,e tod (Si Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Šestih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. Štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE 'NE' in Slo' ico. so' rin. Ra$i1 shai :bu ! 0 P1 BoS 1 i» Irvi ZUP' • s ezi* ui DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Mir je mogoče rešiti! Pripravljajmo se že danes z diskusijami in predlogi na Kongres narodov za mir! Mir moramo rešiti! obnovljena izdaja leto iv. štev. 191 TliST, SOBOTA 18. JULIJA «838. CENA 20 LIR (Slovenska skupnost» titovska lestev k veljavi Z velikim zmagoslavjem so °vei pred dvema mesecema ‘Povedali ustanovitev takole «slovenske skupnosti», je politične povezave svoje ;r°nte» s 6DZ, SfKSZ in sku-Hl«neodvisnih». In kaj tudi Ikliet>i; saj so 'bili oni edini, ki imeli od nje kaj pridobiti številčno in predvsem še drajl0ralno. Zaradi svoje dosle-q0 (,3 sleparske in protitržaške politike so v zadnjih letih iz-“bili vsakršen ugled in vpliv Tec* slovenskim ljudstvom. je 4t° jih je mogla rešiti dokon-0le Politične smrti edinole obil- /aPi transfuzila krvi iz zil os,ta-je 'F* slovenskih nacionalističnih ^Jr^Pin. Kajti že tedaj, ko jim o» f še šlo za biti ali ne biti, so i° a svoji verolomnosti kovali Kfrte, kako bi se preko hrbta s.y°iih «milih zaveznikov» do-tiajffsli do odločilne besede in //ko jih bi, če le mogoče, za-v'f' sili ter se kot edini gospodki 'polastili krmila sloven-SP‘ Z 'nacionalistične barke. i®1;monopol na «slovenstvo» Tržaškem je potreben Ti-8rp da bi mogel uspešno dokon-FnSJ * začeto barantanje z De jtet,rsI>erijem, kateremu je po-ponudil cono A razen O.SOj'Colnoma slovenskih vasi, f/ere zahteva zase. er , Mobilizirali so ves svoj apa-p0r in /blagajne, da bi dosegli zag ”i cilj. In v resnici se jim tbuIrf)rltriarsikje to tudi posrečilo. °čim se v Trstu in Miljah, So se čutili močnejše, ni-; hoteli vezati z 'ostalimi sku. B^^i ter jim odsitopati od im011 °ieSa deleža, so se povezali > [VseM ostalih občinah, v ka--fh Slo predstavljali leta 1949 lin^j Qeznatno manjšino. S tajni* i navodili svojim pristašem, I1 črtajo iz list «slovenske ^ličnosti» pripadnike SDZ in jim je uspel'o, da so se -j^olirisfci Ofbčini polastili vseh i ‘‘‘‘h mest opozicije. V obči-,ji kjer pa je dobila ta lista %>. t kandidatov kot sta jih po. SDZ in SKSZ skupaj, tega pa so vrinili vanjo ftekaj kandidatov takozvane e°dvisne» skupine, ki pa je tesnici le prikrita (titovska 6ntura v okviru «Akcijske-°dbora». ta način je uspelo titola- ii" » so pa izsilili enako šte. °m zagotoviti si večino sve-alcev «slovenske skupno- e ter dejansko prevzeti v ro-[ gl iit.Vajeti slovenskega naciona. H lailega tabora. S pritiskom Podkupovanjem pa skušajo t, Pridobiti vsaj še -toliko lova-lcev, da bi imeli abso-n večino v posameznih ob-^h. Tako so si pod lažno «borbe proti Italijanih imperialističnemu po- '»li Pu» ('katerega prav oni naj--, Podpirajo s svojim ba-. tanjem n'a škodo Tržačani in pod sleparsko krinko rambe STO» postavili s j|l i, ^ensko skupnostjo» lestev, ‘ kateri se hočejo prikopati plasti. -eJZno 50 se pristaši SDZ za. ■ t 1 svoje velike napake. Se-:^.° Volitvah, ko so na lastni ^ okusili posledice svoje u-^ F® zmote in politične naiv-:jt01 in ko so sprevideli, da )jj,Vci ne bodo nikdar odsto-ji. '°d nameravanega baran-la> so skušali rešiti to, kar ,is^iti da. S pomočjo komu-v jim je to uspelo v Na- « ^ UV ; 6p žiQi, kjer je malo manjka- Ca ni bi: CdVisnik» h SP 1 #3 Ma ni bil izvoljen titovski dr. Škrk. Ob tej . se je dokončno razkri-^ istvo «Tončičeve skupine i °dvisnih» kot titofašistične kolone. ^rePrič,ani smo, da bodo do-jJ 6ie bridke izkušnje končno ^^iovale vodstvi SDZ in ^ ter da ne 'bosta pustili, ,Se neznatna manjšina, in to ' najhujših sovražnikov ,0tinega tržaškega ozemlja tljjj^ivljenjskih koristi tukajš-Slovencev, vsede na hr-«(>6,. našemu (ljudstvu ter ga » vi v podoben položaj, kot idg^hajBjo naši bratje v Ju--i^viji. Nadaljnje popuščanje % ,’,sistoim bi pomenilo ne sa-abgjl2r°čiti jim naše slovenske s&o- e v njihovo popolno go-*i marveč tudi pomaga. Pri njihovih zločinskih ^ razkosati naše Ozem-lijg s čemer bi padli pod Ita-c6y Mevi deset tisoči Slovenil ^ fty Sta^ pa izr°neni ij Mij Most in nemilost krvaveli h Cističnemu režimu Tita ankoviča. Kakor ni Tito-v*ada nikdar zahtevala preklica londonskih sklepov, tako tudi -danes ne zahteva in ne. bo nikdar zahtevala preklica imenovanj znanih šovinistov Diega de Castra, Vitel-lija in dragih za italijanske funkcionarje V Trstu. Nasprotno je Tito sam ipienoval svoje funkcionarje v Kopru in s tem še bolj kompromitiral rešitev tržaškega vprašanja v smislu mirovne pogodbe. Se je čas za iztreznjenje. Se je mogoče obrzdati objestnost Titovih fašistov in jim prekrižati njihove peklenske načrte proti tržaškemu prebivalstvu in zlasti še proti Slovencem. V borbi proti fašistom, bodisi italijanskim kot slovenskim, smo mi komunisti vedno pripravljeni nesebično prožiti vsakomur vso svojo pomoč. Posebno, ker vemo, da s tem najbolje branimo tudi osnovne zahteve Tržačanov, kot so obramba STO, narodna enakopravnost, demokracija in mir. V obrambo teh pravic in zahtev je spričo fašistične nevarnosti (treba združiti vse poštene sile. STANE BIDOVEC ZAKLJUČENO JE ZASEKAN J E SVETOVNEGA SVETA MIKE KONGRES NARODOV ZA MIR BO ZDRUŽIL ljudi vseh prepričanj v hoj proti vojni 5. decembra se bo začelo na Dunaju to ljudsko zborovanje, ki bo predstavljalo voljo in predloge ljudi vseh narodnosti, veroizpovedi in političnih naziranj na svetu Na zasedanju Svetovnega sveta miru so se nadaljevala razpravljanja 0 treh glavnih točkah dnevnega reda. O nemškem vprašanju je v četrtek spregovorila sovjetska delegat-kinja, ki je zlasti opozorila francoske in angleške državnike na posledice, ki 'bi mogle nastati zaradi ponovne nemške oborožitve. Sledili so govori podpredsednice češkega parlamenta Hodinove, norveškega socialdemokratskega poslanca Haalanda in drugih delegatov, nakar se je začelo obravnavanje japonskega vprašanja. Prof. Dsian Kumacura iz Tokia je opisal nevarnost separatne mirovne pogodbe iz S. Francisca za mir v Aziji in bodočnost japonskega naroda ter stanje pod ameriško okupacijo. Popoldne se je začela diskusija druge točke: «Takojšnje prenehanje korejskega kon- flikta». Prvi je govoril podpredsednik SSM in podpresed-nik ministrskega sveta 'LR Ki. tajske prof. Kuo Mo Jo, ki je v svojem govoru opisal ves potek mirovnih pogajanj, pri katerih so ljudski predstavniki dokazali veliko potrpljenje in odločnost v želji, da ohranijo mir, medtem ko so ameriški napadalci na vse načine skušali preprečiti sklenitev premirja-. Za njim je bivši francoski minister Yves Farge podal pretresljivo dokumentacijo o bakteriološki vojni, ki jo Ame-rikanci vodijo v Koreji. Predložil je številne izjave raznih znanstvenikov, korejskih in kitajskih prebivalcev ter ameriških oficirjev, ki so bili zajeti. Vse to je podprl z desetinami slik in- številnimi filmi ki so jih pozno zvečer predvajali. Poročilo Yvesa Fargea je silno pretreslo vse delega- NOVA SOCIALISTIČNA DRŽAVA V EVROPI DB Nemčija bo pričela z načrtno gradnjo socializma Zgodovinski sklepi Enotne socialistične partije Nemčije V sredo se je začela v Berlinu druga konferenca Enotne socialistične partije Nemčije, kateri prisostvujejo številni delegati raznih bratskih partij. Po otvoritvenem govoru tov. Piecka in prečitanju pozdravnih brzojavk, med njimi pozdrava Sovjetske KP'(b> ter tov. Mao Ce Tunga, je prevzel besedo generalni sekretar partije tov. Ulbricht, ki je podal dolgo poročilo. V glavnem je poročilo obravnavalo štiri temeljna vprašanja: mednarodni položaj, splošni nemški položaj, stanje v Demokratični republiki Nemčiji in v partiji. Govoreč o DR Nemčiji je tov. Ulbricht podrobneje -objasnil cilje njene zunanje politike, ki sloni na štirih glavnih točkah. Te so: 1, borba za ohranitev mira, za mirovno pogodbo in združitev Nemčije; 2, trgovske zveze z vsemi deželami sveta na podlagi enakopravnosti; 3. okrepitev DR Nemčije in njena obramba; 4. nezlomljivo prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, LR Kitajsko in deželami ljud-ške demokracije. V zvezi s tretjo točko je tov. Ulbrichit objasnil, da se z obzirom na najnovejše dogodke v Zahodni Nemčiji, na usodno politiko, ki jo vodi Adenauer, kateri je deželo popolnoma podredil ameriškim imperialistom in pripravlja z njimi pogodbo, ki je usodna za ves nemški narod in ograža mir, kaže nujnost, da demokratična republika misli na svojo o-brambo. Zato (bo ustanovljena ljudska armada, ki bo budno varovala vse pridobitve in bo čvrsto povezana z nepremagljivo armado Sovjetske zveze. To ne bo napadalna vojska, temveč armada v službi miru in demokracije, sovražnica vsakega militarizma. Ogromen val navdušenja se je dvignil v dvorani, ko je tov. Ulbricht v nadaljevanju svojega govora v imenu Centralnega komiteja predlagal konferenci pričetek načrtne gradnje socializma v DR Nem- čiji. Ta predlog izraža željo delavskega razreda, delovnih kmetov in vsega delovnega ljudstva iter 'odgovarja interesom nemškega naroda. Le v socializmu se bo mogla dežela vsestransko razvijati ter nuditi ljudst-vu vedno boljše življenjska pogoja in blagostanje. Nato je tov Ulbricht globoko razčlenil splošno stanje ter pribil, da se bo okrepljena, močna socialistična DR Nemčija učinkoviteje borila za dokončno združitev vse Nemčije; iz nje bodo domoljubi v za-padnetn delu črpali moč in hrabrost v borbi za 'osvoboditev in za strmoglavljenje tujcu prodane Adenauerjeve vlade. Delegati so z dolgotrajnim ploskanjem odobrili ta predlog, po katerem' bo nastala nova trdnjava miru in socializma, ki bo vstopila v veliko družino svobodnih narodov s Sovjetsko zvezo na čelu in okrepila vso mednarodno 'delavsko fronto. Za vojne hujskače in impe. rialistične zavojevače bo pa to nova resna ovira v njihovih zločinskih načrtih, s katero bodo morali brez dvoma računati. Sožalje tov. Ulisseju Uredništva «Dela», «Unità» in «Lavoratora» so poslali so-žalno' brzojavko glavnemu u-redniku milanske «Unità» tov. Ulisseju, 'kateremu je umrla mati. Tudi tov. Vidali mu je izrazil sožalje v imenu tržaških komunistov. te in tudi številne zahodne novinarje, ki so prisostvovali zasedanju. Sledili so govori ameriškega delegata Kingsburya in metro- 1 polita Alekseja ter važen govor sovjetskega pisatelja Ilije Ehremburga, ki je pozval ameriški narod, naj se bori za mir, ' militarizma, metode nasilja proti neodvisnosti dežel, vse to budi vznemirjenost pri vseh ljudeh, tudi pri tistih, ki doslej niso čutili vojne nevarnosti. V številnih državah spoznavajo narodi nevarnost, da bodo v postopnih etapah in neoa. ker nihče ne preti Ameriki ali ! visno od lastne volje pognani v jih bo ves svet strogo sodil, 1 splošno vojno. Stotine milijo-če bodo njihovi voditelji spro- nov mož in žena je zahtevalo žili tretjo svetovno vojno. j prepoved orožij za množično 1 un čevanje, strogo nadzorovano dborožitve velesil. V soboto je prišla na dnevni red zadnja točka: Tekma v oboroževanju in borba za mir. K diskusiji so prinesli svoj važen doprinos številni dele gati, med njimi glavni tajnik SSM Laffitte, ki je med drugim omenil, da 600 milijonov podpisov za pakt miru dokazuje velik uspeh borbe in prepričanje narodov, da je sklenitev pakta miru med petimi mogoča in nujno potrebna. Dalje angleški delegat Bernal in sovjetski Kornejčuk, ki je dejal, da je vprašanje miru tesno povezano z znižanjem Zasedanje se je zaključilo v ponedeljek zvečer z govorom posl. Pietra Nennija, ki je pozval vse vlade in narode, naj razpravljajo o sledečih predlogih, ki jih postavlja SSM; Vaihilo vladam štirih velesil, da mirno rešijo nemško vprašanje s sklenitvijo enotne mirovne pogodbe za vso Nemčijo; takojšnje prenehanje sovražnosti v Koreji in sklenitev premirja ob spoštovanju mednarodnega prava in običajev; ratifikacija in spoštovanje ženevske konvencije o prepovedi bakteriološkega orožja s strani vseh vlad; proglasitev nelegalnosti separatne mirovne pogodbe z Japonšitu in sklenitev prave pogodbe s sodelovanjem ZSSR in Kitajske; poziv vsem nacionalnim odborom miru, da pospešijo svoje delovanje in podprejo vse pobude, ki bi mogle mirno rešiti razne mednarodne spore. Za Kongres narodov za mir je bil odobren proglas ki ga objavljamo v celoti: Vojna, ki se v Koreji podaljšuje, uporaba orožij za množično iztrebljenje, ponovna oži. vitev nemškega in japonskega znižanje vseh oborožitev ter pakt miru. V parlamentih, sindikatih, političnih, socialnih in verskih organizacijah se razvijajo nove opozicijske stru. je, ki žele obvarovati mir. Koncentracija vseh teh sil je mogoča. Ona je nujno potrebna za izpremenitev toka dogodkov in zajamčenje miru. 5. decembra 1952 se bo na Dunaju otvoril Kongres naro- dov za mir: ljudsko posvetovanje izredne obširnosti, kj bo zajamčilo udeležbo vseh dežel. Možje in žene vseh prepričanj in ver, shajajte se! Disku, tirajte! Iščite vse možne rešitve! Določajte svoje predstavnike na tem velikem zborovanju! Fotrebno je, da to zborovanje izrazi vašo voljo po miru! Kongres narodov za mir bo združil v skupno določenih ciljih ljudi vseh tendenc, vsakovrstne skupine in združenja, ki hočejo razorožitev, varnost in narodno neodvisnost, svobodno izbiro svojega načina življenja in mednarodno pomiritev. Kongres narodov za mir bo združil vse one, ki nočejo, oa prevlada duh pogajanj nad nasilnimi rešitvami. Mir je mogoče rešiti! Mir moramo rešiti! Titovo barantanje dovedlo italijanske birokrate Genovski prefekt Vitelli imenovan za višjega upravnega ravnatelja - Vseh 21 funkcionarjev bo nastopilo že prihodnji teden Ta teden so se začeli uresničevati sklepi londonske konference, po katerih naj bi bila Italija udeležena pri upravi cone A potom junkcionarjev, predlaganih od rimske vlade in imenovanih po vrhovnem poveljniku an-glo-ameriške cone gen. Winter-tonu. Tako je De Gasperiieva vlada predlagala na mesto višjega upravnega ravnatelja dosedanjega prefekta v Genovi prof. Giovannija Vitellija. General Winterton je že dal svoj pristanek in «bo njegovo Imenovanje izvršeno v primernem času», kakor se glasi uradno poročilo urada za obveščanje pri ZVU. Istočasno pa je italijanska vlada našla tudi kandidata na mesto italijanskega političnega svetovalca pri Vojaški upravi v Trstu. Ker je to dejansko zaupnik rimske vlade, pripada njegovo imenovanje njej, dočim da Z VU le svoj pristanek glede osebe, kot je to običaj pri diplomatskih imenovanjih. Kot svojega političnega zaupnika je izbrala znanega istrskega iredentista Diega de Castro, znanega tudi prt nas po njegovih žolčno Šovinističnih člankih, ki jih je objavljal «Giornale di Trieste». Njegovo imenovanje, kajpak, še ni WALL STREET IZBIRA KANDIDATA ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE EISENHOWER ZMAGUJE s pomočjo bančnih mogolcev Republikanci kritizirajo demokrate, da so premalo odločni v borbi proti komunistom - Nov program na kongresu v Chicagu Ze več mesecev objavljajo časopisi vesti o predvolilni teknil med raznimi ameriškimi političnimi prvaki ki se potegujejo za kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, ki bodo1 jeseni. En dan so izgledi boljši za Efeenhowerja, drugi dan za Tafta. Se pred nekaj dnevi so bili izgledi za Tafta mnogo boljši nego za gen. Eisenhowerja. V zadnjem trenutku pa se je celotna zadeva povsem zasukala. Nenadoma je dobil veliko premoč slednji. To se je zgodilo na republikanskem kongresu, ki se vrši v Chicagu. Do tega so privedli monopolisti Rockefeller, Morgan in Ford. Oni bodo tudi dokončno odločili kdo bo republikanski kandidat za predsedniško mesto. Kako bodo odločili se že danes lahko PRIPRAVLJA SE VOJNI PAKT BEOGRAD-ATENE-ANK ARA Za denarno odškodnino se je Tito odpovedal še zadnjim zahtevam po Koroški Za kritje stroškov oborožitve so v Jugoslaviji zopet občutno zvišali davek na ljudsko potrošnjo - Pravoslavna cerkev obsoja iašistični režim in sodelovanje duhovnikov s titovci Skladno z ameriškimi vojnimi načrti v srednji in jugovzhodni Evropi si Tito prizadeva, da bi navezal čim boljše stike in uredil vsa viseča vprašanja z ostalimi sateliti v tem delu sveta. Tako je obisk avstrijskega zunanjega ministra Gruberja v Beogradu in na Brionih odpravil nerešene probleme med obema državama. Fredvsem je Gruber dosegel, da bodo izpuščeni v kratkem še poslednji avstrijski vojni zločinci, civilni in vojaški. Poleg tega vedal vsaki nadaljnji zahtevi po izročitvi elektrarn na Dravi, to je edine ozemeljske zahteve, ki je še ostala od prvotnih glede izročitve vse slovenske Koroške. Tako se je torej končno odpovedal tudi tej minimalni zahtevi, kot je že prej prepustil Avstriji na milost in nemilost okrog 80-Ubo koroških Slovencev, za katere mu Gruber ni dal nobenega jamstva za njihov narodnostni obstoj. Pač pa mu je obljubil denarno od- vztrajala na nadaljnji zaplembi avstrijske imovine v Jugoslaviji. Tako bodo avstrijski kapitalisti, ki so pred vojno izkoriščali jugoslovansko ljudstvo, zopet prišli do svoje nekdanje lastnine v skupni vrednosti okrog 80 milijard lir. Nadalje se je Tito odpo- ZDA zavlačujejo že leto dni pogajanja za mir v Koreji S provokacijami ob mandžurski meji hočejo Američani zanetiti svetovni vojni požar V sredo je poteklo leto dni, odkar so se začela v Koreji pogajanja za premirje med predstavniki korejske ljudske vojske in kitajskih prostovoljcev na eni ter ameriških napadalcev na drugi strani. Kot znano, so Američani vse leto namerno zavlačevali in sabotirali pogajanja z najbolj nemogočimi zahtevami, kot je ona, glede vrnitve vojnih u. jetnikov. Da bi dokončno razbili pogajanja in razširili vojni spopad tudi na Kitajsko, so Američani izvedli celo vrsto bombnih napadov na električne centrale ob mandžurski meji. Tudi na samo obletnico začetka pogajanj so poskušali iz- dol‘elektrarnam Todgovanajočim delom Koroške. Do danes pa st jugoslovanski listi niso upali prinesti tega sporazuma glede odstopa in zadevne odškodnine, ker se boje javnega mnenja. Koncem prejšnjega tedna je prispela v Beograd skupina 17 poslancev grškega parlamenta. Tudi njihov namen je, kot je poudaril vodja delegacije, predsednik parlamenta Gondikas, «po-globiti in ojačiti prijateljske stike» s Titovo jašlstično vlado. Ta obisk je nadaljnji korak za vključitev Jugoslavije v balkanski vojni pakt, skupno z Grčijo in Turčijo. Na slavnostni večerji je Tito izjavil, da pisani pakti niso vedno potrebni in koristni. Toda, ko pa se doseže soglasje o skupnem sodelovanju in kadar zahteva to položaj tedaj je čas za sklenitev pismenega dogovora o vojaškem sodelovanju. Mednarodni krogi v splošnem smatrajo te Titove besede kot obljubo, da je v bližnji bodočnosti pripravljen skleniti vojaško zvezo z Grčijo in Turčijo, ki sta s svoje strani že itak povezani v atlantskem paktu. Kot doslej pričakuje Titova klika tudi za naslednje poslovno leto priznanje pomoči od ZDA, Anglije in Franclje, katere so že načelno pristale, da krijejo primanjkljaj v jugoslovanski plačilni bilanci za 1952-53. Fašistična vlada v Beogradu je v enem letu, vesti zopet tak množični napad na centrale. Le miroljubnosti korejske in kitajske delegacije se je zahvaliti, da iz teh provokacij, ki so razburile celo angleške in ostale zahodne politične kroge, niso nastale najhujše posledice ter da se pogajanja niso razbila. Sedaj se pogajanja vrše že več dni za zaprtimi vrati in ne izdajajo o njih nobenega u-radnega poročila. Ta okolnost daje novega upanja, da bodo končno le dovedla do več ali manj zadovoljivih izidov, predvsem pa 'da se ;bo končala vojna, ki je doslej zahtevala že nad pet milijonov žrtev med korejskim ljudstvom. odkar je bil sklenjen zadevni sporazum, prejela na račun te pomoči skupno 197 milijonov dolarjev, od tega 120 milijonov za nabavo surovin, ostalo pa za kritje primanjkljaja plačilne bilan. ce zunanje trgovine. V zvezi z vojnimi pripravami in stroški oboroževanja so v Jugoslaviji ponovno znatno zvišali davke, in sicer predvsem na predmete široke Potrošnje. Tako bodo zopet prizadeti delavci in drugi delovni sloji, katerih dohodki že itak ne zadostujejo za preživljanje. Tako bo dvignjen davek na sol na 23 dinarjev za kg, davek na sveče, plavilo za perilo, sredstva za čiščenje kovin, kozmetične proizvode itd. se dvigne na 30 odst. od prodajne cene, na obrtno izdelane alkoholne pi- jače na 25 odst., na bonbone 20 odst. Na novo pa se uvaja davek na jedilno olje v višini 35 din. za kg, na kakao, čokolado, čokoladne bonbone itd. pa v višini 35 odst. od prodajne cene. Poleg tega se uvaja na novo ali zvišuje davek na celo vrsto drugih predmetov, kot navadna vina, žeblji, izdelki iz papirja in kartona ter številni drugi predmeti široke ljudske potrošnje. Titovce je silovito pretresel sklep Arhijerejskega sabora (konference pravoslavnih škofov) v Beogradu, po katerem noče priznati delovanja «Udruženja pravoslavnih duhovnikov», ki je znano po svojem sodelovanju s titojasisti. S tem je najvišji pravoslavni forum posredno obsodil fašistični režim v Jugoslaviji. predvideva, sodeč po dejstvu, | sile razpolagale z vsem k_ar je da je 6. julija prispel v Chicago tudi bankir Aldrich, ki spada med najvplivnješe osebnosti «Rockefellerjevega cesarstva». Ta mož je prišel v kongresno mesto za to, da «priporoči» izbiro Eisenhowerja. Sicer pa moramo priznati, da niti Taft ni tako osamljen. Tudi on ima za seboj vrsto bankirjev in magnatov zlasti iz Clevelanda in Chicaga. Znano je namreč, da sta stališči Tafta in Eisenhowerja precej različni. Medtem, ko prvi trdi, da je treba prenehati vsako nadaljnje pošiljanje obrambne pomoči v Zapadno Evropo ter da je treba voditi operacije naravnost iz Amerike, vstraja drugi na tem, da se Evropi še nadalje pošilja pomoč ter jo tako na kraju samem pripravlja na čimprejšnjo vojno Ko to pišemo, poročajo, da se je ozračje na kongresu v Chicagu močno razgrelo in da je prišlo 'V četrtek ponoči celo do pretepov med pristaši dveh taborov. Eisenhower se je v četrtek razgovarjal s Stasse-nom, ki 'bo tudi kandidiral na volitvah. Skušal ga je pridobiti zase, toda Stassen je izjavil, da nikakor nima namena odstopiti. V četrtek so na kongresu sprejeli tudi nov program republikanske stranke. Med drugim so odobrili tudi vrsto obtožb napram demokratski stranki, da je že 20 let na oblasti. Med drugim jo obtožujejo da je izpodkopala temelje ameriške republike, da je zaradi tega danes ogrožen njen obstoj, da so odvzeli ameri-čanom svobodo, da so poskušali ustvariti v ZDA nacionalsocialistični režim, da so kupno moč dolarja zmanjšali ter da so začeli vojno na Koreji brez predhodnega pooblastila ameriškega kongresa. V novem programu stranke pa je govora o koordinaciji vojne in zunanje politike ter o pažnji, da bodo oborožene potrebno za obrambo..., kar pomeni priti čimprej do nove vojne. Zanimiva je zlasti -ugotovitev, da se je demokratska vlada premalo zavzela za borbo proti komunistom. Očitajo ji, da če je kaj storila v tem pogledu, jo to prav 'gotovo mo- lad)edelrliških magnatuv. rala storiti pod pritisko republikanske stranke. Oveč bi bilo podrobneje razpravljati o dejstvu, kam so naperjeni očitki republikancev. Predobro poznamo metode sedanje ameriške vladne stranke, da bi verjeli tem očitkom, toda žal kaže, da se utegnejo razmere še bolj zaostriti, posebno še, če oi na volitvah pri. šli do zmage Eisenhowerjevi pristaši. bilo izvršeno, ker čaka Kim na predhodni pristanek anglo-ame-rlške vojaške uprave. Imena ostalih 19 junkcionarjev, katera namerava De Gasperi predložiti za imenovanje na vodstva posameznih upravnih oddelkov, bodo javljena v teku tega tedna, Pričakuje se tudi, da bodo takoj potem tudi imenovani od sen. Wm-tertona. tako da bi mogli do 15. julija že nastopiti svoja mesta, kot je bilo predvideno v londonskem dogovoru Ze zadnjič smo poudarili, da so vsa ta imenovanja popolnoma protizakonita, kakor je protizakonit londonski dogovor, ki pomeni očitno kršitev obveznosti in določil mirovne pogodbe, podpisane poleg ostalih 18 držav tudi od Italije, ZDA, in Anglije. To je izrecno podčrtala zlasti sovjetska nota, zaradi česar so jo besno napadli i italijanski i titovski revizionisti. ki bi radi na stroške tržaškega prebivalstva izvedli barantanje in razkosali Tržaško ozemlje. Zato je jasno, da tudi oblast, kt jo bodo ti funkcionarji izvajali, ne bo zakonita, niti v skladu z mednarodnimi obveznostmi onih treh držav, ki bodo imele v rokah upravo cone A. Ta imenovanja so hotena posledica barantanja med Titom in De Gasperijem in je zato vse navidezno ogorčenje titovcev v Trstu in v Jugoslaviji samo pesek v oči, da bi prikrili pred tržaškim ljudstvom svojo sokrivdo. Pri vsem tem je najbolj značilno, da ni bilo z njihove strani najmanjšega protesta proti imenovanju Vitellija za višjega upravnega ravnatelja, niti proti imenovanjem sploh; edino proti nameravanemu imenovanju Diega de Castra so dvignili hrup, ker se pač boje, da jim bo s svojim prenapetim iredentizmom mešal njihove barantaške mreže. Vedno v okviru barantanja je tudi imenovanje admirala Rafaela de Courtena za predsednika upravnega sveta Tržaškega Ltoy-da, s čemer je prišla naša najstarejša tržaška plovben družba pod popolno kontrolo italijanskih Prav tako pa tudi sklep, da se prenese uprava velikih motornih ladij «Saturnia» in «Vulcania» v Genovo. Na ta način skušajo postopoma likvidirati dosedanje sedeže paroplovnih družb v Trstu in jih prenesti v Italijo. S tem bi bil Trst kot samostojno pomorsko mesto praktično likvidiran. Tudi prevzem obeh tržaških radijskih postaj po italijanski družbi RA1 spada v program likvidacije še zadnjega privida tržaške «neodvisnosti». OD TEDNA PETEK, 4. julija: — Japonsko ljudstvo je v raznih mestih priredilo velike manifestacije ob priliki povratka delegacije, ki je obiskala ZSSR. Jošidova policija je nastopila proti manifestantom. V Osaki je prišlo do večjih spopadov— Vietnamski partizani so izvedli drzne akcije na železniški postaji Phantiet, ,ki je oddaljena 160 km od Saigoina — Korejski lovci so odbili napadalce na Ja-luju — Frankistično sodišče v Barceloni je obsodilo Raimimda Lopeza na 4 leta ječe. Kot je znano je javni tožilec zahteval 20 let ječe. Otali antifašisti pa so dobili manjše kazni. SOBOTA, 5. julija: — Perzijski ministrski predsednik Mossadek je podal ostavko — V Caberrardi (pokrajina Marche v Italiji) so zmagali delavci tamkajšnje žvep-larne. 40 dni so vodili težko borbo v rudokopih — Pokrajinski svet v Rimu je izvolil ožji odbor, sestavljen iz 4 komunistov, 4 socialistov, 1 socialdemokrata in 1 neodvisnega predstavnika. Tudi predsednik sveta je komunist — Peronova policija je aretirala ravnatelja dnevnika «El Diario» zato, ker je kritiziral aretacijo socialističnega poslanca Vincenza Cavallo — Angležinja Eilen Ben-net je porodila četvorčke, od katerih sta dva kmalu po rojstvu umrla — Neka žena v Bordeauxu v Franciji je umrla, ko je zve- FAS1ST1CNI RECEPTI V uvodniku Primorskega pod naslovom «Za čast in neodvisnost?» skuša znani titovski priganjač D. Furlan (in kot tak izdajalec svetlih tradicij, in ciljev narodnoosvobodilne borbe) vsiliti tudi italijanskim partizanom znane Titove recepte za likvidacijo odporniškega gibanja odnosno za njegovo izna-kaženje v novi fašizem, kot vlada v Jugoslaviji, v treh dolgih odstavkih najprej licemerno poveličuje, «slavno preteklost italijanskih borcev za svobodo», organiziranih v ANPI (,NB: med njimi so najštevilnejši komunisti), ter hinavsko pozdravlja «njihov program in obveze, da se bodo z vso upornostjo borili proti fašizmu» (seveda ti-tofašist Furlan ne pove, da se bodo borili tudi proti Titovemu fašizmu). Po teh «hvalnicah» pokaže končno svoje pravo, fašistično lice, ko izvaja sledečo misel: Kljub svojemu poštenju in borbenosti ne bodo partizani «obranili Italije pred fašizmom, ji povrnili izgubljeno čast in svobodo, se borili za mir», dokler bodo ANPI vodili komunisti. Zato jim ta samozvani titovski padar ponudi najbolj pristen fašističen lek: Pokažite komunistom vrata, pa bo vaša ANPI postala «orodje miru, borbe proti fašizmu, za srečo in neodvisnost ItaJije» (ki je, seveda, pro t i ital i j anskemu Sovin istu Furlanu tako pri srcu!). Res enostaven in učinkovit recept... za likvidacijo antifašizma. Prav oni, ki ga je uporabil Tito, da je uničil vse pridobitve NOB ter spremenil Jugoslavijo v kolonijo ameriških monopolistov in v odskočno desko za napad proti socialističnemu svetu. Toda partizani in demokrati Italije tega nočejo in prav zato se bodo še naprej odločno borili skupno s komunisti, kot najdoslednejšimi antifašisti proti vstajenju fašizmu (tudi Titovega!), proti vojni, za neodvisnost svoje domovine. TUJEC V JERUZALEMU «Demokracija» se čudoma čudi izjavam Titovega pribočnika Kidriča, da ne more biti govora o coni B, temveč da se z De Gasperijem lahko doseže sporazum le glede cone A. Spričo te Izjave prihaja do naivnega vprašanja, da li je to «vračanje na staro linijo». Odveč je, dragi gospodje od SDZ, da- nes svetohlinsko zavijati oči, češ da niste vedeli, da so btli in so titovci vedno proti STU in za barantanje. Prav dobro veste, da se Tito in njegova tolpa nista nikdar odpovedala barantanju z našim Ozemljem, niti za časa najhujše volilne kampanje v Trstu. To, Kar je izjavil Kidrič v Ajdovščini, je izja-zil še mnogo jasneje Tito sam 11. maja, to je 14 dni pred volitvami: «S tega mesta izjavljam, da ni mogoče diskutirati o STU, da je prejudicirano vprašanje STU, temveč le o mestu Trstu, niti o coni B, temveč samo o Trstu, a tudi ne o coni A, ker so tam skoraj samo slovenske vasi». Teh besed prav gotovo niste prezrli in ste razumeli njihov nedvoumen pomen. Toda takrat ste si v svoji politični zaljubljenosti u titofašistično «fronto» zamašili oči in ušesa, da vam ne bi kalile «medenih tednov». Danes, po prvih razočaranjih v zakonu (ali bolje priležništvu) «slovenske skupnosti» pa jadikujete nad njeno nezvestobo. Toda bodite preprl-cani, da Je to Sele začetek varanja. Ko jim bo to kazalo, v&s bodo izdali prav tako kot so izdali še vsakogar, celo svoj lastni narod in poldrugi milijon padlih za svobodo. ItAZKED(ČE)NI sindikati Titovci so besni, ker še pes ne dvigne noge na njihove «razred(če)ne sindikate». Ker v Trstu niso uspeli s svojim bluffom, so se obrnili kar na Mednarodno organizacijo dela v Ženevi, ker računajo, da tam še ne poznajo titovskih trikov s postavljanjem Potemkinovih vasi, to je «sindikatov» brez članstva. V svoji «ganljivi» spomenici tarnajo, da so izpolnili vse predpise, ki jih zahteva zakon, «ustanovljeni sindikati so bili priznani in registrirani. Toda... sindikat se ni mogel uspešno razviti». Pomanjkanje članstva opravičujejo s tem, češ da se je zaradi bojkota s strani delodajalcev «med delavci mogel ustvarjati vtis, da je nova sindikalna organizacija na pol ilegalna navzkriž z zakoni in zato nevarna...» Res lepa tolažba, če delavci nočejo priti v organizacijo onih fašistov, ki so v Jugoslaviji uničili sindikalno svobodo ter zaprli sto tisoče delavcev v taborišča samo zato, ker so se borili za mir, demokracijo in delavske pravice. ' /dela, da je dobila 50.000 frankov na loteriji. NEDELJA, 6. julija: — Britanska vlada je s posebno noto ovrgla iranske zahteve po otokih Bahrein — Nehru je izjavil, da b' Indija lahko poskušala ustaviti vojno — Scelba je prepovedal predsedniku angleške KP letovanje v Italiji — Državnozborskih volitev v Mehiki se je udeležilo 5 milijonov volivcev — Švicarski državljani so z referendumom ovrgli zahteve po povišanju stroškov za vojsko. Proti je glasovalo 352.000 ljudi, za pa 255.000. PONEDELJEK, 7 julija: — Danska je odbila protest ZDA zaradi prodaje neke petrolejske ladje ZSSR — V Chikagu se je pričel kongres ameriške republikanske stranke — Prezidium vrhovnega sovjeta ZSSR je imenoval Lav-rentjeva za poslanika v LR Ru-muniji. TOREK, 8. julija: — Kitajski katoličani in protestanti so našlo vili na canterburyskega dekana poziv, naj se združi ves svet zato da prepreči nadaljevanje ameriških zločinov — Mehikanskc policija je navalila na manifestante, ki so v glavnem mestu demonstrirali proti volilnim goljufijam, ki so omogočile zmago vladne stranke na nedeljskih volitvah — 15.000 dunajskih trgovskih pomočnikov je stavkalo v znak protesta proti trgovcem, ki nameravajo uvesti poslovanje trgovin tudi ob sobotah popoldne SREDA, 9. julija: — Ameriški magnatje Rockefeller, Morgan in Ford se zavzemajo za Eiser.ho-werja kot kandidata za predsednika ZDA — Ulbricht je naznanil, da se je v DR Nemčiji pričel graditi socializem — Ravnatelji italijanskih neodvisnih listov so izročili De Gasperiju proteste zaradi nameravane uvedbe cenzure nad tiskom — Rimski senat je podaljšal veljavnost agrarnih pogodb — Iraška vlada, kateri predseduje Nuri El Said je podala ostavko — Argentinski diktator Peron je podpisal dekret o postavitvi spomenika njegovi ženi Eviti na Plaza de Majo v Buenos Airesu. Podobne spomenike bodo postavili tudi v ostalih 16 prestolnicah argentinskih pokrajin. — V Modeni so umrle tri deklice zaradi eksplozije neke ppnske naprave ČETRTEK, 10. julija: Zapadne velesile so izročile vladi SZ odgovor na njeno noto o Nemčiji. Kaže da jim ni do tega, da bi prišlo do rešitve tega vprašanja — Ameriški volilni stroj v VS je odločil, da se odloži do septembra razpravljanje o sprejemu novih članov OZN Kot je znano je SZ zahtevala takojšnje razpravljanje o tem vprašanju — Ameriški državni tajnik Acheson se je vrnil v Washington, kjer je poročal Trumanu o poteku razgorov, ki jih je imel v Za-padni Evropi — Američani so poslali atomske bombnike na Korejo. Titova fašistična klika sovražnik miru, demokracije in socializma (IZ LISTA "ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO,,) Stiri leta so pretekla, odkar , ke titovskih in drugih agentov je sredi junija 1948 Informa- j v službi imperialistov so doži-cijski urad komunističnih m 1 vele popoln poraz. aetavskih partij izdal zgodovin, s ko resolucijo «O stanju v Komunistični partiji Jugoslavije». Ta važna listina mednarodnega komunističnega gibanja, ki vsebuje gioboko marksistično-le-ninistično analizo stanja v Jugoslaviji, je razkrinkala pred vsem svetom nacionalistično buržoazno politiko izdajstva Tito -Rankovičeve klike in napovedala, da bo ta politika privedla do «izroditve Jugoslavije v običajno buržoazno republiko, do izgube neodvisnosti Jugoslavije in do njene izpreme-nitve v kolonijo imperialističnih dežel». Potek dogodkov je popolnoma potrdil pravilnost ugotovitev Informacijskega urada. Fašistična klika Tita-Rankoviča, ta tolpa imperialističnih špi-jonov m morilcev, ki se je dokopala do oblasti z lažmi in prevaro, je izvršila v Jugoslaviji državni protirevolucionarni udar, likvidirala je režim ljudske demokracije in vzpostavila v deželi protikomunistični, policijski režim fašističnega tipa. Potem ko se je polastila oblasti v partiji in državi, je Titova klika vzpostavila v državi kapitalistični sistem in se je popolnoma pridružila imperialističnim krogom, proti taboru socializma in demokracije, proti komunističnim partijam vsega sveta, proti deželam ljudske demokracije in ZSSR. Zločinska titovska klika je iztrgala Jugoslavijo iz tabora miru, demokracije in socializma ter jo izpremenila v ječo narodov, v orodje napadalne politike imperialističnih sil, v njihov privesek za dobavljanje poljedelskih proizvodov in surovin. Ta fašistična tolpa je dala tujemu kapitalu neomejene možnosti za prodiranje narodno gospodarstvo. Številne finančne družbe Združenih držav so s pomočjo hlapčevskih posojil, dodeljenih titovcem v obliki «pomoči», postavile pod svoje neposredno nadzorstvo vse jugoslovansko gospodarstvo. Podli imperialistični a-genti so praktično uničili zakon o nacionalizaciji industrije, v tovarnah in podjetjih so pa uvedli režim brezdušnega izkoriščanja delavcev. Titovci so uničili monopol zunanje trgovine in pripravili špekulantom Wall Streeta vse pogoje za izvažanje iz Jugoslavije strateških surovin in poljskih pridel-dov. Brezglava militarizacija jugoslovanskega gospodarstva povzroča popolno propadanje vseh vej mirovne industrije, naraščanje brezposelnosti, bedo lakoto in neverjetno trpljenje prebivalstva, prinaša gospodarsko katastrofo. Titovska fašistična tolpa je izpremenila deželo v vojno bazo ameriških netilcev vojne. S pomočjo vojaške pogodbe o navidezni «medsebojni obrambi», podpisane v novembru 1951 s Titovo kliko, so voditelji, ki vlečejo svoje niti iz Washing-tona, dokončno vključili Jugoslavijo v svoj napadalni blok. Namen te sramotne «pogodbe» je izkoristiti jugoslovanske vo. jake kot ceneno topovsko hrano in poslužiti se jugoslovanske zemlje kot odskočne baze pri vojnih pustolovščinah. Tako prihaja v vso jasnostjo na dan vloga titovcev kot vojnih provokatorjev na Balkanu. Kontrarevolucionarna, nacionalistično buržoazna, fašistična ideologija titovskih izdajalcev, njihova fašistična notranja in zunanja politika, v celoti podrejena napadalnim načrtom imperialistov, dokazujejo, da je klika Tito-Rankovič zakleti sovražnik miru in človeštva, sovražnik vseh narodov v borbi za mir, svobodo in narodno neodvisnost, za demokracijo in socializem. Po nalogu svojih ameriških gospodarjev je klika Tito-Rankovič organizirala kontrarevolucionarne zarote Rajka, Rostova, Dodzeja in drugih imperialističnih agentov. Toda v deželah ljudske demokracije so bili sovražni titovski agenti odločno razkrinkani, zahvaljujoč se veliki budnosti komunističnih in delavskih partij. Rajk in Kostov, Gomulka in Slansky niso uspeli uresničiti svojih zločinskih načrtov. Ogabne splet- Intrige beograjske fašistične tolpe so naletele tudi na odločen odgovor pri delavskem in demokratičnem gibanju kapitalističnih, kolonialnih in odvisnih dežel. Titovci so bili izgnani iz vseh mednarodnih demokratičnih organizacij kot vohuni in provokatorji, kot iz. vrševalci najpodlejših ukazov ameriških pretendentov na svetovno gospodstvo. Vse poštene osebe, napredni državljani vseh dežel obsojajo beograjsko tolpo vohunov in morilcev. Le reakcionarji in najhujši razbojniki jih hvalijo in pojejo slavospeve. Dejstvo, da Titova fašistična klika ne najde zvestih zaveznikov drugje kot med buržoaznimi reakcionarnimi politikanti vključno s patentiranimi izdajalci delavskega razreda, kot so voditelji desničarskih socialistov, dokončno razkrinkuje titovce kot. bedne plačance imperializma. V borbi med dvema taboroma, med imperialističnim in protiimperialističnim taborom, se 'titovska fašistična klika predstavlja kot najhujši sovražnik vsega, kar je naprednega. Ta klika predstavlja v sedanjem času vse, kar se najbolj ogabnega in sramotnega najde v naravi obsojenega kapitalističnega sveta. Titovci so pretvorili Beograd v center ameriške špijonaže in protikomunistične propagande. Pod plaščem diplomatske nedotakljivosti -se jugoslovanska poslaništva v inozemstvu ukvarjajo s sabotažnim delovanjem ter vodijo špij-onažo naperjeno proti ZSS R, Ljudski republiki Kitajski, deželam ljudske demokracije, proti mednarodnemu delavske, mu gibanju ter gibanju partizanov miru. Titovska fašistična tolpa : pcmnožuje svoje napore, da bi v Jugoslaviji uvedla «ameriški način življenja», ona poveličuje razbojniško politiko grabežljivih imperialistov, poveličuje krvi žejno ameriško vojaško kliko. Istočasno napenjajo titovci vse sile, da bi pred jugoslovanskim ljudstvom prikrili resnico o Koreji, da bi mu prikrili dejstvo, da ameriški barbari pod zastavo OZN uporabljajo proti civilnemu prebivalstvu bakteriološko orožje, da možje ameriškega Ge-stapa s svojo okrutnostjo obnavljajo najstrašnejše zločine hitlerjanskih fašistov. V svoji propagandi obrekujejo titovci junaški delavski razred in delovne množice Zahodne Evrope, Francije, Italije, Zahodne Nemčije, ki se bore za mir proti politiki vojne in fašizma, bede in lakote. Borba proti Titovi fašistični kliki, proti tem plačancem imperializma, proti tem vohunom in morilcem je internaciona-listična dolžnost vseh komunističnih in delavskih strank. Pomagati z vsemi sredstvi jugoslovanskemu delavskemu razredu in delovnim kmetom, ki se aktivno borijo za povratek Jugoslavije v tabor demokracije in socializma, je neposredna dolžnost komunističnih in delavskih partij. Resolucije Informacijskega u. rada so nudile vsem komunističnim in delavskim partijam neprecenljivo pomoč v njihovi borbi proti sovražnikom delavskega razreda, proti prodiranju imperialističnih agentov v vrste partije. Dvigajoč do najvišje mere revolucionarno budnost, bodo komunistične in delavske partije dosegle vedno večjo orga- demokracije, nekoliko oslabili svojo borbo proti titovski tol-j pi. Dolžnost tiska je, brez pre. ; stanka m orez usmiljenja raz-! krinkovati beograjske fašistič-! ne odpadnike, njihovo teroristično, protiljudsko politiko, j njihovo razbijaško delovanje naperjeno proti miru in varnosti narodov. Kljub krvavemu terorju in divjim preganjanjem, vodi ju. goslovansko ljudstvo nenehno borbo proti kliki Tita-Rankoviča. Strmoglavljenje osovraženega Titovega fašističnega režima je za vse jugoslovansko delavstvo življenjskega pomena. Siromašni kmetje, revolucio narni intelektualci, srednji sloji mesta in dežele, se vedno tesneje združujejo v enotno osvobodilno fronto okrog jugoslovanskega delavskega razreda, rodov. Revolucionarni politični emigranti in njihov tisk imajo važno nalogo v borbi proti fašističnemu režimu titovcev. Zgodovinske resolucije Informacijskega urada komuni, stičnih in delavskih partij pred. stavljajo program borbe jugoslovanskih narodov. V teku osvobodilne borbe proti titovski kliki in imperialistom oživljajo jugoslovanski domoljubi na podlagi proletarskega Internacionalizma pra. vo Komunistično partijo Jugoslavije, marksistično-leninistič-no partijo, predstražo jugoslovanskega delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva. Jugoslovansko delovno ljudstvo povezuje svojo osvobodilno borbo proti osovraženemu fašističnemu režimu z borbo ljudstev vseh dežel sveta za A. BUTTIGNON O STRAHOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH Človek je le še šfevilka v rokah udbovskih zverin «Jazbinci» so dodeljeni na najtežja in poniževalna dela ter izpostavljeni stalnim grozovitim mučenjem - Metode kaplarjev stare kraljevske vojske so fašistični sadisti prevzeli v svoj sistem «prevzgoje» ki je utelešenje slavnih borbe- j mir, .proti ameriško-anglešklm nih tradicij jugoslovanskih na- j netilcem vojne. Kdor se ni hotel podvreči «reviziji», to je ponovitvi procesa pred sojetniki, pri kateri je hotela Udba dobiti še več podatkov -o delovanju obsojenca, je neizogibno končal v «jazbini». Ta kazen za trdovratne obsojence, ki se niso hoteli uklanjati volji Udbe in njenih nestvorov, je obstajala v tem, da so bili izločeni iz «kolekth va» ostalih obsojencev ter so morali spati v kotu spalnice. Vedeti je treba, da je bilo v Stari Gradiški nad dvajset spalnic in na vsake tri do štiri sobane je bil dodeljen po en ub-bovski oficir, ki je odgovarjal zanje pred upravo taborišča. Oficir ni imel neposrednih stikov s priporniki, kateri so mo. gli dobiti dovoljenje za razgovor Udbovski oficir je bil oni, ki je dejansko ■odločal o tem. dali kdo pride v jazbino odn. da se sprejme v kolektiv z ostalimi jetniki. To je ponovno potrdilo obnašanje sobnega starešine, kateri je pogosto manevriral proti splošnemu mnenju, kako je treba ravnati z enim ali dru-gim jetnikom. Tako se je večkrat dogodilo, da je bil večini kak novi jetnik simpatičen in mu zato niso hoteli naprtiti «revizije»; toda starešina je pri nekaterih primerih z nerazumljivo vztrajnostjo zahteval, da se mora podvreči «reviziji». Pri tem so mu pomagali najbolj pokvarjeni med priporniki, ki so skušali prepričati kolektiv ter vsiliti svoje mnenje, da je potrebno ostro nastopiti proti Prostrana turkmenska puščava bo postala spet cvetoča dežela Obisk v štabu inženirsko-geološke ekspedicije ob jezeru Jashan - Brigada I. Šiškova je prekoračila delovni načrt - Po vzorcih zemlje sestavljajo profil bodočega prekopa ] . V zraku se sliši neprestano brnenje motorjev. To brnenje ne utihne niti na zemlji. Avtomobili dan in noč drvijo preko peska po karavanski poti. Naš šofer Ljoša Nikolajev, ki je prišel iz Sibirije v Kara-Kum, spretno vodi avtomobil po pesce. nih nasipih, vzpenjamo se in padamo; drvimo z največjo hitrostjo po dnu kotline, ki je pokrita z okamenelo glino. Za nami je ostal Kazandžik — malo mestece, ki leži ob železniški progi Ašhabad — Krasno-vodsk. To mestece bo skoraj postalo važna materijalno - tehnična baza za izgradnjo glavnega Turkmenskega prekopa. Sedaj se že zgodaj temni. Ud zadaj se iskrijo ognji Kazandži-ka, od katerega se nikakor ne moremo posloviti, a pred nami se od časa do časa zažigajo luči mimoidočih avtomobilov, ki premagujejo peščene sipine. Z leve strani je zažarela rdeča zvezdica, tako nepričakovana v pustinji. Usmerili smo se k temu majhnemu ognju. Zvezda žari na visokem stolpu za vrtanje zemlje in ta zvezda pomeni da brigada glavnega mojstra za vrtanje I. Siškova od začetka novega leta prekoračuje delovni načrt. Kot človek visoki poaporniki stolpa so obdani s furnirjem da bi zaščitili delavce pred močnimi in ostrimi pustinj-skimi vetrovi. Kladivo, ki daje tok motorju, tolče. Jeklena cev, sestavljena iz obročev, navitih drug na drugega, se je zarila sto metrov globoko v zemljo. Najnižji obroč z zobčasto krono se zarezuje v trde, stoletja stare plasti zemlje. Pred lesenim zabojem s predali, ki je do polovice na-poijnjena z zemljo iz globine, čepi dekle — kolektor. Med prsti drobi zemljo ter pregleduje tako natančno, kot da jo hoče okusiti in beleži karakteristične znake kartoteko. Ko se zaboj napolni, ga odpeljejo v laboratorij, a morebiti celo v prestolnico v podrobno analizo. Po teh vzorcih zemlje, ki so vzeti iz raznih krajev pustinje, učenjaki sestavljajo geološki projil bodoče trase prekopa, spoznavajo strukturo ze- Tukaj so na razpolago: konference bralcev, radijo, stenski časopis, ki ga tu redno izdajajo, kino... Skoro vsak film, ki ga predvajajo v Moskvi, pride sem tez teden ali dva in se predvaja v centru pustinje na potujočem kinematografu. In vse je to namenjeno trinajstim sovjetskim ljudem, ki tvorijo mali sovjetski kolektiv v pustinji, — samo delček te velike armade graditeljev prekopa, pred katerimi stoji naloga da preobrazijo Kara - Kum. Socialistična dežela ne pozna ni-kakšnih žrtev, katere ne bi dala za svoje otroke. 2. Nekoliko ur vožnje in mi smo že v pravi oazi, katero obkroža pesek. V novem naselju se je na. nekdaj počivale karavane kamel stanil štab inženirsko - geološke ekspedicije. Poleg njega je jezero Jashan s sladko vodo. 'Tu so Sedaj kamelo v pustinji srečaš bolj redkonego avtomobil. Dve dolgi ulici novih hiš iz lesk in iz malte, trgovine, mehanične delavnice, radio - center, medicinska postaja, klub, šola, knjižnica . tako izgleda to naselje v pustinji. V kiosku Zveznega Časopisja se lahko kupijo moskovski časopisi in revije - ki jih sem pošiljajo z letali. Radio -zvočnik prenaša presemi vii smo za mir! In to pesem bomo razširili, prijatelji, po svetu. (Nadaljevanje sledi) lo kar kapitalisti v Sahari ne zmorejo, uresničuje Sovjetska zveza v Turkmenski puščavi, kjer urejajo velikanski plovni preko o, ki bo namakal tudi prostrane dežele Kara-Kuma. kakemu jetniku, ki ga je Udba vzela na piko. Z besedo «jazbina», to je jazbečev brlog, so hoteli označiti kazen, določeno za nepoboljšljive comuniste, ki ,so jih hoteli izločiti kot «škodljivce» iz svoje srede. Jetnike, ki so bili kaznovani z jazbino, so nazi-vali «jazbince». Njim je bilo najstrožje — pod strogimi kaz. nimi, zlasti balinanja — prepovedano govoriti z drugimi jetniki. Opravljati so morali najtežja in najbolj poniževalna dela, kot so čiščenje stranišč, umivanje menažk, ribanje poda in druga podobna dela. Na prsih in hrbtu so nosili različne napise kot «tat», «dvoličnež», «peteroličnež», «špijon» «izdajalec» in podobne. Vsak večer so bili «jazbinci» deležni najhujših mučenj in poniževanj vsake vrste. Večina teh kazni je bila vzeta iz neizčrpne zakladnice nekdanjih sa. dističmih kaplarjev in narednikov stare kraljevske vojske; «lajanje na električno žarnico», «potovanje v Ameriko», to je z glavo po tleh riniti kak težek predmet (na pr. kovček) pod vsemi posteljami; dalje sta. ti na eni nogi, na katere kole? nu sloni komolec istostransike roke, s kazalcem katere se mo. ra dotikati nosu; pri tem se, seveda, -ne sme niti malo ganiti. Poleg tega so si titofaši-stični sadisti izmišljali še razne druge kazni, kot so bile razne groteskne telovadne vaje, ki so jim dajale priliko, za zasmehovanje in trpinčenje j-azbincev Ce je ■ kakemu fašističnemu izrodku padlo v glavo, -se je moral «jazbinec», ki se je kaj «pregrešil», sleči do nagega ter se vleči s trebuhom na klop Eden mu je stiskal s koleni glavo, drugi pa so mu držali noge in roke, da se ni mogel ganiti. Tako u-klenjega so potem začeli pretepati z usnjenimi jermeni po zadnjici, dokler se ubogi trpin ni onesvestil. Skoro nihče ni vzdržal 30 udarcev brez omedlevice. Mučeni jazbinec je moral poleg tega še glasno šteti prejete udarce. Pretepanju so morali prisostvovati vsi pripor, niki tiste sobe, včasih še sosednjih sob, ter so morali na ves glas zmerjati nesrečnika. Ce se je sobnemu starešini zahotelo in za starešine je Udba postavila najbolj perverzne nestvore — je zahteval ponovitev bičanja. Tako so nekega. Istrana tepli štirikrat zaporedoma, ker se je od bolečin vsakokrat podelal v spodnjice. Štirikrat se je moral revež preobleči ter se ponovno vleči na klop pod u-darce. Toda ni klonil kljub sadističnemu divjanju udbovskih zverin. (Sledi nadaljevanje) J/mJiocI ()o podeželju ZGOÌÉIK 2e več časa popravljajo in sirijo cesto, ki pelje iz Gabrovca v Zgonik. Pred kratkim pa so vsa dela popolnoma opustili, tako da je cesta danes skoro neuporabna. Govori se, da je podjetje, ki je imelo dosedanja dela v zakupu, dokončalo svoja dela in da foo naslednja prevzelo drugo podjetje. Slišali smo, da se bodo dela začela šele čez dva meseca. Ne vemo sicer, koliko je v tem resnice. Vendar pa se nam zdi, da bi bilo to naravnost nedopustno. ker ceste ni mogoče pustiti v takem stanju še cela dva meseca. Ne vemo čemu -hočejo podjetja čakati toliko časa, ko je vendar v občini velika brezposelnost in ljudem bi -bil tudi skromen zaslužek zelo dobrodošel. Kakor znano, ima dela v oskrbi podjetje USVS, ki je torej poklicano, da se pobriga za čimprejšnjo rešitev te zadeve. 6KMPOLÀ.1 Kmetje gledamo z veliko zaskrbljenostjo -na letošnje izredno vroče poletje, ki nam bo povzročilo ogromno škodo. Vremenski preroki sicer napovedujejo, da bo vročina te dni nekoliko ponehala. Za kmetovalca pa je poglavitno vprašanje dež, ki ga vsi, od človeka pa do rastlin, nestrpno in- naravnost željno pričakujemo. Naša vas občuti posebno v teh vročih dnevih pomanjkanje vode, posebno še za zalivanje povrtnine. V domačih vodnjakih nam je pričela namreč voda primanjkovati. Druga leta smo si v takih primerih napolnili vodnjake z vado iz vodovoda, (ki nam jo je odstopila po primerni ceni občinska u-prava. Tudi letos smo se pred časom obrnili do občine s prošnjo, da nam odstopi vodo za naše vodnjake. Vendar do danes nismo še prejeli nobenega odgovora. Kaj gospodje na občini res ne najdejo toliko časa, da bi nam vsaj -odgovorili? j) r rimi se je morala boriti ph šnja občinska uprava, v°! dar le končano. Naša vas j cer potrebuje stavbo, !ki imela 9 in ne ,6 stanovanj, vsak način pa sm-o hvaleŽ1 prejšnji upravi tudi za pobudo, ki -bo vsaj delo® olajšala stanovanjsko krti naše vasi. Po drugi strani 1 gni dobro vemo, da ni žara rst zavlačevanja gradbenih j ^ prejšnja občinska uprava pisk polnoma nič kriva. V va % verno, koliko so si- prejšfltit upravitelji prizadevali za lip sitev 'tega pr-ečega vprašati tg; Novi občinski upravi pa 1 r. danes priporočamo, da stavi ves svoj vpliv v slu, da bo prišlo 6; ?. t < do Letos je vročina v resti ) , neznosna. Kmetje se pritožen jejo, da že dolgo let ne pti C nijo take suše, ki b-o, če 1.611 pride v kratkem blagodejni dež. uničila še tisto malo P S{ delka. V zvezi s takimi 0 j imi -dnevi» se seveda poi *iti vlja boleče vprašanje doba’ ',re vode, ki je najbrže splošn6- ‘ert značaja. Tudi v drugih < ” ‘2 seh se pritožujejo, da je 1 6’ čela primanjkovati voda, P je sicer, da -bo temu kriv-a si -Ali Standrež. Denar za njeno !ZAj dite v je bil že nakazan d01 ,,’jhi ne sile pa itak ne primati^ l^!* saj brezposelnost vedno t^ar narašča. tLet‘ GORICA — Kot je znati"1 JAz pokrajina oddal0^ e Ala goriška žavi 20.000 stotov žita jinski odbor za nakup orfln nega žita je med drugim nil, da so izvzeti od ob’ oddaje vsi mali posestniki- GORICA — Zborovanja sindikalnih zvez, ki je bilo v nedeljo v Gradiški, so se poleg zastopnikov Splošne delavske zbornice (CGIL) ter raznih strokovnih zvez, ki so vanjo vključene, udeležili tudi zastopniki UIL, KPI, PSI, PSDI, Zveze direktnih obdelovalcev zemlje, nadalje zastopniki Notranje komisije tovarne SAF OG senator Antonio Tambarin ter številni drugi povabljenci. Na zborovanju so razpravljali o težki krizi, ki tare gospodarstvo pokrajine ter o možnostih pričetka del za bonificiran.ie Krminsko-gradiščanskeg-a polja Ob zaključku zborovanja je bila izglasovana resolucija, v kateri se ugotavlja, da se življenjske razmere delavcev, predvsem zaradi številnih odpustov z dela ter zaradi skrčenja delovnega urnika v šte vilnih industrijskih podjetjih vedno bolj slabšajo. Zaradi te ga trpi tudi trgovina in obrt, V resoluciji se nadalje opozarja merodajne oblasti ter gospodarske organizme, naj nujno podvzamejo vse potrebno zato, da se dvigne razmere ti-sočev delavcev in brezposelnih kakor tudi priskoči na .pomoč kmečkemu in trgovskemu sloju. Resolucija nadalje priporoča naj se čim prej prične z deli za bonificiranje Krminsko-gra diščanskega polja ter ga spremeni v rodovitno pokrajino, pri čemer bo našlo zaposlitev in zaslužek več sto brezposelnih delavcev in kmetov. V isti resoluciji zborovalci ostro obsojajo monopoliste elektrike, ki predstavljajo družbo SADE, in ki zaradi sebičnih interesov še niso sklenili sporazuma s Konzorcijem. Obenem pozivajo vladne organe, naj intervenirajo zato, da se odstranijo vse ovire, kot to predvideva člen 43 republiške ustave. Končno- zborovalci pozdravljajo pobude posameznih ob činskih svetov ter pobude trgovcev, obrtnikov, kmetijskih zvez, sindikalnih organizacij raznih političnih strank in drugih ustanov ter odobravajo vse, kar je bilo od -njih storjenega zato, da bi prišlo do pri četka bonificira-nja že omenje nega polja, ter vabijo parla mentarce, ki so bili izvoljeni na tem področju, naj se z vso odločnostjo zavzamejo kjei koli je to potrebno zato. da bo enkrat za vselej to vprašanje rešeno. Prav tako zborovale, pozdravljajo enotno akcijo raznih ustanov in organizmov kakor tudi vse akcije tukajšnjega prebivalstva. to je predstavnik re predlagal, Conferì naj bi tudi omogočili, da oddajo 1 žita. Tozadevni interesenti rajo naprositi pokrajin4 N, lè1 %i' Smrt zaradi % špektorat za to, da jih v sezname posestnikov 'K* do oddali žito. sončarice DOBERDOB — Huda vf ^ ie d 5» 'vč> daic )< S v zadnjem času, je za tudi eno človeško žrtev v vasi. 72 letna Justina Mat,, tj-je na poti iz Tržiča v D", dj ci dob obležal-a mrtva zaradi čarice. SOVODNJE — 2. tm. je ^ l(> sončarice umrl 66 letni A] Mk?1 Dpvptfllr 17 rJaVi-rii "Pnfcoj^/i ^ Devetak iz Gabrij. PokoJ.VW šel v Gorico, kjer je pr®1, s6 .' Oti K3! borno pokojnino. Na po.- , domu pa 'je omagal in uitir J TITOVCI SO GA USTVARILI ■ AMERIČANI GA UPORABLJAJO 'iNDIPEHDlNTiZEM PETA KOLONA OKUPATORJEV /as 'ki nj. -alei za 1 lelo» Položaj, ki je nastal po kon-anl drugi svetovni vojni v zar , tstu in na Primorskem z vo-h ^ko okupacijo po anglo-ame-va P iških četah, je bil kot nalašč .! «varjen za nastanek in ràz-rejsflfit političnih strank in gibanj, za ; * Pod navideznimi gesli lokal-išaDi(ga patriotizma 'predstavljajo pa' resnici le agenture tujega la * kperializma. Med najbolj r si> Učilna takšna gibanja spa-avič,a*a nedvomno politični skupi lova®' «Tržaški blok» ter «Fronta i sev,9 neodvisnost Svobodne pri-i ni lt)rske države», vza« 2e ssm nastanek «Fronte za treb< Odvisnost» nam dokazuje, da vsa) ? §re morda za kakšno giba-!e tržaškega ljudstva, ki si e*i politične in gospodarske v ns tavi ^odvisnosti. Ta brezidejna m galica se je porodila v gla-, -,1 sedanjega šefa Udbe za Slo-,e je*dijo Borisa Kraigherja, ka-v , 'r® je hotel ustvariti poslušno takrat še dobro- zakrin-3 9tle izdajalske in protirevo. konc kioname Titove klike. V mor® ;rMgherjevi pisarni je bil se-agodltvljen «idejni program» °nte, vsebujoč deset točk, iščaiUterih sedem je follo skoro “besed,no prepisanih iz pro- Jfac S'j ilo (atPa SIAU. Titovska agentka ^rija Wilfanova je poskrbela do, da je to «gibanje» do-V1 svoj časopis; kot se «,bo-respi .I11 spodobi, je prinesla -nebo-irit-oi *nernu novorojenčku v dar e pok *-°n"iere di Trieste», v kače 1.bPt pa je iz previdnosti pu-odej1! . nekiaj svojih zaupnikov, še danes vedre in oblače ; „p3 Sodstvu tega dnevnika. i p°i Litovci so imeli ves čas ne-doba'j5redno nadzorstvo nad polo-,ošne- jern- v Fronti, katera je zve- ih »f je izpolnjevala njihove direk. A ki le: so prihajale iz Kral- ja p' 6rieve (sedaj Babičeve) vile ivaGinnastica. Zgodilo se a sn jfoicer enkrat, da je eden nje. voditeljev, Tolloy skušal ukreniti nekaj po svoji -} kr‘j$oč Š alar jlj-*1*00 dobrega srca, da p» ’V* Woji osemletni hčerkici ’ „ kico», takšni so oglasi, ki Rilega človeka zadenejo ,, °ko v srce. Kje se to doga-so ti oglasi 'objavljeni alavo-.. aB-ons,ki, kjer morajo deio-,rcij, ^ * J ud j e, ki trpe p,od d-voj-i up® i. iarmom ameriških okupa- ioVC in domačih baronov, ajati svoje otroke ali jih v najem kot sužnje? Ne, a oglasa sta se pojavila v vskern lističu «Slovenski s°cevalec» z dne 6. maja le-Jako titovski tisk začenja i|,,kritim cinizmom posredo-"T, Pri trgovanju z otroci, ka-■ tnjiho-vi starši zaradi s-ira-bede ne morejo vzdrževati. ^akarlceve **jave o ustavi -j.^i je fašist Bakarič izja-• . ,j.yNas napadajo, da smo u-1 ti-,1 fašizem. Ce bi bilo temu zK v bi spremenili usitavo.» ‘‘at je Baikarič imel izje- a in ! teg! b àà a vod® mih avljajo spremembo ustave ustava najhujšega fasica tipa. se čju ala ceStf 3ovr' di ';l , I fujčeve ure, ki je ležala na mizici, in tot Cvrčanje murnov zunaj na polju, katero gf;v?sil lahek veter v sobo, zvenelo je Mi-(!eZu na uho. „ G nekoliko časa je bolnik vnovič mignil ,jl u,arju, naj prisede bliže. 1 Poznate vi Brnotove v St. Gotardu!» =iW ,1 nbV6; tudi p’-ei senti ins^ idi e da !V V stvo in vrste Fronte, izpodnesel rizirano ozemlje z jamstvi «od-temu svojeglavemu «vodite- prtega mesta». Nasprotno so v lju» stolček ter ga celo vrgel iz organizacije. Šele ko je bil Babič po resoluciji I. U. popolnoma osamljen, mu je prišla zopet prav tudi ta nepokorna ovčica ter jo je zopet sprejel med svoje «indipendentiste». Na zunaj izgleda naziv «Fronta za neodvisnost svobodne primorske -države», -kot se uradno imenuje docela preživel, toda če do dane s niso smatrali z,a potrebno, da ga menjajo, imajo «indipendentisti» ali bolje njihovi gospodarji dovolj tehtne vzroke. Ta okolnos-t nam ne dokazuje samo, da je ideja «indipenden-ti-zma» vznikla z ustanovitvijo «Adria-tischeis Kuestenland» za časa nacistične okupacije, -o-kateri «indipendentistični» časopisi in voditelji še danes govore z -naj večjim spoštovanjem in občudovanjem. Dokazuje nam tudi, da voditelji Fronte še d-anes resno računajo na možnost nekakšne «vmesne državice», ki naj bi bila odskočna deska za vojne podvige tujega imperializma. Ker so bili Fronti starši in botri Titovi ageneti, je več kot verjetno, da so mu tudi oni izbrali ime, kar potrjuje, da so titofašistični -agenti mnogo pred 1. 1948 izvajali načrte anglo-ameriškega imperializma za napad proti Sovjetski zvezi. To je obenem prva in poglavitna naloga «indipenden-tizma» obeh struj; poleg te je naravno, njegova dolžnost tudi, da vestno izvaja direktive iz Beograda, zlasti da brani «ugled» svojih fašističnih delodajalcev. Obe nalogi izpolnjujejo titope-ndentisti dosledno in ubogljivo. S spretnim širjenjem -kozmopoiitizma, ki je bil vedno najboljše orodje tujega imperializma, skušajo u-biti zahtevo po neodvisnosti in zdravo narodno zavest tukajšnjega prebivalstva, slovenskega in italijanskega; s 'tržaškim kampanilizmom skušajo -netiti sovraštvo tako do Slovencev kot do Italijanov. Svoje popolno hlapčevstvo pa so izkazovali an-g,lo-ameriškim gospodarjem tudi na bolj odkrit način s tem ,da so ob vsaki priliki poveličevali «zahodno civilizacijo», «ameriški načini življenja», gospodarsko in vojaško moč imperialističnega bloka, «dobrote» Marshallovega pla-na. Predstavnik «Tržaškega bloka» dr. Stocca je na občinski seji javno zahteval naj bo «Trst prileznica, vzdrževana iz prve roke» (t. j. Amerike). Dr. Giampiccoli je prav tako v naštetih prilikah pel javno hvalo vsemu, kar prihaja iz Amerike, po bodisi da je šlo zà tehnične proizvode ali pa za najodurnejše proti-1'judske in protidelavske ukrepe dolarske «demokracije». Takšne ukrepe Vojaške uprave je ci-nično opravičeval, češ VU je naša oblast, katere odločbam se moramo podrediti brez ugovora-. Kljub svojemu sleparskemu programu «neodvisnosti» so «indipendentisti» zagovarjali tudi takšne u-krepe, ki so bili naperjeni proti resnični neodvisnosti STO, kot ga predvideva mirovna pogodba. Tako niso niti enkrat nastopili proti spreminjanju Trsta v pomorsko in vojaško oporišče, niti enkrat -niso zahtevali, maj postane STO nevtralno in demilita- Ob 32. obletnici požiga Narodnega doma v svojem časopisju prikazovali lepoto in silovitost tujih bojnih ladij, ki se vedno pogosteje us-tavlj-ajo v naši luki. Niti j enkrat niso dvignili glasu pro- j ti atlantskim- vojnim načrtom, ‘ ki naj bi prizadeli tudi naše Ozemlje: Se več. Atlantski 1 pakt je njihovemu glasilu «Trieste-Sera» «edino zanesljivo sredstvo za zaustavitev mo. ' rebitneg-a napada». Prav tako niso niti enkrat nastopili proti kršitvam miro-1 vne pogodbe s strani titovskih i oblasti v coni B, po katerih je bila spremenjena v sestavni 1 del Jugoslavije. Namesto prihoda guvernerja in odhoda tujih čet je Giampiccoli na občinski seji zahteval, naj se uvede skupna uprava, jugoslovansko - anglo - ameriška, za obe coni, da bi tako prispeval k utrditvi «statusa quo» in k podaljšanju tuje okupacije v nedogled. In to je le ne-kaj primerov, ki osvetljujejo bistvo njihovega «indipendentizma», ki ga skrivajo pod lažnim geslom «Trieste ai triestini». J0VQ CJSHNET1C 13. julij 1920 je zapisan s žalnimi črkami v zgodovini slovenskega življa v Trstu. Tega dne so podivjane fašistične horde, pod vodstvom zloglasne, ga škvadrista, poznejšega tržaškega federala in nato ministra fašistične vlade v Rimu, Francesca Giunte požgale slovenski Narodni dom, hotel Balkan, slovensko gledališče. Tržaško posojilnico, Slavjansko čitalnico in druge ustanove, ki so imele svoj sedež v prostorih omenjenega doma. Istega dne so iste horde opustošiie tudi druge slovenske ustanove v mestu in pisarne vseh slovenskih od. vetnikov v mestu. Tisti, ki so imeli takrat oblast v svojih rokah, so vsa ta vandalska početja ne le dopuščali, temveč celo odobravali. Ti pijani ljudje so mislili, da bodo s tem u. strašili Slo-vence in za vselej pometli z našo kulturo na trza. ških tleh. Toda njih želje se niso izpolnile. Četudi je slovenska beseda za nekaj časa umolknila zaradi terorja trmo. ških mogotcev, vendar ni izumrla. Ostala je živa in taka bo ostala tudi v bodoče. Krivice, ki jih je utrpel naš narod, še nisci popravljene. Niti moralna, niti materialna ško. da še ni povrnjena. Tuja obiasi nam «milostno» deli pravice. Naš jezik je po volji te oblasti smatran kot jezik druge stopnje in je kot tak izpodrinjen na podeželje. Fašisti spet dvigajo glave. Okupacijska oblast jih ne le tolerira, temveč jim s svojim zadržanjem daje celo potuho. Medtem pa ista oblast ob vsaki priliki in kjer le more nastopa proti delavskim množicam in proti njihovim organizacijam. Poleg poraženih italijanskih fašistov se v tej povojni dobi šopiri tudi drugi Titov fašizem, kateri je povzročil Slovencem in Italijanom na Tržaškem o-zemlju, kakor tudi narodom Jugoslavije neprecenljivo ško do. Nujno potrebno je, da se združijo vse zdrave demokratične sile v eno samo močno in šToko antifašistično fronto, katera bo zmožna odvrniti od na? in od našega mesta vsako nevarnost s katere preti fašizem. Enoten nastop vseh slovenskih demokratov bo ob podpori italijanskih demokratičnih množic prisilil tukajšnje oblastnike, da bodo spoštovali naše pravice in upoštevali naše pravične zahteve. Poleg tega pa jih bo prisilil, da bodo Slovencem v Trstu, povrnili vse kar so jim oropalj Giuntovi škvadri-sti, Slovenci, demokrati, združimo se, dokler je še čas, zato da se ne povrne ponoven 13. julij 1920! Življenje in delo Giovannija Olive (1852-1920) 5. julija t. 1. je poteklo 100 let od dneva, ko se je rodil znanj voditelj tržaškega proletariata, nekdanji odgovorni urednik lista «Lavoratore» in poznejši poslanec, tiskarski de. DE GASPERIJEVA KLERIKALNA VLADA PODPIRA PRIVATNE BRODOLASTNIKE Tržaškim paroplovnim družbam grozi nevarnost postopne likvidacije Spremembe v vodstvu Tržaškega Lloyda - Admiral De Courten imenovan za predsednika - Mahinacije na škodo paroplovne družbe «Italia» - Potrebna je enotna akcija za rešitev našega pomorstva Tržaškemu pomorskemu prometu, ki je sicer že itak zelo omejen, preti sedaj še nova nevarnost. V zadnjem času je prineslo časopisje dve vesti, Iki sta posebno za tržaške pomorščake vse prej nego razveseljivi. Na vodstvu «Tržaškega Lloyda» bodo namreč izvedene precejšnje izpremembe Predsedniško mesto te stare tržaške paroplovne družbe bo zasedel admiral De Courten, znani in zagrizeni pristaš mo- lo bili namreč ravnatelj Javnih ge ter še posebno «Tržaški , sledice skladišč Bernardi, predstavnik pomorskega osebja kap. Mu-iesan ter še drugi. Ravnateljska mesta pa bodo zasedli elementi, ki so bili poslani iz Genove. Ze samo imenovanje admi- Lloyd» pravi trn v peti italijanskim zasebnim brodolastni-kom, ki vidijo v njih -nevarnega tekmeca. Sedanji minister za trgovsko mornarico Cappa pa je bil postavljen na to mesto prav na podlagi pritiska večjih rala De Courtena je jasen o- | zasebnih -brodolastnikov, kot so draz politike De Gasperijeve vlade, ki se je izkazala posebno v zadnjem času -v pravi luči sovražnice velikih paro-plovnih družb, posebno pa «Tr- Tako približno bo izgledala tržaška mornarica, ako ne bodo pravočasno sprejeti ukrepi za njeno zaščito. narhistične stranke, ki je sedaj predsednik paroplovne družbe «Adriatica». Izvedene so bile tudi spremembe, kar se tiče mesta drugega ravnatelja in šefa blagovnega prometa. Se druge spremembe pa so se opazile na volitvah novega u-pravne-ga sveta navedene paroplovne družbe. Odstranjeni žaškega Lloyda». Nedvomno bo nudil De Courten, kot stoodstotno zanesljiva vojaška osebnost, večja jamstva mapram De Gasperijevi vladi, kar se tiče uresničevanja-nje-nih m-anevrov prostovoljno in zaradi tega bo na škodo tržaškega pomorskega prišlo do uradnih premestitev, prometa. Znano je namreč, da hi se brez .dvoma ne bodo ome-so velike paroplovne družbe jile na navedeno število. Tudi kot «Italia», «Adriatica» in dru. ta ukrep, ki bo imel težke po- Costa, Lauro in drugi. Da se minister Cappa ni izneveril zasebnemu monopolu brodolastni-štva, nam potrjujejo vse njegove mahinacije na škodo velikih paroplovni-h družb, ki pre. jemajo potrebne subvencije od države. Zaradi tega lahko smatramo, da so navedene spremembe v vodstvu stare tržaške paroplovne družbe nekak uvod k njeni postopni likvidaciji, ki jo- skušajo izvesti z navidezno spremembo njene strukture in to v obliki, ki bi gotovo ne bila v interesu tržaškega pomorstva in njegove delovne sile. Veliko zaskrbljenost in ogorčenje pa je vzbudila med osebjem paroplovne družbe «Italia» vest, da bodo premestili iz Trsta gospodarsko upravo dveh prekooceanskih brodov «Saturnie» in «Vulcanie». Pri tem delu je bila zaposlena namreč pretežna večina tukajšnjega osebja. Ravnateljstvo namerava vsaj za enkrat premestiti sedem nameščencev v Genovo. Premestitev naj bi pa imela značaj prostovoljnosti, ikar je v bistvu le navadna prevara, ker se gotovo ne bo nihče javil osebje navedene vlja prav v tem trenutku pred 1 «Odbor za zaščito dela v pri stanišču» velika in važna naloga. Sprožiti je treba brez o-klevanja širokopotezno akcijo, ki naj zajame čim širše sloje prebivalstva. V to akcijo morajo pristopiti sindikalne organizacije, gospodarske ustanove, politične stranke ter oblasti predvsem pa tržaški občinski svet kot najvišji predstavnik tržaškega prebivalstva. Le na ta način lahko pričakujemo, da bo imela akcija tudi uspeh. Nedvomno pa bo imel v tej borbi tudi tokrat -tržaški delavski razred vlogo borbene predstraže, ki bo znal po potrebi z vso odločnostjo podpreti zahteve prizadetih tržaških pomorščakov. -Proti pohlepnim načrtom peščice špekulantskih zasebnih brodolastnikov, ki jih verno podpira klerikalna De Gaspe-rijeva vlada, postavlja Trst svoje upravičene zahteve za okrepitev 'tukajšnjih paroplov-nih družb, za povečanje števila trgovinskega in potniškega ladjevja ter povečanje števila pomorskih prog, do česar ima naše mesto vse pravice in obenem možnosti za 'konkretno u resničitev. družbe, spada -nedvomno v že pripravljeni načrt De Gasperijeve vlade in njenega ministra Cappe za postopno likvidacijo tržaških sedežev paro-plovnih družb «Italia» in «Adriatica». ‘Te sedeže bi hoteli na vsak način spremeniti v navadne pomorske agencije. Laihlko si že vnaprej predstavljamo kakšne posledice bi ime. U ti ukrepi za vse nameščeno oseibje in njihove družine. Vodstvo paroplovne družbe «Italia» je skušalo sicer že lansko leto premestiti določeno število osebja. Tem poskusom pa se je prizadeta delovna sila takrat odločno zoperstavila. Kakor znano, je -bil lansko leto ustanovljen poseben «Od-btir za zaščito dela v pristanišču», ki je vodil vso akcijo v -obrambo pomorsitva našega -mesta. Odtočen in enoten nastop prizadetega osebja je takrat preprečil nakane ravnateljstva. Nameravana likvidacija tukajšnjih paroplovnih -družb, ki bi s tem spravila že itak borni pomorski promet na najnižjo mero, pa ne ograža samo tržaških -pomorščakov, to je potujočega osebja in nameščencev parolovnih družb. Pri tem bi bila nedvomno prizadeta predvsem ladjedelniška indù, strija kakor tudi trgovina in tržaško obrtništvo. Zato bo tržaško delovno ljudstvo nedvomno tudi tokrat še odločneje dvignilo svoj glas v obrambo življenjskih koristi našega mesta. Spričo naraščajoče nevarnosti za likvidacijo še zadnjih preostankov našega pomorskega prometa se -posta- 3. a,g0 časa je bilo vse tiho v sobi, samo je s srpim pogledom. iene »paj fo; ne? Saj smo si -se malo v sorodu!» dc. je Topolščak. nPt 1 nimajo tam male rejenke, šestnajst .o!>> pristavil je oni. °, Metko — ki so jo iz Trsta prinesli!» U^eda!» mafl"- i Da t estament?>> vzklikne čez nekoliko tre-v skoraj nehote. tA je dedič moj. Jaz imam več posestev t» /dnrju in vse, vse je njeno! Ali ne mo- Itjjj sem njen oče!» dejal je tujec, i avž ni vedel, kaj bi zinil, tako ga je 'A ■ nadil°- mik'- -*jU m vse, ifede® ^"pnjo poslati? Jaz bi tako rad -—» i,,Ji i|q. se uliip a>ž se ulije -tujcu zopet kri iz grla. se prestraši, skoči po kozarec vode ^ÌVzdigne bolnika. u,,„- l>oD?ai je bila vsa pomoč zaman. Cez malo h ivAstA bil tujec mrtev in oni ga prestrašen jTtLv1 iz noie, da omahne n-a 'blazino-. *9i i ie obstal pred posteljo. Slabe živce % ® in sedaj so mu tudi že druge misli 'iijj . Slavo. Pretipal je še enkrat mrtvega po dfilD r°icah in se prepričal, da mu žila ne več. Nato ga je lepo zagrnil. Potem %], skrinjico, ki jo je bil malo prej kraj A je 6 Postavil in jo- odprl. V lepih zavit-1(1 'aitg bilo tu zla-t-o, samo zlato in poleg več -< v$6 aev. Vse to je bilo njegovo, saj mu ®u)ec sam volil. Utegnil -ni, da bi štel A.nego is-praviil je vse v širok robec ijiF -° zlata Pa je vendar pustil v v *",(11 uCl’ češ to bodo preiskavah in, če jim radi povem, da je tujec to meni dal, \ ^i ne bodo verjeli. „ S testament, kaj pa ta testament!» » AjNi’lq1 Vprašanjem na ust-nih obstal je zdaj-o’ ifVH avz sredi sobe. Premišljal pa ni -dolgo, P .'De .basvit v njegovih sivih očeh je pričal, ootD'V6 odločil. ulflf le s Stola eno tujčevih sukenj in za- vitek, v katerem je bila izročena mu oporo- * ka, vtaknil v širok stranski žep. Nato je od- ( nesel robec z denarjem tiho na drugo stran hiše, kjer je imel svojo sobo, i-n ga spravil1 v skrinjo. 'Vrnivši se, po-vezal je suknjo, v . katero je bil -vtaknil oni zavitek, s tenkim konopcem, potem sezul čevlje, vzel luč in šel tiho, kakor mu je bilo moči, pod streho. Vrat ni zaprl za sa-bo, ker se je bal, -da bi -preveč vreščale, in tako je storil -tudi’ pri podstrešnih durih. Gori si ni mislil, da bi ga kdo čul, kajti vsi domači so spali pri tleh. V zadnjem koncu podstrešja je odmaknil velik prazen zaboj in- pod njim privzdignil veliko ploščo opeke, s kakršno je bil sploh ves tlak tu gori pokrit. Odprl je tu širno in globoko luknjo, kamo-r je potisnil tujčevo suknjo z zavitkom vred, ki ga mu je bil oni izročil. Nato je položil opeko nazaj -na prejšnji prostor, porinil vrhu nje zaboj in hotel oditi. Toda v tem trenutku se mu je zdelo, kakor bi bil čul tih k-orak na s-topnic-ah, ne bližajoč se, nego bežeč navzdol. Pogumen, kakor je bil vedno, plane k vr-atom. A doli je bilo že zopet vse tiho in mirno. «Podgane skačejo okoli!» šepnil je polglasno, potegnil duri za seboj in lezel tiho po stopnicah navzdol. Vrat zaklepati se mu ni zdelo potrebna. Stopil je v mrtvečevo sobo, obu-l škornje, prižgal še eno luč in potem šel klicat sestro Uršo. To je bil joj in jok, 'ko je ona s kravjo deklo vred — -sama'se je -bala — prisopihala gor v sobo. Poklicali so t-u-di -hlapca iz hleva ter deli gori v sobi vse v red, kolikor je bilo mogoče in navada ob takih slučajih. Miklavž je rekel, da gre spat; ukazal je hlapcu, naj se pelje navsezgodaj v St. Ožbolt k župniku naznanit tujčevo smrt, in -potem se je zaprl v sobo svojo. A spati vendar ni mogel. Vzel je o-ni robec z denarjem in jel šteti in šteti. In čim- dalje je štel, tem 'bolj -so se mu tresle roke in šepetal je: «Oh — pa kaj bo še, kaj mora še biti.» Urša in dekla sta -molili -pri mrtvecu. Enkrat se jima je zazdelo, -da lazi nekaj nad njihovima glavama, gori pod, streho selm ter tja, culi sta nekako premikanje in silna groza se ju je polastila. «Oh, le moli, moli!» ukazala je Urša. «'Saj sem vedela — to je ‘bil prej s-pomi-n — spomin — in po gospoda tudi nismo po-slali!» A kmalu je tudi pod streho vse 'potihnilo in skozi odprto okno je zadonel prvi klic kosov iz 'brinovega grmovja, rastočega po bližnjem -bregu. Na odprti vzhodni strani doline pa se je žarilo nebo. II Nekoliko dni pozneje je bil v S-t. Gotardu letni sejem. Prijazna vas leži na visokem robu, kateri veže goro Učafe s Cemšeniško planino ter odpada -strmo na južni strani proti Mediji in Zagorju, -na severu -pa -bolj polagoma v Babo, k-a-kor se imenuje dolga soteska med Trojanami in Vranskim. Akoravno to selišče ni ob veliki prometni cesti, vendar so bili že od- nekdaj tamošnji sejmi dobro obiskovani in zlasti kupčija s težkimi, koščenimi pogonskimi voli in s kozliči je -bila od nekdaj živahna. Kupci so prihaj-ali iz daljnih krajev in vse pogorje od Tuhinja dol do onkraj Save je pošiljalo tja svojo živino. Ni čuda, da je bil semanji dan tudi vsem domačim ljudem velik praznik. Onkraj vasi, ob cesti proti Ce-mšeniku, stala je pritlična, a* vendar obširno zidana hiša z lepim gospodarskim poslopje-m in velikim sadnim vrtom objeta, katere zunanje lice je že pričalo, da biva v nji trden gospodar. N-a semanji dan je bilo široko dvorišče polno raznih vozov in vsakovrstne živine; pod velikim, košatim brstovcem onkraj hleva- pa je bila postavljena prostorna koliba za goste in pivce, katerim je ob takih prilikah točil «Brnot» — tako se je po domače reklo gospodarju — dobro štajersko vino. Stalne krčme tu ni -bilo; samo ob semnjih ali ob «žegnanju» je imel Brnot pravicp točiti in te3aj je bilo vselej -mnogo posla. Zaklal je Po dve teleti in po več koštrunov, pozimi pa toliko prašičev, ali na koncu je bilo vedno /sega premalo. Tudi danes je bil prostor pretesen za živino in goste. Prva je tulila, mukala in meketala po dvoru in vrtu, drugi pa so se stiskali in vpili okoli surovo obtesanih sedežev in miz pod -senčnatim brstovcem. -Brnot, velik, širokopleč mož, star dobrih petdeset let, stal je pri sodu pod kolibo, žena njegova je ukazovala v kuhinji, od tam do 'kolibe in do drug h miz na vrtu so 'tekale z jedili po tri ali štiri dekleta, v hlevu pa sta -dva hlapca z domačim sinom, s šepavim «Go-tardom», oskrbovala konje in urejala vozove po dvorišču. Starec se ni ganil izpod kolibe, a vendar je vse nadzoroval in sedaj zakričal tja na dvorišče, naj odmaknejo voz ali privežejo voliča, ki si je bil '-snel verigo, sedaj zopet kregal deklo, -da ni pravega prinesla. Dri vsem tem pa je imel ves račun za vsakega gosta v glavi in nikomur ni bilo treba naštevali, kaj je pil ali jel; Brnot je to najbolje vedel in redek je bil slučaj, da bi bil kateri ugovarjal, ko mu je kratko in navadno s kakim dovtipom naz-nanil račun. Zato so pa ljudje tudi radi ostajali tu. Bilo je že okoli poldne, ko se pripelje po cesti pod hišo na l-ahkem voziču, katerega je v ekla velika k-obila, nov 'gost, Miklavž Topolščak. Vrgel je vajeti Gotardu. «Kaj pa vi, -stric?» naziva! ga je le-ta. «V semenj, kajpak!» o-dgovoril je oni. «Pa bo prepozno!» «Oh — še se kupi, še!» smejal se je Miklavž ter šel počasi proti kolibi pozdravit Brnota Oba moža sta si segla v roke in od vseh sosednih miz so klicali prišleca, naj pride pit. Odzdravil je vsem in, da -ni 'bil vajen takih pozdravov, kajti ižpiti je moral povsod, gotovo v malo trenutkih ne bi bil stal več trdno. Pa njemu je bila to malenkost. Poklical je še bokal zase in sedel blizu Brnoto-vega soda. Nekoliko znancev ga je -takoj obsulo. «Kaj pa je 'bilo vendar z onim tujcem, ki je umrl pri tebi?» vprašal ga je prvi in videti je bilo, da ima sleherni to vprašanje na jeziku. (Nadaljevanje prihodnjič) lavec Giovanni Oliva. Prav je, Ja se ob tej priliki oddolžimo spominu tega odličnega moža tudi v našem listu. Oliva je izhajal iz delavske družine. Do 14, leta je obiskoval nemške šole, nato pa se je učil črkostavstva v tiskarni Lloyda ter postal tiskarski delavec. Bil je tovariš velikega voditelja tržaškega proletariata Karla Učekarja. Ko mu je bilo 35 let je zapustil tržaško mesto ter odšel v Rim, kjer je dobil delo v neki tiskarni. Leta 1888 se je vrnil domov ter ponovno sprejel delo v Lioydovi tiskarni. Okrog leta 1890 se je opredelil za socialistično stran, ko. Od tedaj dalje je neumorno delal zanjo. Tržaški delavci so zelo cenili Olivo. Izvolili so ga v izvršni odbor socialistične stranke. Na volitvah leta 1907 in leta 1911 je bil izvoljen za poslanca za okrožje Carbola-Sv. Vid. Za časa prve svetovne vojne je Oliva delal nekaj mesecev na Dunaju, nato pa se je ponovno vrnil v Trst, kjer je pisal za «Lavoratore». To delo je opravljal do svoje smrti, 30. decembra 1920. Njegov pogreb je bila veličastna manifestacija delavskih množic. Ves proletarski Trst ga je spremil na njegovi zadnji poti. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! sovjet s,ki ljudje dobili v vsaki minuti eno stanovanje v mestih .oziroma eno stanovanjsko hišo v vaseh. Nova stanovanja popolnoma odgovarjajo -visokim zahtevsm sovjetskih delovnih ljudi. Stanovanjske hiše so državna lastnina, z'a njihovo vzdrževanje skrbijo mestni sovjeti, veziroma ustanove in podjetja, ki so jih gradila. Delovni ljudje plačajo min maino vso-to za uporabo stanovanj, ki zn ša 3 -3 odst. mesečnega dohodka enega delavca. Vsak s1:-/jetski človek si lahko- poleg tega zgradi lastno stanovanjsko hišo. Država daje zemljo brezplačno in poleg tega dolgoročno posojilo delavcu. ki si želi p,.staviti hišo. V treh letih povojnega petletnega plana so sovjetski Hude dr bi o 4,5 milijard ruto'jev takšnega posojila In zgradili 12 milijonov kvadra.mh metrov st: n-vanjske površine. Ta stanovanja so njihova last. Delovni ljudje plačujej'3 svoj dolg državi v malih zneskih, ki ne presegajo več kot 5-8 odst. povprečne delavske plače. Prav tako sovjetska podjetja gradijo letoviške hiše, ki jih delavci in nameščenci morejo kupiti. Samo Direkcija sp-vjetskih železnic je zgradila v enem letu 3.378 teh hišic v najlepših predelih dežele in jih je dala v uporabo svojim delovnim ljudem. Gradnje stanovanj v ZSSR Sovjetska- vlada je v času prvega petletnega plana določila. 4,6 milijard rubljev za izgradnjo stanovanjskih hiš, za časa druge petletke trikrat večjo vsoto, delavci pa so dobili 26,8 milijonov kvadratnih metrov stanovanj. V pr-vi povojni petletki je bila predvidena graditev 72 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine, do konca petletke pa so sovjetski ljudje dobili 100 milijonov kvadratnih metrov stanovanj v mestih in delavskih naselbinah in 2,700.000 stanovanjskih hiš na vaseh. To pomeni, da so Z zaključnih šolskih prireditev V nedeljo je bila v Bazovici bi igra izpadla, ako bi bil mau zaključna šolska prireditev, na ' Gregec včasih bolj prepričljiv in NASVETI BEALCEM V. S. Z GORIŠKEGA — Sinu, ki je z uspehom dovršil 1. razred višje realne gimnazije bi rada darovala par primernih knjig iz naše domače literature. Prosim vas, svetujte mi, katere naj kupim, oziroma katere bi priporočali, da bi čitai med počitnicami. ODGOVOR — Priporočamo vam naslednja dela domačih pisateljev: Moje življenje od Ivana Cankarja, Kmečke povesti od Ivana Cankarja, Deseti brat od Josipa Jurčiča, Kmetske slike od Janka Kersnika, Ptički brez gnezd a od Frana MilčinSKega, Med gorami od Ivana Tavčarja, Izpre-hod v Belo krajino od Janeza Trdine ali pa Sejem belih ljudi od Prežihovega Voranca. Našteli smo več del, zato, ker nismo informirani, katera lahko dobile v Gorici. V. N. OPČINE — Sem silno podvržena potenju. Zlasti pot pod pazduho mi je zelo nadležen. Pogostoma mi tudi kožo razje. Ali bi mi svetovali kako sredstvo proti potenju. ODGOVOR — Kot izgleda iz vprašanja, bi želeli naj bi vam nasvetovali kako k-emično sredstvo, s katerim bi si pot ustavili. Tega mi ne bomo storili, kajti to bi bilo kvarno vašemu zdravju. Kvečjemu vam svetujemo, da si vsak dan izpirate mesta, ki so najbolj podvržena potenju in sicer z vodenim kisom (t.j. pol kisa, pol vode), ali pa z vodo, v kateri ste raztopili majhno žlico boraksovega praška. N. N. IZ DOBERDOBSKE OBČINE — Obraz mi kvarijo črni ogrci. Rada bi vedela za najprimernejše sredstvo — po možnosti domače, katero bo seveda lažje dostopno — s katerim bi se dalo ogrce odpraviti. ODGOVOR — Masirajte si vsak večer obraz s kisikovo vodo (acqua ossigenata), v katero ste kanili nekaj kapljic limonovega soka. N. N. STEVERJAN — Slišal sem, da bomo morali oddati državi določeno količino žita. Ali je upati na morebitne olajšave, odnosno oproscenje, ker ne pridelamo žita niti za kritje domačih potreb? ODGOVOR — Goriška pokrajina bo morala prodati državi 20 tisoč stotov žita. Toda občine Ste-verjan, Sovodnje in Doberdob, ne spadajo v žitorodni pas, zato so popolnoma oproščene vsake oddaje žita. kateri so poleg šolskih otrok sodelovali tudi nekateri člani ba-zovskega odra in pa učiteljski orkester iz Trsta. Prireditev je bila v župni dvorani, katero je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Na sporedu je bila Kaučičeva pravljična igra «Triglavska roža», ki je prirejena po narodni pripovedki o Zlatorogu. Kljub veliki vrončini so zlasti mladi Igralci zelo dobro igrali. Šolski otroci in pa stara Mati-čevka so se zelo vživeli v delo. Starejši učitelj, ki je prisostvoval prireditvi, je izjavil, da so otroci pravi talenti. Se lepše pa naraven. Isto velja tudi za člane bazovskega odra (razen Mati-čevke). K večjemu uspehu je pripomogla okusna inscenacija. Zlasti slike, ki predstavljajo triglavsko podzemlje in vhod vanj, so zelo lepe. Tudi kostumi so dobri. Požrtvovalnemu učiteljskemu zboru, zlasti pa šolskemu voditelju čestitamo z željo, da bi igro ponovili, odnosno, da bi z njo gostovali tudi v drugih vaseh. M. K. P. s. Uredništvo «Dela» je dobilo obvestilo za prireditev prepozno, zato ga ni moglo priobčiti v zadnji številki. Tudi v Dolini je bila v nedeljo zaključna šolska prireditev, katero sta pripravili skupno dolinska osnovna šola in tamkajšnji dvorazredni industrijski tečaj. Prireditev je lepo uspela. Gornja slika prikazuje prizor iz Goljeve otroške igre «Jurček». NABREZINSKA MATI — Moi otrok obiskuje srednjo šoto. v vseh predmetih, razen v latinščini, je kar dober. Omenjeni predmet pa je v resnici prava mora zanj. Kaj pravite, ali bo sčasorn tudi ta neprijetnost premostena' In če ne bo, na katero šolo naj bi ga vpisali po opravljeni mali maturi? ODGOVOR — Ne le za vašega otroka temveč za mnogo drugih je latinščina huda preglavica. Merda bo prišlo do šolske reforme, po kateri bi se dijaki učili klasičnih jezikov šele na višji sred-nji šoli. Ne poznamo sicer vašega otroka in ne vemo niti ali je moški ali ženska, toda če je že tako, 'kot vi pravite, bi bilo najbolje, da bi ga vpisali na trgovsko akademijo. N. N. TRST: — Ze due leti se veliko govori o Koreji, vendar še ne vem, kako velika je ta dežela in koliko prebivalcev je imela pred sedanjo vojno. ODGOVOR: — Površina Koreje meri skupno okrog 220.000 kvadratnih km. Pred napadom a-meriških imperialistov je po nepopolnih podatkih živelo na tej površini 22.795.000 preb. Prestolnica Seul je imela nad milijon preb., mesto Piongjang, kjer "je bil sedež LR Severne Koreje, pa je imelo 286.000 preb. Danes je korejskega prebivalstva mnogo manj, kajti imperialisti so ga zlasti z barbarskim bombardiranjem pa s širjenjem raznih bolezni mnogo pomorili. STRAN 4 mm DOHTARJI PA IMAJO RES SMOLO — Dr. Mirco Adami in dr. Jože Škrk, dva titovska pretendenta na županski stolček si lahko lepo podasta roko in si izrazita prav iskreno sožalje zaradi prekopicnjenega županovega stolčka. Oba dohtarja sta imela res smolo, dr. Adami, ki je pozabil na ime lastnega očeta pa še večjo. Dr. Škrk se bo lahko vsaj tolažil kot občinski svetovalec, dr. Adami pa ne bo imel niti te borne utehe. Titovci so imeli letos s svojimi doktorskimi pretendenti res veliko smolo. Mislili so, da bo ljudstvo kar norelo za njimi, pa so se kruto zmotili. Kaj se hoče, svet gre naprej in časi, ko se je naš kmetič odkrival, če je že samo slišal naziv dohtarja, so že davno za nami. Ljudje sodijo osebe po njihovih dejanjih in ne po doktorskih nazivih. In to še posebno, če gre n. pr. za dohtarja, ki je možato nosil oficlr-sko uniformo kraljeve-fašistične italijanske vojske, ali pa za takega, ki se je prekopicnil iz svojega udobnega gnezdeca šele, ko je videl, da se bližajo volitve. «POGORELI» SO — Titovska skupina je prišla na zadnjo sejo v Nabrežini s tako gotovostjo zmage, da se ni ozrla ne na desno in ne na levo. Kot amen v očenašu, tako so bili titovci gotovi, da bo njihov «neodvisni» dr. Škrk župan. Zaradi tega so najbrže privlekli na sejo ves svoj štab od podrepnika Boleta, odgovornega urednika «Primorskega» pa do fotografa in več drugih titovskih podrepnikov, ki ne mahajo zastonj z repom. Izjava našega svetovalca tov. Slavca pa jih je zadela kot strela z jasnega in marsikateri fito-vec je začel na mah menjavati barve. Tudi fotoreporter slovenskega «Piccola» je kaj kmalu opravil svoje delo. Sam «odgovorni» pa je začel nervozno prelistavati nek časopis, kot bi se vsa zadeva njega prav nič ne tikala. * * * S slično «pobožno» in za enkrat še neizpolnjeno željo so jo primahali v soboto zvečer v Repentabor. Tudi v Repentabru se je fotoreporter mrzlično pripravljal, kako bo slikal novega župana in titovski uredniški ščinkavec je že pripravil novo polo papirja, na katero bi načečkal «zahvalni» govor župana. Pa se je na jezo titovcev vsa stvar zasukala povsem drugače. Devet praznih glasovnic je vzelo vsem titovskim podrepnikom kar sapo Ubogi Bole se je v odmoru v resnici «pošteno potrudil», pa ni vse skupaj nič pomagalo. Vsa njegova «prizadevanja» so bila kot bob ob steno in zato se je tudi kaj kmalu vrnil v sejno dvorano precej klavrno. TOREJ NISO KOMUNISTI — Dr. Škrka je očividno zelo pograbilo pri srcu, ker mu je izpodletel županov stolček. Da bi si vsaj nekoliko ohladil svojo jezo, se je začel znašati nad pristaši SDZ, ki jim je očital, da so izdali glasove «slovenske skupnosti», ki niso bili oddani v cilju, da se bodo slednji povezali s komunisti. Kaj pa pomeni ta «štorija»? Saj se je SDZ vendar povezala s titovci, ki še vedno trdijo, da so prav oni «edini» komunisti na svetu. Saj se vendar danes že vsak titovski podrepnik, ki zna držati v rokah peresnik, smatra za upravičenega, da daje nauke o marksizmu celo samemu... Stalinu. Kako torej? Saj delajo vendar celo liparji veliko reklamo Titovemu «komunizmu». S svojimi besedami je dr. Škrk torej, odvzel titovcem «patent komunizna». Vsaj enkrat je bleknil na dan golo resnico, čeprav je napravil s tem titovcem zelo slabo reklamo, ki mu je verjetno ne bodo zlepa odpustili. Zakaj ne dajo potnega lista? Naš občinski svetovalec tov. Franc Gombač je bil v posesti potnega lista, ki mu ga je leta 1950 izstavila goriška kvestura. Potni list je bil veljaven za Češkoslovaško, Madžarsko in Avstrijo. Ker mu je slednji po enem letu zapadel, je zaprosil septembra 1951 za obnovitev. Na prošnjo pa ni prejel niti odgovora. Tov. Gombač je nato obnovil prošnjo ter jo spremenil v smislu, da (bi mu dali dovoljenje le za države zapadne Evrope. Toda tudi to ni pomagalo, ker tudi na drugo prošnjo ni prejel sploh nobenega odgovora. Ta postopek merodajnih ita. lijanskih 'oblasti je dokaj značilen. Iz tega si lahko povsem naravno 'tolmačimo, da tov. Gombaču nočejo izstaviti potnega lista sploh za nobeno državo. Gre torej za ponovno protizakonito diskriminacijo na škodo osebe, ki ima zaradi še neurejenih razmer našega O. zemlja italijansko državljanstvo. Kot italijanski državljan ima tov. Gombač vso pravico do potnega lista, ki mu ga morajo izstaviti merodajne oblasti Italijanske republike. ’Na vsak način predstavlja tako ravnanje grobo kršitev republiške ustave. Novi zakon o potnih listih, ki je sicer v bistvu nedemokratičen, pa vendar le določa, da se mora prosilcu v roku 15 dni ali izstaviti potni list ali pa dati pismen odgovor z navedbo razlogov zavrnitve pošnje. In to bi morala storiti tudi goriška kvestura v primeru tov. Gombača. V krožku «Haas» na Sko-Ijetu je vsako soboto in nedeljo od 19.30 dalje ples na prostem. i/Sšs///s//s/A///ss/ss/sssss/s//rf//fw//s///////s/////////////////. DELO SVETOVALEC JOSIP TERČON IZVOLJEN ZA NABREŽINSKEGA ŽUPANA Konuuuid so preprečili «la ni prišlo «So imenovanja komisarja Titovska prevzetnost je dobila zasluženo plačilo ■ Tov. Ado Slavec izvoljen za odbornika, tov. Albin Škrk pa za namestnika - Razkrinkan pretendent za mesto župana Ponedeljske dogodke so z veseljem pozdravili vsi demokratični nabrežinski občani V ponedeljek popoldne je bila druga seja novoizvoljenega občinskega sveta v Nabrežini, na kateri so ponovno vo lili in končno izvolili novega župana. Pri prvem glasovanju je dobil tako imenovani neod visni kandidat dr. Škrk, za katerega so se zlasti zavzemali titovci, 10 glasov, kandidat SDZ, g. Terčon pa 8 glasov. Ker še ni prišlo do absolutne večine, so volitve ponovili. Se prej pa so prekinili sejo za 10 minut. Pred drugim in zadnjim glasovanjem je svetovalec KP Slavec v kratkem a ognjevitem govoru ožigosal zadržanje nekaterih svetovalcev liste «slovenske skupnosti», ki se i gračkajo s tako resno zadevo, kot je prav izvolitev župana. Poudaril je, da bi bilo neodpustljivo, ako 'bi zaradi takega igračkanja prefektura imenovala svojega komisarja. Za tem pa je kot nosilec liste KP podal volilno izjavo ter pozval svetovalce, naj glasujejto za kandidata g. Josipa Terčona. Ta izjava je kot strela z neba zadela tifovce, ki so še vedno v svoji naivnosti upali, da bodo odnesli zmago. Tudi dr. Škrk je za tem spregovoril. Med drugimi neslanostmi je govorili tudi o nekih pogajanjih, ki naj bi se bila vršila med predstavniki KP in SD'Z. Zanimivo je, da -ni zatem hotel prevesti svoje govorance v italijanščino, dasira-■vno jo obvlada bolje nego slovenščino. Za njim se je oglasil še tito-fašist Colja. Zblebetal je nekaj nesmiselnosti in seveda napadel komuniste in voditelja SD-Z g. Terčona. Intervencija tov. Škrka župana, pri katerem je vedno dobil več glasov nego svetov. Terčon. Siedilo je zadnje ter odločilno glasovanje. Za -kandidata g. Terčona je glasovalo- 11 svetovalcev, za dr. Škrka pa 9. Tako je bil izvoljen za župana g. Terčon. Da ni prišlo do imenovanja prefekt urnega komisarja pa se je zahvaliti komunistični skupini, ki je v zad. njem trenutku rešila celotni položaj. Za tem so bili izvoljeni štir je odborniki in sicer: Colja Josip, Terčon Ivan in Floridan Egon od SDZ ter Ado Slavec Visintin od KP. Za namestnike pa st s bila izvoljena svetovalca Legiša Josip od SDZ in S-krk Albin od KP. Vsi so dobili po 11 glasov. Zanimiva izjava Naš svetovalec to-v. Škrk je v kratkih a .klenih besedah odgovoril obema prejšnjima govornikoma ter izjavil, da bodo komunistični svetovalci volili g. Terčona, zato -ker ta ne predstavlja fašizma, kot ga predstavljajo titovci. Ta beseda je očividno zelo zbodla titovsko skupino, ki je zaropotala .kot pobesnela. Z -druge strani pa so te besede izzvale val ploskanja tudi med občinstvom. Ponovno se je oglasil dr. Škrk in poskušal vplivati s svojimi besedami na svetovalce s tem, da je govoril o preferenčnih glasovih, ki jih je dobil in o izidu glasovanja za Po- izidu volitev je — morda iz zagrenjenosti zaradi nepričakovanega katastrofalnega poraza — ponovno spregovoril dr. Škrk. Med drugim je izustil izredno pomembno cvetko, katero je prav, da jo otmeno pozabi. Tako-le je dejal: «SDZ -predstavlja manjšino v Slovenski skupnosti. Toda 'bistvo stvari ni še vedno v tem, temveč v tem, da so se predstavniki SDZ pred desetimi minutami povezali s komunisti ter tako izdali svoje volivce. Posledice tega bodo znatne; kajti naše matere, naši očetje in tudi župniki prav gotovo niso volili za to, da se bodo predstavniki SDZ pogajali s komunisti...» Tako je torej svetovalec, ki je titovcem posebno ljub, končno le potrdil to kar mi že toliko časa trdimo, namreč, da titovci niso komunisti, da so torej zagrizeni antikomunisti in da storijo vse, kar morejo za to, da :bi čim bolj -škodovali komunistom. Tako so torej titovci in z n j imi vred tudi ta-koimenovani neodvisni, ki so zakrinkani titovski priveski, prejeli svečana klofuto in obenem trdo lekcijo odnosno plačilo za svoje demagoško delovanje. Ob zaključku seje je imel najstarejši svetovalec tov. M-a-rizza krajši nagovor, v katerem je zlasti ožigosal razdor, ki vlada med delavci. Za tem je orisal borbo, ki so jo delavci morali voditi za to, da so de bili volilno pravico, končno pa apeliral na župana naj takoj misli na ponovno zaposlitev številnih delavcev, ki jih je pred nedavnim odpustila ob čina. Njegov govor so odobra- vali vsi navzoči. Dogodki, o katerih poročamo so zelo važni in pomembni. Vedno smo -trdili o titovcih to, kar v resnici so. Trdili smo, da so se ti zakrinkali pod razne firme; -da so skuhali tako-imenovano «slovens-ko skupnost» zato, da bi s -pomočjo drugih političnih skupin prišli do pozicij v občinskih svetih. Pisali smo tudi, da so sklenili, da si osvoje absoluten monopol nad raznimi -občinami, med katerimi je tudi Nabrežina. Da je bilo vse to res, nam potrjujejo prav gori opisani dogodki. Potem ko jim je SDZ pripomogla do uveljavitve, so jo hoteli popolnoma likvidirati, ko,;' so jo likvidirali v Dolini, kjer ni v manjšini občinskega sveta niti enega člana SDZ. Vedno smo tudi trdili, da je mogoče sodelovanje vseh poštenih ljudi, čeprav različnih idej, na mnogih poljih, kot na pr. na narodnostnem, kulturnem, šolskem polju, v borbi za ohranitev STO, v borbi proti italijanskemu in titovskemu fašizmu in v -borbi za mir. Tega prepričanja smo tudi danes, zato pričakujemo pravo, iskreno sodelovanje na gori omenjenih in na drugih popri-ščih. Gotovi smo, da bo resnično in iskreno sodelovanje, ne oziraje se na politično pripadnost ali ideološko prepričanje, rodilo obilo sadov v prid vsej javnosti, predvsem pa našemu narodu, ki živi na tako izpostavljeni politično, zemljepisni in strateški točki. Tudi v Repentabru se “skupnost,, krha Na prvi seji ni prišlo do izvolitve župana - Dve tretjini praznih glasovnic - Danes bo druga seja Za tiskovni sklad «Dela» Tovariš Matiček je daroval za tiskovni sklad «Dela» znesek 5G0 lir. Zvestemu bralcu in podporniku našega lista iskrena hvala! Izid prve občinske seje za občino Repentabor, ki je bila prejšnjo soboto zvečer, je pustil titofašistom grenka usta. Titofašisti so po vsej verjetnosti računali, da jim bo «slovenska skupnc-st» prinesla gotovo zmago, to je mesto župana in dobro uveljavitev v občinskem odboru. Pa so se tokrat pošteno ušteli. Skoro dve tretjini svetovalcev sta pri vseh treh gla-Scvanjih oddali prazne glasovnice. Ce izvzamemo d.va glasa svetovalcev KP, lahko pridemo do zaključka, da se je polovica svetovalcev tako-zvane «slovenske skupnosti» krepko požvižgala na vse direktive, ki so goto'vto prišle iz titovskih vrhov. Prvi seji, ki se je začela z zamudo je predsedovala svetovalka Vera Furlan, katera je takoj prešla na dnevni red. Po overovitvi -mandatov je občinski svet prešel na tajno glaso vanje za župana. Glasovanje je dalo presenetljiv izid, ki so isi ga titofašisti najmanj pričakovali. Svetovalec Josip Bizjak, bivši titovski župan je prejel 5 glasov, pristaš «lipe» Emil Guštin 1 glas, devet glasovnic pa je Ibilo praznih. Ker ni pr e, jel nobeden izmed kandidatov za župana absolutne večine, to je 8 glasov, se je glasovanje ponovilo. Bizjak in Guštin sta prejela isto- število glasov, kot pri prvem- glasovanju, 1 glas je prejel Marij Tavčar od «neodvisne» liste, 8 glasovnic pa je bilo praznih. Po drugem glasovanj-u so sejo prekinili, 'da bi našli možnost sporazuma med razdvojenimi svetovalci ponesrečene «slovenske skupnosti». Pogajanja, 'ki so se vodila na hodniku in v katera se je seveda takoj vmešal -titovski podrepnik Bole, pa so ib ila dokaj burna in iagledi so bili vse prej nego pozitivni. Svetovalci .so nato prešli na tretje glasovanje. Tokrat se je odločalo ali za Bi-zjaka ati Guština. Tavčai je pri balotaži odpadel, ker Neki «opazovalec», ki naj bi bil prisostvoval zaključni šolski pri. reditvi v Trebčah — sicer pa bi bila njegova identifikacija zelo lahka — je napisal za «Primorski dnevnik» poseben dopis, v katerem poskuša «prati» delovanje šolskih vodstev bodisi v Trebčah kakor tudi v Borštu. Med drugim pravi, da je nabito polna dvorana z zanimanjem sledila vzgojnemu programu šolske prireditve v Trebčah; da je bilo med navzočimi tudi nekaj takih ljudi, ki jim ne prija itd.Nato pa pride do nekaj neverjetno zanimivega. Kot «opazovalec» namreč ve povedati, da je šolsko vodstvo v Trebčah naprosilo «Delo» za objavo obvestila o prireditvi ter da objave je prejela njegova 'ista manj n‘ si)oročii koprski radio, temveč ALI SE: BODO OBLASTI KONČNO ZGANILE? UDBA je skušala ugrabiti begunca iz Jugoslavije Kako so zvabili žrtev v avto - Med udeleženci ugrabitve je tudi tajnik okrožnega odbora - Policija je aretirala dva na bloku v Škofijah Delavci Tržaškega arzenala so na zborovanju, ki je bile v torek zjutraj v tovarni sklenili, da nadaljujejo agitacijo. Zadnji pro tipredlogi, ki jih je stavilo ravna teljstvo so namreč docela nesprejemljivi. Tovarniškemu odooru in sindikatom so obenem poverili nalogo naj še nadalje vztrajajo na pr-edloženih zahtevah ter po potrebi pripravijo zaostritev agitacije. *** V sredo je stavkalo dve uri vse potujoče osebje ACEGAT-a, dodeljeno avtobusom in filobu-som. Stavka je bila proglašena v znak protesta proti nevzdržnim delovnim pogojem. Gre namreč med drugim za ventilacijo avtobuso-v in filobusov ki so na prednji strani hermetično zaprti. Le z maio dobre volje, bi ravnateljstvo ACEGAT-a lahko odpravilo ta nedostatek, kar bi bilo ne samo v korist osebju, marveč tudi potnikom. Dejstvo pa je, da je ostalo ravnateljstvo do tega, čeprav majhnega probl-ema popolnoma brezbrižno in ni hotelo upoštevati predlogov, ki so jih stavili nameščenci. Kljub temu, da se je za stavko izrekla pretežna večina osebja in sicer potom referenduma, se je vodstvo Delavske zbornice v zadnjem trenutku umaknilo ter pozvalo svoje pristaše naj ne stavkajo. Izdajalski umik vodstva je nedvomno ogorčil večino pripadnikov DZ, ki so kljub oportunizmu vodstva vse eno stavkali. Dejstvo je, da se je DZ s tem umikom postavila proti volji lastnih pripadnikov in še enkrat dokazala svoje hlapčevstvo na-pram delodajalcu. Problem pre-zračenja vozov je v bistvu le ena izmed posledic splošnih nečloveških pogojev dela, ki jim je podvrženo potujoče osebje ACEGAT-a. Jasno je, da prizadeto osebje ni moglo še nadalje prenašati tega stanja in zato je njihov odločni nastop povsem upravičen. Tudi iz teh razlogov je izdajalsko dejanje DZ tem bolj vredno obsodbe. *«*« prj združenju industrijcev je bil te dni podpisan sporazum za povišanje draginjske doklade in drugih izboljšanj, ki se računajo od L junija -t. I. dalje za tiste, ki prejemajo plačo o-b mesecu ter od 16. junija za tiste, ki se jim izplačuje mezda vsak teden ali vsakih 15 dni. *** Enotno zastopstvo delavcev nameščenih v mizarski delavnici Frandoli je predložilo te dni ravnateljstvu podjetja zahteve delavcev, ki vsebujejo predujem na bodočem povišku plače, razdelitev delovnih oblek, ureditev vajeni-štva ter še druga izboljšanja. *** Nameščenci javnih ustanov so prejšnjo soboto končno prejeli težko pričakovani predujem na račun bodočega povišanja plače. Po dolgem zavlačevanju je VU vendar le razširila zadevni italijanski zakon tudi na naše ozemlje. Toda tudi pri izplačilu predujma je prišlo do nedopustnih diskriminacij na škodo osebja, ki je nameščeno na provinci. ES so takoj intervenirali ter zahtevali, da se predujmi izplačajo vsem nameščencem, neglede na obstoječe delovne odnose. Pri popravilu nekega dvigala se je v četrtek prejšnjega tedna ponesrečil v Silosu 30-letni elektrotehnik Nerino Neri, stanujoč na Korzu. Ponesrečenec ni vedel točno povedati kako je prišlo do nesreče. Verjetno mu je med delom postalo slabo in ga je omamil električni tok. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu ugotovili opekline po obrazu, vratu in na prsih. Okreval bo v enem mesecu. *** Prejšnji teden šo tatovi okradli 73-letno Lucijo Hrovatin por. Škamperle iz Vrdele Timi-njana 1676. Odnesli so ji 500.000 tir v gotovini ter zlatnine v vrednosti 500.000 tir. *** V soboto se je ponesrečil na delu v ILVI 50-letni Kristjan Bačer iz ul. Campanelle, ki mu je padel na nogo težak železen drog. Povzročil mu je rano in manjše praske. *** V torek popoldne je izvršil samomor 61-letni upokojenec Josip Sabadin iz Dom j a 71, ki je skočil v vodnjak.Truplo so potegniti iz vodnjaka gasilci in sicer nekaj minut kasneje. T** Te dni se je zaključila pred zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti skupini oseb, med temi je lastnica zabavišča «Tro-cadero». Obtoženi so bili, da so skušati podkupiti n? ednika ameriške vojske, da b' jim preskrbel odstranitev nzr ra, ki prepoveduje vojakom vstop. Obtoženi Skalak, ki je bil neke vrste posredovalec je bil obsojen na 12 mesecev zapora in 50.000 tir globe. Lastnica zabavišča Del Tatto je bila obsojena na 6 mesecev zapora ' pogojno ter 50.000 tir globe, Toros pa je bil obsojen na 9 mesecev zapora pogojno in 100 tisoč tir globe. «• * * » V dneh od 3. do 9. t. m. se je v tržaški občini rodilo 49 otrok in 1 mrtvorojeni, umrlo je 60 oseb porok je bilo 41. Prejšnji petek zvečer je iz-1 šofer Mavrič, ostali so izsto- I marveč za višje osebnosti, koit vedla koprska UDBA v našem i pili že prej. Medtem: je prišel je n. pr. tajnik' okrožnega od mestu nov poskus ugrabitve, ki se je na srečo izjalovil zaradi prisotnosti duha žrtve, katera se je utegnila pravočasno rešiti. V večernih urah se je nahajal v neki gostilni v ul. del Veltro 31-letni Zlatko Sostar, begunec iz Jugoslavije, ki živi v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Pri sebi je imel harmoniko. Nenadoma se mu je približal neznanec, ki je bil pozneje identificiran za Rudolfa Zorzuta, ekonoma v nekem hotelu v Portorožu. Slednji je ponudil Soištarju pijače ter ga zvabil, naj gre z njim do velesejma, .kjer bi našli skupino «prijateljev». Nič hudega sluteč se je begunec odzval vabilu in res sta našla pred velesejmom avto znamke «Mercedes», ki je imel evidenčno tablico ST.T (to je iz cone B), Ugotovljeno je tudi, da je avto last koprskega okrožnega odbora. Pri avtu so bili še trije neznanci identificirani naknadno za Jožefa Mavriča, šoferja, drugi je bil tajnik okrožnega odbora v Kopru, dočim je osta! tretji nepoznan. Vsa družba je stopila v avto, ki je odlbrzei v smeri proti Sv. Soboti, kjer naj bi Sostar dvignil dovoljenje, da lahko izostane iz taborišča nekaj dni. Med potjo s'o ga titovski agenti prepričevali, naj gre z njimi v Milan, kjer mu bodo preskrbeli službo. Medtem pa je avto, mesto da bi .krenil proti taborišču, nenadoma zavil po ulici Flavia v smeri proti Škofijam. V hipu se je begunec zavedel, kaj namerava titovska tolpa. Zavedel se je, da ga hočejo ugra, biti in odpeljati v cono B. V strahu je začel vpiti naj ustavijo avto. Šofer je res za trenutek zmanjšal br-zino, dočim mu je eden izmed udbovcev zagrozil, naj naglo požene, ker ga bo v nasprotnem primeru ustrelil. Ta trenutek je Sostar 'takoj izrabil. Iztrgal se je iz rok udbovcev, odpri vrata ter skočil iz avtomobila. Avto se je medtem oddaljil v smeri proti Škofijam z bliskovito brzino. Na kraj dogodka je takoj prihitela policija in neki policist je na motorju zasledoval avto, ki .ga je policija nato ustavila na bloku -v Škofijah. V avtu "pa se je nahajal sam peš do bloka Zorzut. Oba je policija takoj aretirala. Tajnik okrožnega odbora in drugi neznanec pa sta jo medtem popihala v cono B Mavrič in Zorzut sta prišla v ponedeljek pred zavezniško sodišče za določevanje naro. kov, ki mu je predsedoval sod. nik Bayiiss. Seveda sta skušala prikazati celo zadevo v povsem drugačni luči, kot jo hoče prikazati tukajšnje titovsko časopisje. Bayiiss je odločil, da ostaneta v- zaporu še nadalj. njih 7 dni, dokler ne bo policija- dovršila preiskave. Svetoval je tudi, naj se policija obrne v tem smislu tudi do oblasti v coni B. Ali 'misli morda g. Bayiiss, da si bo UDBa stopila na- lastne prste?! Ni dvoma, 'da je to dejanje nov kriminal, ki ga je skušala izvesti koprska UDBa, katera se specializira v ugrabitvah raznih oseb. In tokrat ne gre bora, ki je še pravočasno zbežal. Kaj pa četrti agent, ki je istotako zbežal? Njegova identiteta bo ostala verjetno za vedno .tajnost. Poskus ugrabitve begunca Soštarja ni edini primer. Da gre za ugrabitev, o tem ni dvoma-. Dejstvo je, da postaja Rankovičeva UDBa v coni A vedno bolj predrzna. O /tem imamo nešteto dokazov, od množičnega vdora na Škofije, večkratnih poskusov napada na tov. Violo, razne teroristične obiske po vaseh miljskih hribov, pa do umora -begunca Juriševiča. Mislimo, da je že skrajni čas, da se oblasti ki so dolžne skrbeti za red in 'osebno varnost vsega prebivalstva te cone, končno vendar le zganejo ter povzamejo take korake, s katerimi bodo enkrat za vselej preprečile nadaljevanje udbovskega kriminala nad mirnim glasov. Pri tretjem glasovanju je prejel Bizjak -5 glasov, Guštin 1, 9 glasovnic je bilo zopeit praznih. Ker ni pri/šlo do izvolitve, je bila seja 'odložena za osem dni, to je na današnji dan, ko se bodo volitve ponovile. Pred zaključkom seje sta bili predloženi dve resoluciji. Eno je predlagala' titovska svetovalka Furlan Vera, drugo pa naš svetovalec tov. Guštin Veljko, Ker pa ni prišlo- še niti do izvolitve župana, so se svetovalci sporazumeli, da bodo o re solucijah razpravljali na prihodnji seji. Tudi Repentabor, kjer se titovci in liparji prepirajo za župana, nam najbolje- dokazuje vso majavost in trhlost podlage, na kateri je bila zgrajena 'takozvana lista «.slovenske skupnosti», ki je dejansko že v razsulu. Celica iz Saleža se zahvaljuje Sovjetski zvezi Celica KP iz Saleža nam ie poslala prepis pisma naslovljenega vladi ZSSR v zvezi z zadnjo sovjetsko noto proti sklepom londonske konference: Vladi ZSSR Moskva Celica KP STO iz Saleža pošilja najtoplejšo zahvalo vladi ZSSR zaradi njenega doslednega stališča in zahteve za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kot določa mirovna pogodba z Italijo. Svoje pravilno stališče v korist tu živečega prebivalstva je ponovno dokazala z zadnjo noto, ki jo ie poslala vladama ZDA samo za navadne udbovce, | prebivalstvom cone A. in Velike Britanije, v kateri proglaša sklepe kot ilegalne. To je jasen opomin anglo-ami-riškim imperialistom in njihovim hlapcem Titu in De Gasperiju, da Sovjetska zveza ne bo dopustila nobenega barantanja s tem Ozemljem. V tem smislu izreka svojo nva-ležnost in zvestobo Sovjetski zvezi celica KP iz Saleža, ki tolmači s tem mišljenje vseh. demokratičnih vaščanov. gorostasna laž! «Delo» ni še nikoli prejelo od šolskega vodstva v Trebčah nikakega obvestila. Zato lahko podčrtamo trditev, da je to šolsko vodstvo namerno pristransko. Poslušalci radia pa se najbolje spominjajo dejstva, da je radio Koper vabil na šolsko prireditev. Prav gotovo ni tega storit brez pooblastila šolskega vodstva. Torej iz tega sledi, da je že omenjeni «opazovalec» predvsem navaden lažnivec in potvarjalec dejstev! Odveč bi bilo na tem mestu, spuščati se v neplodno debato o razmerah, ki vladajo v šolskem vodstvu v Trebčah. Niti ni važno, da bi o tem razpravljali. Tre-benci in okoličani sami dobro poznajo te in ljudi, ki jih ustvarjajo. Pač pa moramo ponovno podčrtati, da pristranosti ne bomo trpeli, pa naj ta izhaja od katere koli strani! Sola je namenjena vsem brez razlike na politično pripadnost, zato v njej ne sme biti mesta za titovsko Propagando. Tu gre za občo. načelno stvar In ne za vprašanje «peščice» nezadovoljnih zabavljačev, ki naj bi izpodkopavali ugled slovenski šoli». Ravno zato, ker hočemo, da bo ugled slovenske šole ostal na svoji pravi višini in da ne bo šola postala monopol titovskih fašistov in ljudi brez hrbtenice, odločno nasprotujemo vsem tistim, ki izkoriščajo svoja službena mesta zato, da širijo nezdravo ozračje v svoji okolici. In to velja i za Trebče i za Boršt! Za tedei dni~ Sobota 12. - Fortunat Nedelja 13. - Evgen Ponedeljek 14. - Bona več' (zadnji krajec) Torek 15. - Henrik Sreda 16. - Marija Karm. Četrtek 17. - Aleš Petek 18. - Miroslav. ZGODOVINSKI DNEVI 13. 1920 je fašistična drhal žgala Narodni dom v Tl 14. 1789 se je začela franti revolucija. 14. 1905 je umrl v Novem fl> pisatelj Janez Trdina. 14. 1795 je umrl v Ljubljani ton Linhart, prvi slove dramatik. 14. 1948 je fašist Palante iz1 atentat na tov. Paimira gliattija. 15. 1904 je umrl slavni rusKi satelj A. P. Cehov. 16. 1054 se je vzhodna cel ločila od rimske. 17. 1945 se je začela konfeti treh velesil Sovjetske z' ZDA in Anglije v PotSdal TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 18.15 Koncert balalajk - 19.15 Koncert tenti «Or Dušana Pertota - 22. Cajkoby, Hrestač - suita. NEDELJA: 9. Kmetijska o? 11.30 Oddaja za najmlajš1 Preprosti bratec - 12.15 Od dije do melodije - 13. Glasbi željah - 15. Bach: Brandenti6 y -nav: ! f C Ule (ftls t>20 dc t ih orkester - 17. Bartok: KlaV1 , koncert - 19. Iz filmskega S'",ur 22.10 Verdi: «Aida» - prvo °od janje. tar PONEDELJEK: 13.30 KuH sl0 obzornik - 18.15 Koncert pi?1 ^ Ainbroseta - 19. Mamica prrf,Ce ',"i" 21. Književnost in i*!1*1 duje .........j________ ... nost - 22. Verdi: «Aida» - ti dok in tretje dejanje. el0 TOREK: 13. Glasba po žel ti, '. Kraji in ljudje — Na 5, n landskih otokih - 21. Draff* 0 J-rana povest - Bevk: Kresna -3. del - 22. Verdi: «Aida i dejanje. ja, SREDA: 13.30 Kulturni ti k, nik - 18.15 Brahms: Konce!-, lv klavir in orkester - 19. Zdr* *0j> ški vedež - 20. Koncert violi’ itov Dobronyja - 20.30 Sprehod morju - Človek si upa pre* = e ceana - 21. Koncert voka’ ,“Hj kvinteta Veselih bratcev - 1 tiiic Čajkovski: Francesca da Riti ta 23. Hanson: Koncert za 6 , ’ godala in harfo. Ai ČETRTEK: 13.30 Haca-tti- vaj, Masquerade - 19. Slovenščin;-o Slovence - 20.30 Okno v ’lju Magnetni izvidi iz letala 1, i. c Radijski oder — Aldo de ” j' detti: Kitajska omarica. "Sej PETEK: 13. Glasba po žej *i v 18.15 Haydn: Trio v G-dti L tke J -JZ 18.30 Koncert sopranistke Potrata - 20.30 Tržaški kul1 razgledi. iMMčT.l cyshrd n,- n Otvoritev novega igrišča pri Sv. Alojzu Po treh mesecih trudapolnega in požrtvovalnega dela, je demo kratično prebivalstvo Sv. Aiojza dogradilo svoje športno igrišče. Danes ob 20. uri bo svečana otvoritev z ljudskim rajanjem in športnimi tekmami. V okviru turnirja za prvi «Pokal b asketa» se bosta ob 20. pomeriti moški četi košarke Sv. Alojza in F.ausina, ob 21.15 pa ženski skupini Sv. Alojza in Inter. Jutri pa bo zanimiva kolesarska dirka. V večernih urah bo na novem igrišču ples. :'nih % ; ' é-às Wt£ h j o '1/U BAL1NCANJE Jutri se bodo odigrale 18 šču Vespucci finalne tekme ' linčanju, veljavne za prvtiMk STO (od prvega do četrteti -sta v klasifikaciji). Ob 9. uri Costalunga - Rti 1,1 ji glielmo A; ob 10.30 Sv. Alojz da - Bar Sportivo B. Ob J' se bosta pomeriti četi, preiti v prvem srečanju, ob četi, 'ki bosta izšli iz prveg8 Čanja kot zmagovalki. TEKMA V PES HOJI Jutri zjutraj bo tekma VJ,, hoji za prvi «Pokal miru» i . organizira Zveza društev z ’ -, lesno vzgojo. Zbirališče V “3 t< valcev ob 8. uri pri Sv. AflU 'la ma bo na progi Sv. Ana - ,v TITOFAŠISTI PODPIRAJO PALUTANA IN V.U. Naj se zgradi poboljševalnica in ne vojašnica za okupacijske čete k! “ski: itti: 1 ] e* v*o «dse Rv h f tvon ki in —-ti' ^*5; I)IPI Naš list je prvi opozoril jav-, vemo, da prepogostoma ne obro-nost o pravih namerah oblasti, dijo zaželenih uspehov. Vendar, kar se tiče dokončne ureditve I če se je že začela poboljševalni-stavbe zgrajene v bližini Padrič, ki bi morala prvotno služiti za poboljševalnico mladoletnih. To našo vest je v celoti potrdila u-radna izjava conskega predsedstva, iz katere izhaja, da je dr. Palutan ponudil vojaškim oblastem poboljševalnico, ki nai bi jo uporabile za vojašnico, v zameno bo VU derekvirirala nekaj lokalov v mestu. Pri tem se moramo nujno vprašati, s kakšno pravico conski predsednik kar čez noč spreminja že določene načrte ter tako preprečuje uresničitev ustanove, ki je za naše mesto prepotrebna. Res je sicer, da kroj, kjer se je začela graditi poboljševalnica ni bil morda najbolj primeren. Tudi, kar se tiče vzgojnih metod, ki se uporabljajo v teh zavodih, se nikakor ne strinjamo, ker dobro ca graditi, bi se morala stvar tudi do kraja izvesti. Ne glede na vse gornje pomisleke je treba ugotoviti, da je sličen zavod našemu mestu potreben. Nihče ne more namreč zanikati, da je postal prav Trst, že zaradi svojega političnega položaja in stanja vojaške okupacije, na žalost, pravo središče širjenja korupcije, prostitucije in kriminala, posebno, kar se tiče mladoletnikov. Teh neovrgljivih dejstev se je v polni meri zavedala predvsem Zveza demokratičnih žena, ki je med prvimi protestirala proti nameravani rekviziciji poboljševal-nice. Protestu se je pridružil še pomožni odbor sodišča za mladoletnike ter Združenje vojnih sirot. Cim pa je consko predsedstvo dalo v javnost svojo name- Kuiturni večer, ki bi se- moral vrniti danes, v soboto, v krožku Rav/ber na Greti, je iz tehničnih razlogov prenesen na kasneje. * * * PD «Matjašič» v Barkovljah javlja, da je prireditev napovedana za 13. t. m., prenesena na nedeljo kasneje. * * * PD «Lonjer-Katinara» orga rtizira za jutri, 13 t. m. za člane Prosvetnega društva in pev. sitega zbora skupni izlet na Goriško. Obiskali bodo Pevmo, Oslavje, Podgoro in Staran-can. Odhod iz 'Lonjerja ob 14. uri. * * * PD «Cankar» pri Sv. Jakobu bo imelo v petek 18. t. m. ob 20.30 svojo kulturno prireditev. Nastopil bo pevski zbor «Vele sila» iz Skednja. Pridite v velikem številu! PD «Haas» na Vrdeii priredi v soboto, 19. t. m. ob 20. uri mešani kulturni spored v prostorih Prosvetnega doma na prostem. Nastopil ibo pevski zbor iz Rovt pod vodstvom tov. Vekjeta. Po sporedu bo prosta zabava s plesom. * * * V nedeljo, 20. t. m. .bo PD «Slovan» v Padričah priredilo na prostem tradicionalno sagro z nastompom dramske skupine, domačega in drugih pevskih zborov ter orkestra. Po nastopu kulturnega sporeda bo prosti zabava in ples. * * * Za SHPZ nabr'al na nabiralno polo št. 7 tov. Danilo Per-tot 1.000 lir. Naj lepša hvala! * * * Občna zbora V soboto, 5, t. m. je imeln PD o dosedanjem delovanju društva je sledila diskusija in volitve novega odbora. V imenu SHPZ je prinesel pozdrave tov. Anton Gerlanc, se zahvalil odbornikom zi dosedanje delo ter pozval in vzpodbujal novi odbor k nadaljnjemu posvetnemu delu v prid vsega članstva. Zal zaradi nesreče enega izmed članov oktet s Proseka ni mogel nastopiti. Zato pa se bo ob prvi priliki odzval vabilu in podal svoj lepi pevski spored pri Cebulcu. Istega dne je bil redni občni zbor tudi v PD «Rauber» na Greti Ob polni navzočnosti članov so bila podana poročila o doseda njem delovanju, nakar se je razvila dobra diskusija. Izvoljen je bil novi odbor, katerega je v imenu SHPZ pozdravil tov. Aloiz Rogelja in želel da bi se tudi «Aldo Cebulec» pri Magdaleni I bodoče prosvetno delo razvijalo v svoj redni občni zbor. Poročila ' veliki meri. ro, so se protesti, razen ZDZ, takoj razblinili. Ne smemo pozabiti, da je nameravano rekvizi-cijo docela podprl tudi fašistični «Messaggero Veneto», ki je celo svetoval, da bi naloge PO-boljševalnice prevzela znana klerikalna ustanova «Villaggio del Fanciullo». Vsi ti nasprotniki poooljševat-nice od demokristjana Palutana, vojaških oblasti pa do fašističnega «Messaggera» so našli pri titofašistih nepričakovane in dobrodošle zveste zagovornike. Nedeljski «Primorski» se namreč odkrito veseli, ker «velika nova zgradba v Padričah ne bo služila prvotno določenemu namenu». Noče pa povedati, da bodo poboljševalnico spremenili v vojašnico za okupacijske čete. Da bi skril pred javnostjo svoje hlapčevstvo do VU in šovinizem, skuša prikazati svoje stališče, kot «glas iz ljudstva» ter opravičuje celo zadevo, češ da «bi ustvaril tak zavod v vasi neprijetno vzdušje in spremenil vas v nekako italijansko kolonialno naselje. Titofašisti se torej veselijo, ker bo poboljševalnica rekvirirana za vojašnico, čeprav tega nočejo odkrito priznati. To je v resnici pravo bistvo vseh njihovih «pomislekov» kar se tiče ciljev in namenov nove ustanove. Njihovo hlapčevstvo do okupacijskih oblasti, ki jim ni še dovolj vojašnic na našem Ozemlju, pa je o-benem odkrita podpora demokrl-stjanskim spletkam, ki se hočejo s tem iznebiti laične prevzgojne ustanove Vsak dobro misleč človek se mora po vsej logiki zoperstaviti gradnji novih vojašnic, ker je vojaških objektov na tem Ozemlju že itak preveč in so v kričečem nasprotju z določbami mirovne pogodbe, Saj je postal prav openski okraj eno samo vojaško naselje. Zgleda pa, da titofašistom to še ni dovolj. Za hlapce okupacijskih oblasti je treba še novih vojašnic, čim več obiskov tujih admiralov, generalov, vojnega brodovja in čim več tujega vojaštva. r ZGONISKI LIPARJI«, PODREJENI TITOVCEM titovski funkcionar Obad - Eden se jim je izne' veril - Titofašisti so si zagotovili levji del®^ h|sii§ nil, da bo nedvomno še f jj čet boval njegove pomoči. Tako so odnesli ititofaii’T'Ugj ir, ;Sin Za župana zgoniške občine je bil iz volje11 ElEz'NTT'C'Lri Tl vn Ir A-i r- » T? -J — 11 • ■ O' Špi Vi So ,ùlin zg o nilske «slovenske skup11 ; "me svoj levji delež in docd8, d redili liparje svojim, «0<* i^°ž raj» diktiranim stavitev titovskega funK6’ uklonu, y ® V rja za župana, ki niti 1,6 nuje v občini in goto?0, il/- li JjS0 zanesejo več niti na eDe^j \ j®re-med svojih -pristašev v °™ h / s pozna njenih razmer in_P” pa pomeni, da se titolai15, Jj tek, V ponedeljek zvečer .se je prvič sesital tudi občinski svet zgoniške občine. Sele v tej občini so titofašisiti končno prišli do sape ini si zagotovili mesto župana ter dva namestnika v občinskem odboru. Odveč bi bilo pripomniti, da je bil ves potek seje kakor tudi i-zid volitev za župana in odbor eno samo avtomatsko dejanje pod titovsko direktivo, kateri sto se pokorno in pasivno podvrgli vsi svetovalci «slovenske skupnosti», razen enega, ki se jim je docela izneveril. Predsedoval je svetovalec Briščik Stanislav. Po overovitvi mandatov vseh 15 svetovalcev, je bil pri prvem glasovanju izvoljen za župiana titovski plačani funkcionar Vladimir Obad, ki je prejel 11 'glasov, Tov. Pirc je prejel 1 glas, dočim so bile številom- glasov sta bila nato I colich 1.500, celica Zol s. izvoijena za odbornika pristaša ! ^ J“ èànik L5OftJ J SDZ Vodopivec Just m Milic Ceccarini 1.500, Anna Milti, pv „ Jo,sip ter za namestnika titov- Zini Renata od nodoorn1^, \ . s' ca Ciibic Vladimir in Rustja Za „Dem. solidarnost S o (; kak Zadruga p--1---1- -sna1tihi, 5.000, Ester n ivietr.v - v , 500, P. D. Kraljič 2.000, tiji i« ' < Vianello 500, Enotni s‘ftil 1.000, Kobau Alojz od raziti1^ / Enotni sin") Uri 1.000, Kobau Alojz od razfl1'} Ji j. pornih članov 750, delavtijl, °0 . - „ . .. Zvezda, Podlonjer 1.000, |J '6iia glasovnice -prazne. Z istim ; Bazec 600, celica Veruccti, < že evilom glasov sta bila nato ! colich 1.500, celica Zol 1-SJ' “ s., ' Ivan. Pri obeh glasovanjih so bile oddane 4 prazne glasovnice. Pred zaključkom seje je podal /tov. Pirc izčrpno poročilo o vsem delovanju prejšnje občinske uprave. Tov. Pirc, ki je na seji nedvomno zastopal splošno mnenje 49 odstotkov volivcev, je izrazil svoje začudenje glede izida volitev za župana. Dejstvo je, da je bilo pričakovati izvolitev župana iz tiste stranke> ki je bila leta 1949 druga po moči, nikakor pa ne iz stranke, ki je prejela komaj 20 odst. glastov. Želeč novemu občinskemu svetu pio. donosno delovanje je tov. Pirc obenem priporočal, naj se slednji v resnici zavzame za borbo v korist STO in za dosego enakopravnosti slovenskega jezika, ki je zapopadena v zahtevi’ da se ukine ukaiz 183. Sejo je zaključil novo izvoljeni titovski župan, ki se je zahvalil tov. Pircu za obširno j poročilo fn nasvete ter pripio-m-1 ----- od podpor11* ^ . - nov 1.700, bar Sportivo l-JHL kJ6 Dorati 100, bar Celeste \ ( ra: stilna Giordano 200, gosti* trovo 100, N. N. 500. ky. __________________________>i,„ ; uugovorni urea*»1*’ RUDOLF BLA2IC (8>f j 4 Založništvo «DELA%# k),-.J Ti-ska tip^ Adriatica, Ris Dovoljenje' AIS^, MALI OGLASI Stanovanje n-a Opč/ ! /ij^0 dvema sobama, kuhinj0',,! t tiklinami in vrtom, zalfl s stanovanjem v mestu- . i; ; Naslov: mlekarna, ullC i|; ^Vst rico Toti. , ‘i^O. Mešanica tekočih pii”1' domačo uporabo f«Z?C~čf