšanju bolečine ter 
izboljšanju gibljivosti rame pri teh pacientih. Glede na to, da gre 
večinoma za delavno aktivno populacijo ter pogostost same pato-
logije, bi bilo morda smiselno razmisliti o uvedbi TRT v protokole 
obravnave pacientov z ZR. Za boljšo oceno tako kratkoročnih kot 
dolgotrajnih učinkov TRT bi bile potrebna nadaljnje raziskave. 
Literatura:       
1. Cho CH, Bae KC, Kim DH. Treatment strategy for frozen 
shoulder. Clin Orthop Surg. 2019;11(3):249–57. 
2. Lamplot JD, Lillegraven O, Brophy RH. Outcomes from con-
servative treatment of shoulder idiopathic adhesive capsulitis 
and factors associated with developing contralateral disease. 
Orthop J Sports Med. 2018;6(7):1–7. 
3. Ješić T, Grabljevec K, Kuret Z. Functional status, pain and 
shoulder mobility in frozen shoulder: a prospective study. 
Ortop Traumatol Rehabil. 2022;24(6):385–91. 
4. Cadogan A, Mohammed KD. Shoulder pain in primary care: 
frozen shoulder. J Prim Health Care. 2016;8(1):44–51. 
5. Pimenta M, Vassalou EE, Cardoso-Marinho B, Klontzas ME, 
Dimitri-Pinheiro S, Karantanas AH. The role of MRI and ultra-
sonography in diagnosis and treatment of glenohumeral joint 
adhesive capsulitis. Mediterr J Rheumatol. 2023;34(1):7–15. 
6. Pandey V, Madi S. Clinical guidelines in the manage-
ment of frozen shoulder: an update. Indian J Orthop. 
2021;55(2):299–309. 
7. Abrassart S, Kolo F, Piotton S, Chiu JCH, Stirling P, 
Hoffmeyer P, et al. “Frozen shoulder” is ill-defined. How can 
it be described better? EFORT Open Rev. 2020 ;5(5):273–9. 
8. Le HV, Lee SJ, Nazarian A, Rodriguez EK. Adhesive capsu-
litis of the shoulder: review of pathophysiology and current 
clinical treatments. Shoulder Elbow. 2017;9(2):75–84. 
9. Georgiannos D, Markopoulos G, Devetzi E, Bisbinas I. Ad-
hesive capsulitis of the shoulder. Is there consensus regarding 
the treatment? A comprehensive review. Open Orthop J. 
2017;11(1):65–76. 
10. Tamai K, Akutsu M, Yano Y. Primary frozen shoulder: brief 
review of pathology and imaging abnormalities. J Orthop 
Sci. 2014;19(1)1–5. 
11. Kraal T, The B, Boer R, Van Den Borne MP, Koenraadt 
K, Goossens P, et al. Manipulation under anesthesia versus 
physiotherapy treatment in stage two of a frozen shoulder: 
a study protocol for a randomized controlled trial. BMC 
Musculoskelet Disord. 2017;18(1):412. 
12. Ramirez J. Adhesive capsulitis: diagnosis and management. 
Am Fam Physician. 2019;99(5):297–300. 
13. Cho CH, Song KS, Kim BS, Kim DH, Lho YM. Biological 
aspect of pathophysiology for frozen shoulder. Biomed Res 
Int. 2018:7274517. 
14. Phansopkar P, Qureshi MI. A review on current notion in fro-
zen shoulder: a mystery shoulder. Cureus. 2022;14(9):e29362. 
15. Wong CK, Strang BL, Schram GA, Mercer EA, Kesting RS, 
Deo KS. A pragmatic regional interdependence approach to 
primary frozen shoulder: a retrospective case series. J Man 
Manip Ther. 2018;26(2):109–18. 
16. Nakandala P, Nanayakkara I, Wadugodapitiya S, Gawa-
rammana I. The efficacy of physiotherapy interventions in 
the treatment of adhesive capsulitis: a systematic review. J 
Back Musculoskelet Rehabili. 2021;34(2):195-205. 
17. Marković Dordević D, Loznarić D, Bojanec V, Jesenšek Papež 
B. Povezava med obsegom gibljivosti ramenskega sklepa 
in dosežki na dveh ocenjevalnih lestvicah v rehabilitacijski 
obravnavi bolnikov z mehkotkivnimi okvarami ramenskega 
sklepa. Rehabilitacija. 2018;17(2):18–27. 
18. Raeisi M, Mohammadi HK, Heshmatipour M, Tarrahi MJ, 
Taheri N. Effect of transfer energy capacitive and resistive 
therapy on shoulder pain, disability, and range of motion in 
patients with adhesive capsulitis: a study protocol for a ran-
domized controlled trial. J Chiropr Med. 2023;22(2):116–22. 
19. Plaskan L. Z dokazi podprta rehabilitacija - dokazi o učin-
kovitosti ultrazvoka. Rehabilitacija. 2011;10 Suppl 1:34–42. 
20. Page MJ, Green S, Kramer S, Johnston RV, McBain B, Bu-
chbinder R. Electrotherapy modalities for adhesive capsu-
litis (frozen shoulder). Cochrane Database Syst Rev. 2014 
(10):CD011324.
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
64
21. Clijsen R, Leoni D, Schneebeli A, Cescon C, Soldini E, Li L, 
et al. Does the application of tecar therapy affect temperature 
and perfusion of skin and muscle microcirculation? A pilot 
feasibility study on healthy subjects. J Altern Complement 
Med. 2020;26(2):147–53. 
22. Yokota Y, Sonoda T, Tashiro Y, Suzuki Y, Kajiwara Y, Zeidan 
H, et al. Effect of capacitive and resistive electric transfer 
on changes in muscle flexibility and lumbopelvic alignment 
after fatiguing exercise. J Phys Ther Sci. 2018;30(5):719–25. 
23. Ribeiro S, Henriques B, Cardoso R. The effectiveness of 
tecar therapy in musculoskeletal disorders. Journal of Public 
Health and Health Systems. 2018;3(5):77–83. 
24. Clijsen R, Leoni D, Schneebeli A, Cescon C, Soldini E, Li 
L, et al. Does the of tecar therapy affect temperature and 
perfusion of skin and muscle microcirculation? A pilot fea-
sibility study on healthy subjects. J Altern Complement Med. 
2020;26(2):147–53. 
25. Hameedi I, Shadmehr A, Al-Algawy AAH, Saraefi H. Com-
parison of the radial Extracorporeal Shock Wave Therapy 
(rESWT) and Transfer Energy Capacitive and Resistive (TE-
CAR) therapy on pain, range of motion, function in patients 
with adhesive capsulitis: a systematic review and meta-a-
nalysis of RCTs. NeuroQuantology. 2023;20(21):465–72. 
26. Szabo DA, Neagu N, Teodorescu S, Predescu C, Sopa IS, 
Panait L. TECAR therapy associated with High-intensity 
laser therapy (Hilt) and manual therapy in the treatment of 
muscle disorders: a literature review on the theorised effects 
supporting their use. J Clin Med. 2022;11(20):6149.
27. Paolucci T, Pezzi L, Centra MA, Porreca A, Barbato C, Bel-
lomo RG, et al. Effects of capacitive and resistive electric 
transfer therapy in patients with painful shoulder impingement 
syndrome: a comparative study. J Int Med Res. 2020;48(2): 
300060519883090. 
28. Takahashi K, Suyama T, Takakura Y, Hirabayashi S, Tsuzuki 
N, Zhong-Shi LI. Clinical effects of capacitive electric transfer 
hyperthermia therapy for cervico-omo-brachial pain. J Phys 
Ther Sci. 2000;12(1):43–8. 
29. Puh U, Kacin A, Rugelj D, Hlebš S, Jakovljević M. Ocenje-
vanje v fizioterapiji. Rehabilitacija. 2016;15 Suppl 1:21–32. 
30. Razzaq A, Nadeem RD, Akhtar M, Ghazanfar M, Aslam N, 
Nawaz S. Comparing the effects of muscle energy technique 
and mulligan mobilization with movements on pain, range 
of motion, and disability in adhesive capsulitis. J Pak Med 
Assoc. 2022;72(1):13–6. 
31. Beltrame R, Ronconi G, Ferrara PE, Salgovic L, Vercelli 
S, Solaro C, et al. Capacitive and resistive electric transfer 
therapy in rehabilitation: a systematic review. Int J Rehabil 
Res. 2020;43(4):291–8. 
32. Manske RC, Prohaska D. Diagnosis and management 
of adhesive capsulitis. Curr Rev Musculoskelet Med. 
2008;1(3–4):180–9. 
Štabuc Žonta, Frangež, Marc, Kos / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
65