INTERVJU
Bojan Cizej z Inštituta za hmeljarstvo
i*
NASA TEMA
VOJNIK
Zakaj v Celju še ni	Čebelarsko društvo Vojnik
paliativnega oddelka? Str. 12-13 proslavilo sto let Str.
in
■o
■-slim
im
;©
-r-
pivovarstvo Slovenije
Str. 22-23


novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 43 / Leto 77 / 27. oktober 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Šmarski Vitli Krpan zlata gazela Slovenije
Savinjska regija je po številu hitro rastočih podjetij, ki so dobila zlate, srebrne ali bronaste gazele, še vedno najbolj uspešna med slovenskimi regijami. V malo več kot dveh desetletjih so kar dvanajstkrat najboljše regijske gazele dobile tudi nacionalno priznanje. Imajo sedem zlatih priznanj, tri srebrna in dve bronasti. Sedmo zlato gazelo je sinoči dobilo šmarsko podjetje Pišek-Vitli Krpan, ki ga je pred tridesetimi leti ustanovil Franc Pišek in sodi danes med najbolj priznane in prepoznavne proizvajalce gozdarskih vitlov na svetu. Str. 4
SLOVENSKE KONJICE
Peticija za zaprtje kamnoloma Str. 10
V Muzeju Laško urejajo nov razstavni prostor Str. 8
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Ena od manipulacij, v katero so nas vpeljali in se zdi samoumevna, je, da so nekateri ljudje pomembnejši od drugih. Da so nekateri kralji, drugi hlapci. To je manipulacija. Vsak človek je kraljevski. Ni bolj ali manj vrednih. Vsi smo ljudje.«
Karel Geržan, pater, pisatelj, doktor literarnih ved
»Od nekdaj je hmelj slovenska izvozna zgodba, zato je bilo treba vzdrževati konkurenčnost. Ključno pri tem je znanje. Tega so se zavedali hmeljarji že pred drugo svetovno vojno in še toliko bolj po njej.«
Bojan Cizej, direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije
»Skrajni čas je, da se začne državni program za paliativno oskrbo uresničevati tudi na Celjskem.«
Heda Zimšek, predsednica celjskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic
»Pri kolesarjenju ne moreš ničesar preskočiti in nesmiselno je iskati bližnjice. Vse pride postopoma in s trdim delom.«
Andrej Guček, svetovni amaterski prvak v krono-metru
»Všeč mi je Celje kot mirno mesto, ni pa mi všeč, ker se vedno več govori le o ponudbi za turiste, ne pa o boljši kakovosti življenja za ljudi, ki tu živijo.«
Špela Mastnak, tolkalistka
ČETRTEK 1	1 PETEK
J \l/ 22 ^ 8 O ■ ■	гЖ-Л O ■
SOBOTA I	1 NEDELJA
J \l/ 22 * _ 9	J \ 1/ 22 ^ 9
o w
er <
V peti volilni enoti, kamor spada večji del naše regije, je Logar prejel 37,6-odstotno podporo. Pirc Musarjeva je pridobila 25-odstotkov glasov. Brgleza je podprlo 15,4 odstotka volivcev iz naše regije, ki so bili v nedeljo na voliščih. (Foto: TT)
Na savinjskem volilnem vrtiljaku
Logar marsikje krepko nad državnim povprečjem
Za nami je prvi krog predsedniških volitev. Rezultati glede na napovedi niso presenečenje. Za Anžeta Logarja je glasovalo malo manj kot 34 odstotkov vseh volilnih upravičencev, ki so se v nedeljo odpravili na volišča. Nataša Pirc Musar jih je prepričala malo manj kot 27 odstotkov. In kako smo glasovali v Savinjski regiji? V peti volilni enoti, kamor spada večji del naše regije, je Logar prejel 37,6-odstotno podporo. Pirc Musarjeva je dobila 25-odstotkov glasov. Brgleza je podprlo 15,4 odstotka volivcev iz naše regije, ki so bili v nedeljo na voliščih.
SPELA OZIR
Če pogledamo rezultate še za korak bolj podrobno, ugotovimo, da je tudi v vseh enajstih volilnih okrajih Savinjske regije zmagal Logar, medtem ko je Pirc Musarjeva morala v volilnem okraju Slovenske Konjice priznati premoč Milanu Brglezu, ki se je v zanj domačem okraju zavihtel na drugo mesto.
Krepko nad povprečjem v Mozirju
Anže Logar, ki sicer velja za neodvisnega kandidata, a je sicer tesno povezan s stranko SDS, zato ga ima marsikateri desni volivec za »svojega«, je v Savinjski regiji pričakovano dobil močno podporo na tradicionalno desno usmerjenih območjih, torej na skrajnem zahodu in vzhodu naše regije. V volilnem okraju Mozirje je zanj
glasovalo kar 46-odstotkov volivcev, kar je približno 12 odstotkov več kot na ravni države. Posledično sta v Mozirju in okolici podpovprečno podporo prejela Nataša Pirc Musar in Milan Brglez. Za prvo je glasovalo 22 odstotkov Zgornjesavinj-čanov, medtem ko jih je bilo za Brgleza zgolj približno 9 odstotkov (na ravni države 15 odstotkov).
Podobne vzporednice je mogoče zaznati v volilnem okraju Šentjur, kjer je Logar prejel 45 odstotkov glasov. Več kot 40 odstotkov volivcev, ki so v nedeljo obiskali volišče, je prepričal še v volilnih okrajih Slovenske Konjice (44 odstotkov), Šmarje pri Jelšah (43 odstotkov) in Velenje 2 (42,5 odstotka). Najmanj glasov je prejel v volilnih okrajih Celje 2 oziroma središču Celja (29,8 odstotka), Velenje 1 oziroma
v središču Velenja (33 odstotkov) in Laško (35 odstotkov).
Slovenske Konjice za Logarja in Brgleza
Neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar v primerjavi z Logarjem v Savinjski regiji ni zabeležila tako nadpovprečnih rezultatov. Za približno odstotek več glasov kot na ravni države je prejela le v Celju 2 in Velenju 1 (približno 28 odstotkov). Odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščen-ka je najmanj glasov prejela v volilnih okrajih Mozirje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah (22 odstotkov) ter Velenje 2 (23). Krepko pod povprečjem je bil njen rezultat tudi v volilnem okraju Slovenske Konjice, kjer je zanjo glasovalo zgolj 19 odstotkov. Slednje je mogoče pripisati izredno dobremu rezultatu Milana Brgleza, ki je tam prejel 20 odstotkov glasov in pristal na drugem mestu. Evropski poslanec, ki je kandidiral s podporo Gibanja Svoboda in SD, je bil med kandidati, vrednimi zaupanja, tudi v volilnem Velenju 1, kjer je zanj glasovalo 19 odstotkov ljudi.
Sploh kakšna presenečenja?
Kandidat Levice Miha Kor-diš (2,8 odstotka na ravni države) volivcev nikakor ni pre-
pričal na območju Šentjurja in Slovenskih Konjic. Dobil je 1,5 odstotka podpore. Tako skopo podporo je imel tudi v Zgornji Savinjski dolini in Velenju 2 (1,6 odstotka). Pri slednji volilni enoti gre za območje Šoštanja, Topolšice in območij naprej proti Zgornji Savinjski dolini in Koroški. Razmeroma malo volivcev je za Kordiša glasovalo tudi na tradicionalno levih območjih. Še največ jih je bilo v volilnem okraju Celje 2 (3,7 odstotka).
Kandidat Nove Slovenije Janez Ciglar Kralj (4,35 na ravni države) je na območju volilnega okraja Mozirje in Šmarje pri Jelšah prejel 6,5 odstotka, medtem ko v volilnem okraju Celje 2 zgolj 2,8 odstotka.
Kandidat Vladimir Prebi-lič (10,6 odstotka na ravni države) je v Savinjski regiji v vseh volilnih okrajih dobil podpovprečno podporo. To je bilo še posebej izrazito v volilnih okrajih Šmarje pri Jelšah in Velenje 1, kjer je zanj glasovalo približno 7 odstotkov posameznikov, ki so oddali svoj glas.
Zdravnica Sabina Senčar, ki bi lahko bila edino presenečenje volitev, saj je zasedla kar peto mesto in prehitela dva znana obraza s političnega parketa, je tako na nivoju države kot Savinjske regije prejela nekaj manj kot sedem odstotkov glasov.
VOLITVE
3
Gibanje
SVOBOLl
Z leve: kandidat za svetnika Matjaž Omladič, kandidat za župana Blaž Kolar, predsednica DZ in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič in poslanec omenjenega gibanja Aleš Rezar
Najave županskih kandidatur se vrstijo
Sedanji ali novi?
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - V preteklih dneh so imeli v Spodnji Savinjski dolini uradno najavo svoje kandidature trije kandidati za župane. V soboto jo je naprej napovedal Blaž Kolar, ki se pod okriljem Gibanja Svoboda poteguje za mesto žalskega župana. V nadaljevanju popoldneva je to storila nestrankarska kandidatka za županjo Polzele Bojana Kralj Kos, ki jo pri tem podpira Gibanje Svoboda. Pred dnevi je ponovno kandidaturo še uradno naznanil dosedanji župan Občine Braslovče Tomaž Žohar.
ŠPELA OŽIR
Vodenje največje spodnjesa-vinjske občine - Občine Žalec - želijo prevzeti štirje kandidati. Kot smo poročali v prejšnji številki Novega tednika, je prejšnji teden prvi kandidaturo uradno najavil dosedanji župan Janko Kos, ki kandidira pod okriljem stranke SD.
Žalec: iz
gospodarstva želi v
politiko
Svetnik in podjetnik Blaž Kolar je to storil v soboto v Hotelu Žalec. »Že več kot dvajset
let sem podjetnik. Zadnja štiri leta soustvarjam lokalno politiko kot občinski svetnik. V vseh teh letih sem pridobil ogromno znanja in izkušenj. Začutil sem, da je morda čas za spremembo - za drugačno karierno pot. Zavedam se, da gre za velik preskok - iz gospodarstva v politiko - a menim, da mi izkušnje iz gospodarstva lahko zelo koristijo tudi pri delovanju v politiki,« je povedal Kolar. V skladu s programom bi se zavzemal za soodločanje občanov o porabi proračunskih sredstev,
kar pomeni, da bi uvedel par-ticipativni proračun. Posebno pozornost bi namenil obnovi komunalne in prometne ter nadgradnji športne infrastrukture. Obenem bi se zavzemal za dodatno subvencioniranje vrtcev in sofinanciranje oskrbe starostnikov. Slednje podpirajo tudi svetniški kandidati Gibanja Svoboda Alenka Omladič, Matjaž Omladič, Tanja Basle, Martin Poteko, Katja Veligošek in drugi.
Včeraj (v sredo) je uradno kandidaturo za žalskega župana najavil še Matjaž Krk, o čemer bomo poročali v naslednji številki Novega tednika. V Žalcu za župana kandidira še Srečko Lednik, ki je kandidat stranke SDS.
Polzela: občina kot
dobro podjetje
Predsednica DZ in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, ki se je najprej mudila v Žalcu, je pot nadaljevala na Polzelo, kjer
je podprla neodvisno kandidatko za županjo Bojano Kralj Kos, ki kandidira pod okriljem Nestrankarske liste za enakomeren razvoj (NLER). Znana podjetnica je do zdaj svetnica Občine Polzela že tri mandate. Somišljeniki iz domače občine so jo že pred štirimi leti nagovarjali h kandidaturi, vendar pravi, da takrat zadeva še ni bila zrela za dokončno odločitev. »V tem trenutku čutim in vem, da lahko z dobrim povezovanjem ustvarimo okolje, ki bo primerno za enakomeren razvoj občine in njeno promocijo ter bo hkrati zagotavljalo kakovost življenja občank in občanov Polzele,« pravi Kralj Kosova, ki meni, da bi občina morala delovati kot dobro podjetje. Eden ključnih projektov, ki bi jim posvetila pozornost, je sprejetje dokončne odločitve o usodi dotrajanega kulturnega doma na Polzeli in osrednjega trga. »O tem se je govorilo že v preteklem mandatu, bilo za to porabljenega kar nekaj proračunskega denarja, končne odločitve pa še vedno ni. Nujno se je lotiti prometne ureditve v središču Polzele. Začeti graditi obvoznico in priključno cesto ob razbremenilniku,« še dodaja Kralj Kosova, ki so jo v soboto spremljali člani njene liste NLER. Na dogodku je svoje
svetniške kandidate predstavilo tudi Gibanje Svoboda. Med njimi so Luka Špoljar, Darja Ferlež, Dejan Tamše, Maja Jakob, Borislav Turk, Tatjana Zafošnik Kanduti, Sandi Vasle in drugi.
In kdo so še drugi županski kandidati v občini Polzela? To so Dragica Sternad Pražni-kar (mag. Boštjan Pražnikar in skupina volivcev), Anton Kanduti (SD), Jože Kužnik (Dušan Pungartnik in skupina volivcev) in Aleš Goršak (Dobra država).
Braslovče: Žohar po
nov mandat
Potem ko je to storil na družbenem omrežju, je bra-slovški župan Tomaž Žohar kandidaturo napovedal še v domačem kulturnem domu. Kot je izpostavil, je ponosen, da je članom občinskega sveta Neodvisne liste Tomaža Žoharja Ker se da in občinski upravi v tem mandatu uspelo na številnih področjih preseči program, ki so si ga zastavili pred približno štirimi leti. »Ljudje in njihove potrebe so tudi v tokratnem programu na prvem mestu. Zato nameravajo v naslednjem mandatu še povečati vpliv participativ-nega proračuna,« je še povedal. V Braslovčah naj bi se za
župansko mesto potegoval še Janko Pirnat (SDS).
Tabor: župan že znan
Občina Tabor je ena tistih, v katerih je novi župan že znan. Županovanje bo namreč nadaljeval dosedanji župan Marko Semprimo-žnik, ki je za to mesto tudi edini kandidat. »Ko se ozrem nazaj, ugotovim, da smo s sodelavci odkljukali skoraj vse projekte, ki smo si jih zadali pred štirimi leti. Če sem natančen, smo jih tudi močno presegli,« je povedal Sempri-možnik in dodal, da se je zato odločil, da bo kandidiral tudi za nov mandat.
Vransko in Prebold: zagotovo novo ime
Za razliko od Taborčanov bodo novega župana zagotovo dobili v sosednji občini Vransko. Kandidati, ki želijo naslediti Franca Sušnika, so Florijan Rojnik (SDS), Nataša Juhart (NSi) in Arnold Marko (Vid Križnik in skupina volivcev). Tudi v Preboldu bo po volitvah nov župan. Ali bo to mag. Marko Repnik (SD) ali Marjan Golavšek (Jožef Kupec in skupina volivcev), bodo občani odločili 20. novembra.
Foto: osebni arhiv
Šrot pričakuje zmago v prvem krogu
CELJE - Potem ko je bilo že dlje časa znano, da bo Bojan Šrot ponovno kandidiral za župana (to vlogo opravlja že šesti mandat, od leta 2006 nepoklicno), je pred tednom kandidaturo tudi javno napovedal. Kot predsednik stranke Celjska županova lista (CŽL) je predstavil tudi sodelovanje stranke na letošnjih lokalnih volitvah.
Bojan Šrot med podpredsednicama stranke Bredo Arnšek (levo) in Natašo Milohnoja
Stranka, ki je najmočnejša v mestnem svetu, kjer ima 11 svetnikov in svetnic, se bo za svetniška mesta v novem mandatu potegovala v vseh treh volilnih enotah, kjer bo skupno kandidiralo 33 kandidatk in kandidatov. Štirje dosedanji svetniki se za ponovno kandidaturo niso odločili. Stranka bo imela svoje kandidate tudi za volitve v svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Stranka CŽL se je zadnje leto pospešeno pripravljala na volitve, saj želi izboljšati rezultat na prejšnjih volitvah, ko je bila še novinka. Šrot pričakuje tudi zmago na županskih volitvah, in sicer že v prvem krogu.
V volilnem programu je izpostavil nekaj področij, ki so bila težišče delovanja že doslej. To so področja trajnostnega razvoja in trajnostne mobilnosti ter skrbi za zeleni sistem mesta. Pod njegovim vodstvom naj bi občina izpeljala načrtovane prenove šol in vrtcev ter obnovo Knežjega dvora, za katerega upa, da bodo na voljo tudi
Glede predvidene gradnje visečega mostu med Starim gradom in Miklavškim hribom, o čemer so mnenja javnosti deljena, je Šrot napovedal, da bo občina kmalu objavila javni razpis za gradnjo dovoznih cest na oba platoja za dostop na most, kar bo stalo 1,2 milijona evrov. »V naslednjem mandatu se bomo odločali o finančni konstrukciji gradnje mostu, pri čemer imamo več možnosti. Torej bomo načrt uresničili,« je dejal, ni pa povedal, za koliko se je prvotno 4,6 milijona evrov vreden projekt podražil v zadnjih mesecih.
evropska sredstva, ki jih v pretekli finančni perspektivi ni bilo.
»Osredotočiti se želimo na ustvarjaje možnosti za podjetniški razvoj, zato bomo marca razgrnili občinski prostorski načrt, kjer so predvidene nove poslovne cone. Velik poudarek bomo namenjali tudi problematiki mladih,« je dejal in napovedal gradnjo hiš za mlade družine, ki bi se priselile v mesto tudi od drugod.
Sicer pa bo stranka v volilni kampanji gojila kulturo političnega dialoga ob spoštovanju vseh, ki želijo kaj dobrega narediti za mesto, zato je njen volilni slogan Za ljudi in mesto.
Tudi v prihodnje bi Bojan Šrot naloge župana opravljal nepoklicno, saj meni, da je letno občina na ta račun tudi
prihranila, in sicer približno 20 tisoč evrov.
Stranka je novinarsko konferenco pripravila v novem prostoru, ki ga ima v najemu v Prešernovi ulici, a kot je dejal Šrot, ne gre za prostor v občinski lasti, kot velja za prvotnega v Stanetovi ulici. Po volitvah, če bo rezultat v skladu s pričakovanji, naj bi stranka v Prešernovi ulici imela projektno pisarno za zbiranje idej o tem, kako naj bi bilo mesto videti čez dvajset let in več.
TC
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ne prezrite rubrike Volitve tudi na strani 6.
4
GOSPODARSTVO
Končan izbor letošnjih najboljših hitro rastočih podjetij
Šmarski Vitli Krpan zlata gazela Slovenije
Z razglasitvijo treh najboljših hitro rastočih podjetij v državi se je včeraj končal izbor letošnjih gazel, ki med slovenskimi podjetniki velja za enega najbolj prestižnih. Za zlato gazelo je bilo izbrano podjetje Pišek-Vitli Krpan, ki je bilo med najboljšimi tudi lani, saj je dobilo srebrno nacionalno priznanje. V malo več kot dveh desetletjih so kar dvanajstkrat najboljše gazele Savinjske regije dobile tudi nacionalno priznanje. Imajo sedem zlatih priznanj, tri srebrna priznanja in dve bronasti, kar regijo po številu prejemnikov uvršča na prvo mesto v državi. Na regijski lestvici stotih gazel je po rasti prihodkov v zadnjih petih letih podjetje Pišek-Vitli Krpan zasedlo šele 86. mesto. Hitra rast torej ni najpomembnejše merilo pri izboru najboljših.
JANJA INTIHAR
Večine podjetij, ki so se v preteklih enaindvajsetih letih potegovala za najboljšo gazelo v Savinjski regiji in s tem tudi v državi, ni na letošnji lestvici. To ne pomeni, da so opešala in poslujejo slabo, le njihova rast se je umirila. Nekaterih nekdanjih nominirancev pa danes ni več. V stečaju so na primer končali Kac, Intermoda, Ka-pis, Arka in Esot. Pred nekaj leti so mnogi zaradi velikih finančnih težav napovedovali propad tudi Engrotušu, ki je bil prvih pet let izbora na vrhu lestvic najboljših in je leta 2001 ter nato še leta 2005 dobil tudi naziv zlate gazele. Zlat državni kipec so v preteklih letih prejela tudi podjetja Dat-Con s Polzele, KLS z Ljubnega, Plastika Skaza iz Velenja in Tehnos iz Žalca. Naziv srebrne gazele so dobila podjetja Monting iz Laškega, KLS in lani Pišek-Vitli Krpan, bronasto pa Kapis leta 2003 in Kronoterm deset let kasneje.
Prodajo povečali za
sedemkrat
Od podjetij, ki so se v preteklih letih uvrščala med tri najboljše v regiji, jih je na letošnji lestvici le peščica. Družinsko podjetje Bial iz Celja, ki izdeluje radiatorje in je bilo za regijsko gazelo nominirano leta 2005, je tako kot lani tudi letos na 34. mestu. Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, ki se je
Med letoma 2016 in 2021 je prihodke od prodaje povečalo za sedemkrat. Za približno tolikokrat je v zadnjih petih letih prihodke povečal tudi proizvajalec betonskih armatur Rakan iz Celja. Sledi mu še eno celjsko podjetje - AVK Avtomatizacija, ki se ukvarja s strojno in z elektromontažo. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2014, od leta 2016 do lani je svoje prihodke povečalo za malo več kot petkrat.
Med podjetji, ki so v zadnjih petih letih zabeležila indeks rasti, višji od 400, so še Smarty in Profi T. I. M. iz Žalca, Gra-
dnje Geni iz Laškega, Šeško iz Vojnika, GT Trans iz Slovenskih Konjic in Nada Transport iz Celja, ki je lani zasedel vrh regijske lestvice.
Brez največjih
gradbincev
Na regijskih lestvicah je med stotimi hitro rastočimi podjetji že vsa leta največ celjskih. Lani jih je bilo 24, letos so štiri manj. Zanimivo je, da se kljub tolikšnemu številu celjska podjetja zelo redko uvrščajo med tri najboljše. Celjanom sledijo podjetja iz žalske občine, ki ima letos 14 gazel, kolikor jih
imajo skupaj šmarska, šentjurska in slatinska občina. Tretje so Slovenske Konjice s sedmimi gazelami.
Glede na število uspešnih hitro rastočih podjetij je že vsa leta na prvem mestu Spodnja Savinjska dolina, kjer se lahko pohvalijo, da imajo tudi največ državnih odličij. Leta 2017 se je celo zgodilo, da so bili na regijskem izboru vsi trije nominiranci s tega območja. Zmagalo je podjetje Tehnos, ki je tisto leto dobilo tudi kipec zlate gazele.
Tehnosa na letošnji lestvici ni, čeprav je še vedno zelo uspešen, le njegova rast se je umirila. Na lestvici tudi ni velikih gradbincev Gic Gradenj iz Rogaške Slatine in celjskega Remonta, ki sta lani zasedla 53. oziroma 65. mesto.
Vilkograd od
»prisilke« do gazele
Med večjimi presenečenji letošnje lestvice je gradbeno podjetje Vilkograd iz Šentjurja, ki je moralo leta 2014 svoje finančne težave reševati s pri-
na presenečenje mnogih med gazele prvič uvrstila leta 2018, je na 31. mestu. Na 47. mestu je proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm, ki se na lestvicah in tudi med nominiranci pojavlja skoraj vsako leto od leta 2007. Med najboljše se je doslej uvrstil že večkrat in je bil leta 2013 prva regijska in bronasta nacionalna gazela. Višje kot lani sta se letos uvrstili podjetji Ski&Sea s Polzele, ki zaseda 78. mesto, in Biomasa iz Luč, ki je na 93. mestu.
Letos se je med gazelami iz Savinjske regije najvišje na lestvici uvrstilo konjiško podjetje Echo Instruments, ki razvija in izdeluje merilne sisteme na področju ekologije, medicine, farmacije in biotehnologije.
Savinjska regija je po številu hitro rastočih podjetij, ki so dobila zlate, srebrne ali bronaste gazele, še vedno najbolj uspešna med slovenskimi regijami.
Franc Pišek, ustanovitelj in direktor podjetja Pišek-Vitli Krpan, je k lanski srebrni gazeli letos postavil še kipec zlate gazele. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg-GrupA)
V petih letih podvojili prodajo
Podjetje Pišek-Vitli Krpan sodi med najbolj priznane in prepoznavne proizvajalce gozdarskih vitlov na svetu. Že trideset let ima jasno vizijo rasti, nenehno skrbi za razvoj in je pomemben zaposlovalec v občinah Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Rogatec, Rogaška Slatina in Kozje. Lani je imelo 43,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni podvojitev prodaje v petih letih. Nadpovprečni rezultati so plod inovativnosti, vlaganja v znanje in robotizacije proizvodnje. V podjetju trenutno dela 246 ljudi, ki so lani ustvarili 76.447 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.
silno poravnavo, zdaj pa posluje uspešno in ima odlično bonitetno oceno. V zadnjih petih letih je prihodke, ki so lani znašali 7,5 milijona evrov, povečalo za 128 odstotkov in se uvrstilo na 68. mesto. Direktor Viljem Kolar je v kratkem pogovoru za naš časopis dejal, da je zaradi uvrstitve na lestvico gazel zelo zadovoljen, to, zakaj je podjetje zašlo v težave, kako jih je rešilo in kaj je bil razlog za tolikšno rast, pa bo pojasnil po praznikih.
Največji Pišek,
najmanjši Plesnik
Tako kot vsa leta doslej tudi letošnjo lestvico savinjskih gazel večinoma sestavljajo družinska podjetja. Z najboljšimi desetimi hitro rastočimi podjetji iz Zasavja (v Ljubljani so namreč »zaradi metodologije izbora« umetno ustvarili savinjsko-zasavsko regijo) so lani zaposlovala 4.057 ljudi, imela približno 800 milijonov evrov prihodkov in malo več kot 34 milijonov evrov čistega dobička. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je znašala 45.104 evre, kar je manj od povprečja gazel v drugih regijah in tudi manj kot v celotnem gospodarstvu.
Največja letošnja gazela po obsegu prihodkov - lani so znašali 43,8 milijona evrov -je podjetje Pišek-Vitli Krpan. Sledi šempetrski Sip, med najuspešnejša velika hitro rastoča podjetja pa so se med drugim uvrstili še Cetis Flex, Hermi, Turna, Roboteh, Uniforest, Aplast in Fanuc Adria.
Najmanjše na lestvici je turistično podjetje Plesnik iz Solčave, ki je lani ustvarilo 1,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Med letoma 2016 in 2021 je svoje prihodke povečalo za 172 odstotkov in se uvrstilo na 44. mesto.
Foto: arhiv Dnevnik
Med podjetja, ki jim hitra rast ni škodila in so iz leta v leto boljša, vsekakor sodijo Kronoterm, Skaza in KLS. Kronoterm se je na lestvico sto najboljših in tudi med nominirance uvrstil skoraj vsako leto od leta 2007. Najboljša gazela v regiji in bronasta v državi je bil leta 2013. Velenjsko podjetje Skaza je bilo trikrat najboljša regijska in enkrat tudi državna gazela, KLS je bil dvakrat najboljša regijska gazela, ponaša se tudi s srebrno in z zlato nacionalno gazelo.
Mreža CNN pohvalila Kronoterm
Podjetje Kronoterm, ki ga vodi Bogdan Kronovšek, si s pametnimi toplotnimi črpalkami prizadeva, da bi bila odvisnost od fosilnih goriv čim manjša. (Foto: SHERPA)
Javna agencija Spirit letos s pomočjo oglaševalske kampanje na televizijskih in digitalnih platformah mreže CNN International tuji poslovni javnosti predstavlja podjetja, ki na svojem področju ponujajo edinstvene izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo ter podpirajo zgodbo zelene, ustvarjalne in pametne Slovenije. Med njimi je tudi Kronoterm z Gomilskega.
Kronoterm izdeluje toplotne črpalke in je znan po nenehnem razvoju vedno bolj učinkovitih ter okolju prijaznih in zanesljivih naprav. Zaradi
kakovosti svojih izdelkov je že uveljavljeno ime v mednarodnem okolju. Prvo toplotno črpalko je razvil že pred več kot štirimi desetletji. Od leta 2019 ga zaznamuje izjemna rast, ki jo v podjetju pripisujejo inovativni toplotni črpalki Adapt, ki so jo sami zasnovali in razvili. Namenjena je ogrevanju in hlajenju prostorov ter segrevanju sanitarne vode, primerna je za vse vrste gradenj in za vse trge, tudi najbolj zahtevne. Narejena je iz okolju prijaznih materialov, hladivo, ki ga uporablja, ima bistveno nižjo vsebnost ogljikovega dioksida. Stroški ogrevanja so
nižji kot pri uporabi kurilnega olja ali peletov.
Zaradi vseh lastnosti, ki jih ima Adapt, so na CNN opredelili Kronoterm kot enega opaznih in trajnostno usmerjenih podjetij iz Slovenije ter opozorili, da sodi v Evropi med vodilne proizvajalce, ki se z inova-tivnimi tehnologijami trudijo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. To je v prispevku na ameriški mreži poudaril tudi direktor Bogdan Kronovšek, ki je dejal, da je cilj podjetja Kr-noterm povečati število tistih, ki bodo uporabljali sodobno, energetsko varčno in okolju prijazno ogrevanje.	JI
Še en odstop
Nadzorni svet Uniorja ima trenutno še enega člana manj. Odstopno izjavo je tokrat poslal predstavnik delavcev Boris Brdnik. Od 1. novembra bo namreč direktor odvisnega podjetja Unior IN, zato zaradi nasprotja interesov nalog člana nadzornega sveta ne more več opravljati.
Unior IN je nekdanja družba Unior Investicije, ki je svoje ime spremenila konec letošnjega februarja. Registrirana je za opravljanje preprostih del na področju proizvodnje, kontrole in storitev, med katerimi so tudi trgovanje z lastnimi nepremičninami, čiščenje stavb in urejanje zelenic. Predvidoma se bo preoblikovala v invalidsko podjetje.
Kot je znano, je prejšnji mesec odstopil tudi Boštjan Napast, ki je bil lani v nadzorni svet Uniorja imenovan kot predstavnik Slovenskega državnega holdinga. Napast, ki je od lani tudi predsednik uprave Luke Koper, je odstopil zaradi pravil SDH.
JI
GOSPODARSTVO
5
Teš že od sredine oktobra ne obratuje
So se s premogom igrali skrivalnice?
So v Premogovniku Velenju skušali prikriti, kaj vse je v ozadju »tehničnih težav« pri pridobivanju premoga, zaradi katerih ne obratuje Termoelektrarna Šoštanj?
PRIMOŽ CIRMAN, TOMAŽ MODIC
V šaleški energetiki je od sredine meseca spet burno. Po letu se je s položaja generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj poslovil Matjaž Vodušek. Vodenje družbe bo 8. novembra prevzel dosedanji prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Viktor Vra-čar. V Šoštanj naj bi se »umaknil« pred prihodom Tomaža Štoklja, ki velja za prvega favorita za položaj generalnega direktorja HSE.
Toda precej bolj kot kadrovske zamenjave odmevajo težave pri pridobivanju premoga, zaradi katerih Teš kot največji domači proizvodni vir električne energije že od 14. oktobra ne obratuje. Zanje so namreč v Premogovniku Velenje očitno vedeli že prej, preden sta bila o njih uradno obveščena HSE kot lastnik premogovnika in vlada. Že zdaj je jasno, da bodo v Velenju letos izkopali manj premoga, kot so načrtovali. To bo pomenilo tudi manjšo proizvodnjo Teša.
Zaradi povečanega pritiska se je v premogovniški jami sesulo eno od dveh odkopnih polj. S tem so padli v vodo vsi načrti o povečanem izkopu premoga, ki bi šoštanjski termoelektrarni v času evropske energetske krize omogočal večjo proizvodnjo električne energije. Po prvih ocenah bo sanacija rova trajala vsaj do konca leta.
Kaj se je zgodilo? V Velenju imajo trenutno dve odkopni polji oziroma dva rova. Prvega že nekaj časa zapirajo. V drugem rovu, ki se je sesul, so načrtovali dve čeli, torej odkopni mesti. Do tja so postavljali jamsko progo, a se je pri tem ustvaril prevelik pritisk. Začelo se je rušiti prvo čelo, nato je pod povečanim pritiskom popustilo še drugo.
»Nismo prikrivali
informacij«
Kljub temu so iz Premogovnika Velenje o dokončnem
sesutju odkopnega polja HSE obvestili šele z dvodnevno zamudo. Da je v jami nekaj narobe, so takrat uradno izvedeli tudi v Tešu, ki je edini kupec premoga iz Velenja, v Elektru Slovenije (Eles), ki upravlja elektroenergetski sistem, in na ministrstvu za infrastrukturo, pristojnem za energetiko. Toda na celovito sliko dogajanja so morali še čakati. Šele 14. oktobra naj bi namreč v Velenju dokončno potrdili, da bo sanacija sesutja trajala najmanj dva meseca. Isti dan je bila po koordinacijah med predstavniki vlade, Elesa in HSE sprejeta odločitev, da bo Teš do 2. novembra izklopljen iz sistema.
Iz Premogovnika Velenje so zatrdili, da »lastniku (HSE, op. a.) nismo prikrivali nobenih informacij, saj mu redno poročamo glede proizvodnje, obratovanja in poslovanja«. A viri blizu Teša so nam razkrili, da so prve informacije o dogajanju v Velenju dobili po neformalnih kanalih, iz jame. Matjaž Vodušek za pojasnila ni bil dosegljiv. V HSE so stopili v bran vodstvu premogovnika. »O deformaciji odkopa smo bili celovito obveščeni v sredo, 12. oktobra, ko se je dogodek tudi zgodil,« so poudarili. Zanikali so, da bi jim premogovnik prikrival informacije o stanju.
Kdo je odgovoren za težave? V premogovniku so nam pojasnili, da »so nastale razmere izključno geomehanske narave, ...zato nanje ni bilo mogoče vplivati ali jih predvideti«. Poudarili so, da še vedno odpravljajo posledice stebrnega udara, ki je konec julija povzročil najmanj 15 milijonov evrov škode. Uničil ali poškodoval je za skoraj poldrugi kilometer jamskih objektov.
Zgrešene odločitve
v preteklosti
Gre za neposredno posledico slabo premišljenih strateških odločitev v slovenski energetiki v preteklosti. Gra-
Običajno so bile deponije premoga takole polne. Trenutno ga v Velenju izkopavajo le na enem odkopnem polju. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg-GrupA)
dnja Teš je namreč življenjsko dobo rudnika podaljšala za trideset let. Rudarji morajo tako premog za delovanje novega bloka kopati na nevarnejših območjih, kar povečuje možnost stebrnih udarov in drugih nesreč. Jama, ki je bila nekoč razpotegnjena čez polovico Šaleške doline, se krči. To pomeni, da so si jamska čela in odkopna polja vedno bližje. Izdelava in vzdrževanje jamskih prog se posledično selita v vedno večje globine, kjer so pogoji dela težji.
Po pričevanjih naših virov iz premogovnika naj bi bila prav prevelika bližina dveh čel kriva za njuno sesutje. Rudarji z dolgoletnimi izkušnjami z delom v jami naj bi tako svarili, da so nekateri načrti in tehnične rešitve za izkop strokovno dvomljivi. Pri odgovornih naj bi naleteli na gluha ušesa.
Do zdaj so letos v Velenju izkopali približno 2,1 milijona ton premoga. Za primerjavo: lani so izkopali 2,6 milijona ton, v letih 2019 in 2020 po 3,1 milijona ton premoga, torej milijon ton več kot v prvih desetih mesecih
letos. V Velenju so želeli letos izkopati 2,8 milijona ton premoga, a priznavajo, da bo to zaradi vseh težav »zelo težko doseči«.
A to ni edina slaba novica za premogovnik. V zadnjih
letih namreč pada tudi kalorična vrednost premoga - s 37 terajoulov v letu 2019 na 30 terajoulov lani. To pomeni, da morajo v Velenju izkopati toliko več, če želijo v Šoštanju pri kurjenju pre-
moga ustvariti isti energetski učinek. Če bi premogovnik v celoti prenehal izkopavati premog, bi bile trenutne zaloge na deponiji dovolj za približno 18 dni rednega obratovanja Teš.
izDEISKV
potem BOSTE MO
PLAČATI RAV
2.EMIIALAZO
1 Kliknite na
pridobite ponudb
i!
I J 'iik-i
; Www.ertbaiaZnina.si
i, sklenite pogodbo in bo
lite skladni z zakonod

RECIKELje vaš zanesljiv parti ler, ki
am ponujastrokovnopodpc r vzpostavitvi evidence in poro: o embalaži, dani na trg RS. Z r 'pomočjo boste izpolnili obveznts vam jih nalaga zakoni
Zaveč informacij poki čite
na01/588 i 858.
Pomp tudi prihodnje leto
Na Pompu, sejmu pompoznih dogodkov, so največ zanimanja obiskovalcev pritegnila oblačila za maturantske plese in poroke. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Družba Celjski sejem bo sejem Pomp, ki ga je minuli konec tedna pripravila poskusno, uvrstila na seznam svojih rednih sejemskih dogodkov. Odzivi razstavljavcev in obiskovalcev so bili namreč zelo dobri in izkazalo se je, da tako eni kot drugi potrebujejo sejem, namenjen porokam, obletnicam, maturantskim plesom in praznovanjem.
Pomp ni nov sejem, saj je nadaljevanje sejma Poroka, ki so ga celjski sejmarji prejšnja leta pripravljali s še tremi marčnimi sejmi. Letos so ga razširili še z nekaterimi drugimi vsebinami ter ga postavili v eni od svojih kongresnih dvoran. Na sejmu je sodelovalo šestdeset razstavljavcev, večinoma iz Slovenije.
Obiskovalci, bilo jih je nekaj tisoč, so si na Pompu lahko ogledali ponudbo svečanih oblačil ter jih tudi kupili, izvedeli so, kje lahko pripravijo svoje najpomembnejše zabavne
dogodke, katere fotografe, cvetličarje in organizatorje porok lahko najamejo, kaj ponujajo zlatarji in še marsikaj drugega. Največ zanimanja je bilo za maturantska in poročna oblačila.
V družbi Celjski sejem so že pripravili seznam sejemskih dogodkov, ki jih bodo pripravili prihodnje leto. Začeli bodo sredi marca s festivalom kave, z dnevi lovstva in ribištva ter s sejmi Altermed, Green Vita in ApiSlovenija. Aprila bo na vrsti Mednarodni industrijski sejem, ki bo s sejmom Lestech, za sredino maja napovedujejo nov sejem komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodne tehnologije. V istem času bosta tudi sejma Gospodarska vozila in logistika ter Avto in vzdrževanje. Septembra bo že tradicionalni Mos, sejemsko leto bo konec novembra zaključil sejem Sloverotika.
JI
6
VOLITVE
Marko Diaci bo ponovno kandidiral kot neodvisni kandidat. Med kandidati za občinske svetnike Županove Tudi Jelki Godec so se na predstavitvi pridružili kandidati za občinske svetnike, med drugim nekdanji šentjurski župan liste - Gibanja za Občino Šentjur so med drugim predsednik Pihalnega orkestra Šentjur Vladimir Belina, Silva Štefan Tisel in dolgoletni občinski svetnik Lovro Perčič. Koželj, ki je bila zadnja štiri leta podžupanja šentjurske občine, in tudi direktor JKP Šentjur Matjaž Žmahar.
ŠENTJUR - Dosedanji župan dobil izzivalko
občino želita voditi
Šentjursko Diaci in Godčeva
Sedanji šentjurski župan mag. Marko Diaci, ki občino vodi od leta 2010, je predstavil svojo kandidaturo za še eno mandatno obdobje. Na letošnjih lokalnih volitvah ga bo izzivala poslanka Jelka Godec iz vrst Slovenske demokratske stranke, ki ima za sabo tudi več let delovanja v občinskem svetu.
TINA STRMČNIK
Diaci in kandidati za občinske svetnike Županove liste - Gibanja za Občino Šentjur kandidirajo kot nestrankarski kandidati, za kandidaturo so zbrali približno 950 podpisov podpore občanov. »H kandidaturi me žene izkazana podpora ljudi, že več kot
pred letom sem bil večkrat nagovorjen, naj spet kandidiram. Poleg tega menim, da je smotrno nadaljevati začrtane projekte in tiste, ki so že v izvajanju,« je povedal na novinarski konferenci.
Program Županove liste -Gibanja za Občino Šentjur te-
melji na dolgoročnem razvojnem programu 2021-2030. Diaci želi nadaljevati projekte, uvrščene v dogovoru za razvoj regij ter zasnovati nove. Povedal je, da si bo prizadeval, da bi bila občina enakomerno razvita, prijazna ljudem, turizmu in podjetništvu ter da bi bila povezana. Če bo ponovno izvoljen, si bo med drugim prizadeval za dograditev enote vrtca na Planini pri Sevnici in za gradnjo intervencijskega centra, v sklopu katerega je predviden nov gasilski dom. Še naprej se bo zavzemal za gradnjo navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, občina je že
podpisala tudi sofinancerski sporazum za gradnjo krožišča pri Resevni. O izidu volitev ni želel ugibati. »Volivci in volivke imajo možnost izbire. O nas govorijo opravljena dejanja, za prihodnost pa imamo jasno začrtane načrte.« Doslej je imelo Gibanje za Občino Šentjur v občinskem svetu 13 svetnikov in takšno število Diaci pričakuje tudi letos.
Godčeva si želi bolj
veselo občino
Jelko Godec so h kandidaturi nagovorili številni občani in lokalni mnenjski voditelji. Če bo izvoljena, se bo posvečala izboljšanju stanovanjske problematike. Povedala je, da mladi težko pridejo do zazidljivih zemljišč tako v središču občine kot na obrobju.
»Ljudje ne morejo do zazidljivih zemljišč, ki so v lasti občine ali sklada kmetijskih zemljišč. Na tem področju ni bilo narejeno nič vse od leta 2010.« Ob povečanem priseljevanju v občino si bo prizadevala za gradnjo novih enot vrtcev, na primer v Novi vasi, oz. za prizidke k enotam na Planini pri Sevnici in v Dra-mljah. Omenila je potrebo po gradnji Podružnične osnovne šole Kalobje in po obnovah drugih šolskih stavb. Pri gradnji in urejanju prometne infrastrukture je po njenih besedah potrebno tesnejše sodelovanje z državo.
Poudarila je, da bi s svojim vodenjem skušala vplivati tudi na to, da bi bilo življenje v šentjurski občini bolj veselo in povezano, čemur je bilo v
zadnjem obdobju po njenih besedah namenjene premalo pozornosti. Več poudarka bi namenila tudi povezovanju javnih ustanov in ljubiteljskih društev, zaradi česar bi bilo po njenih besedah dobro razmisliti o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, turizem in šport.
Doslej je poučevala v osnovni in srednji šoli, več let je bila direktorica Ljudske univerze Šentjur. Leta 2016 je bila prvič izvoljena za poslanko v državnem zboru, ponovno leta 2018. V 14. vladi je bila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, pristojna za zdravstvo. Za poslanko je bila na listi SDS ponovno izvoljena na letošnjih državnozbor-skih volitvah.
Foto: TS
Podjetnik kandidira za celjskega župana
CELJE - Svojega kandidata za župana Mestne občine Celje ima tudi Gibanje Svoboda. Poleg najave, da se bo za to mesto potegoval Uroš Lesjak, je stranka objavila tudi kandidatne liste za volitve v mestni svet. Geslo, s katerim bo gibanje nastopalo na volitvah, je Vsi mi smo Celje.
Ob najavi kandidature za župana Celja je Uroš Lesjak poletel z balonom nad mestom in ob tem opozoril na nekatere ključne nerešene probleme ter izzive, ki bi se jih lotil v naslednjih letih. S tem poletom je želel opozoriti, da je za objektiven pogled na težave v Celju včasih treba zamenjati izhodišče, saj se takrat po njegovem pogled zbistri in izostri.
46-letni podjetnik, ki ga doslej širša javnost ni poznala, kandidira, ker želi, da bi se »Celjanke in Celjani zbudili iz desetletje in več trajajoče otopelosti«. Celje mora po njegovem mnenju spet postati tretje največje slovensko mesto z jasno začrtanim razvojem, ki vsem omogoča kakovostno življenje in uresničevanje osebnih ciljev.
Ključni programski poudarki Gibanja Svoboda Celje na letošnjih lokalnih volitvah bodo okoljska sanacija Celjske kotline, gradnja vzhodne obvoznice od avtoceste do
Uroš Lesjak je samostojni podjetnik, ustanovitelj in direktor podjetja Inovis (Inovativne informacijske storitve). Ob najavi kandidature je nad Celjem poletel z balonom. (Foto: arhiv Gibanja Svoboda Celje)
Košnice, da bi se razbremenilo mestno jedro, digitalna preobrazba mesta ter nova energetska strategija z zeleno energijo in novimi tehnologijami. Pri tem kandidat za župana računa na partnersko sodelovanje z vlado in ministrstvi kot ključnimi dejavniki za tovrstne spremembe.
Uvesti namerava participa-tivni proračun MO Celje in v sprejemanje ključnih odločitev vključevati širšo javnost. Uredil bi območji Sončnega parka in Rakuševega mlina
ter v mestno jedro pripeljal nove vlagatelje, ki bi z vlaganjem v zdaj prazne prostore prispevali k oživljanju mesta. Mestna uprava naj bi postala učinkovit in prijazen servis vseh občank in občanov, pri čemer v gibanju ostro nasprotujejo vsakršnim koruptivnim ravnanjem. S sprejetjem občinskega prostorskega načrta naj bi mesto končno dobilo prenovljen, strokoven in pregleden načrt, kako upravljati prostor.
TC
Eden za osmi mandat, dva za prvega
ROGAŠKA SLATINA -Da bo kandidiral za župana, je sporočil tudi dosedanji župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič, ki bo podrobnosti svojega programa predstavil v začetku novembra.
Kidrič Občino Rogaška Slatina vodi že sedem mandatov, vse od leta 1994. Tokrat bo imel na volitvah dva protikandidata, in sicer Roberta Reicha in Albina Šrimfa. Oba Kidričeva izzivalca kandidirata kot nestrankarska kandidata, prvi z listo Srčno za Rogaško, drugi z listo Civilna iniciativa - Gibanje za Rogaško Slatino.	TS
V občini obljublja nov zagon
LAŠKO - Gibanje Svoboda Laško v boj za župana pošilja Marjana Mačko-ška, upokojenega inženirja strojništva ter dolgoletnega glavnega direktorja podjetja Štore Steel.
Med drugim je med letoma 2015 in 2017 opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Je tudi prejemnik nagrade za izjemne dosežke na gospodarskem področju, ki jo podeljuje GZS. Bogate izkušnje ima v nadzornih organih različnih podjetij.
»Črpali bomo iz tradicije in zgodovine, a pogled bomo imeli usmerjen v prihodnost,« pravi Mačko-šek. Prepričan je, da Občina Laško potrebuje nov zagon. Zavzema se za družbo, ki bo upoštevala interese vseh generacij in ne bo ni-
»Črpali bomo iz tradicije in zgodovine, a pogled bomo imeli usmerjen v prihodnost,« pravi kandidat za laškega župana Marjan Mačkošek. (Foto: Arhiv NT/SHERPA)
kogar izključevala. Obljublja ustvarjanje pogojev za vzdržen gospodarsko-soci-alni model, ki bo odporen na vplive različnih kriz ob ustreznih ukrepih za prilagajanje na podnebne spremembe.
BA
S podpisi v boj za svetniška mesta
CELJE - Lista Elvisa Cvikla in skupine volivcev se na lokalne volitve za Mestni svet Mestne občine Celje podaja s pisno podporo občanov in ne političnih strank. Kandidaturo je vložila s 370 podpisi.
Predstavniki liste opozarjajo, da je trenutno v mestnem svetu zastopanih deset političnih strank in med njimi ni nobene ljudske liste oz. civilne iniciative, ki bi jasno zagovarjala interes občanov. Neodvisno gibanje občank in občanov, ki deluje pod imenom Glas za Celje, želi ljudi osvestiti, da je tudi na lokalni ravni pomembna volilna udeležba. Ta je bila pred štirimi leti v Celju med najnižjimi v Sloveniji, zgolj 39-odstotna.
»Ker se reševanje vsakodnevnih težav Celjank in Celjanov začne prav v mestnem svetu, si želimo v njem postati glas ljudi,« je povedal Elvis Cvikl, pobudnik liste, ki bo na volitvah nastopala z imenom Elvis Cvikl in skupina volivcev.	TC
IZ NAŠIH KRAJEV
7
VOJNIK - Čebelarsko društvo Vojnik proslavilo sto let
»Dajmo čebelam priložnost, da opravljajo svoje delo«
Vojniško čebelarstvo ima bogato tradicijo in je močno zasidrano v delovanje lokalne skupnosti. Čebelarsko društvo je v minulem letu obeležilo sto let. Ta častitljiv jubilej priča o prizadevnosti vojniških čebelarjev, o tesni povezanosti s krajem in z naravo, o vztrajnosti in zavedanju, kako pomembna sta za človeka sobiva-nje s čebelami in ohranjanje njihovega življenjskega prostora. Osrednjo slovesnost ob stoletnici društva so pripravili minulo soboto, ko so tudi simbolično predali namenu učni čebelnjak v Novi Cerkvi.
BOJANA AVGUŠTINČIČ

t M .тГ
Učni čebelnjak v Novi Cerkvi so vojniški čebelarji postavili že leta 2020. Zaradi epidemioloških razmer so ga namenu predali prejšnjo soboto v sklopu praznovanja stoletnice Čebelarskega društva Vojnik. V podružnični šoli v Novi Cerkvi uspešno deluje tudi čebelarski krožek, ki ga obiskuje dvanajst mladih čebelarjev. Ti so zelo uspešni tudi na državnih tekmovanjih iz čebelarstva.
Na slovesnosti ob 100-letnici Čebelarskega društva Vojnik so simbolično namenu predali tudi učni čebelnjak v Novi Cerkvi. (Foto: Lea Sreš)
Peter Babnik je vedno pripravljen na različne novosti, ki se kažejo v delovanju društvaAeta 2014 se je kot prva generacija apiterapevtov udeležil seminarja pri Čebelarski zvezi društev Maribor in svoje znanje nadgradil s pridobljenim certifikatom apiterapevta.
Peter Babnik ob glavnem društvenem čebelnjaku v Vojniku
Čebelarsko društvo Vojnik sodi med večje in dejavnejše v državi. Šteje približno 180 aktivnih članov. »S čebelarji in člani upravnega odbora se trudimo, da z vso vnemo delamo in vzdržujemo tisto, kar so nam zapustili predhodniki. Vsako leto naredimo načrt dela, ki obsega predavanja za čebelarje, ekskurzije, krožke, dneve odprtih vrat, sodelujemo na različnih prireditvah, organiziramo tečaje za čebelarje začetnike. Ob dnevu slovenskega zajtrka sodelujemo z vrtci in osnovnimi šolami, kjer otrokom predstavimo delo in poslanstvo čebelarjev,« našteva dolgoletni predsednik društva Peter Babnik, ki se je vojniškim čebelarjem pridružil pred več kot 35 leti.
Čebelarsko društvo Vojnik se je pod njegovim vodstvom zelo okrepilo tako po številu članov kot na strokovnem področju. Za dolgoletno uspešno vodenje društva, strokovno svetovanje na terenu, delo z mladimi ter sodelovanje v kraju je ob nedavnem prazniku Občine Vojnik prejel zlati vojniški grb, Čebelarsko društvo Vojnik pa je bilo leta 2017 nagrajeno s srebrnim vojniškim grbom. Peter Babnik zasluge za uspešno delovanje društva pripisuje prizadevanjem in vnemi vseh članov, ki svoje znanje nesebično prenašajo na
mlajše generacije. Ravno slednje je namreč po njegovem prepričanju zagotovilo, da se bo narava ohranila.
Bogata zgodovina
Čebelarsko društvo Vojnik je uradno začelo delovati leta 1921 z devetnajstimi člani. A pisni dokumenti kažejo, da se je organizirano čebelarstvo v občini začelo že več let prej. Leta 1911 je namreč že bilo ustanovljeno Čebelarsko društvo Nova Cerkev. Po desetletju so se čebelarji v društvo povezali tudi v Vojniku in do leta 1923 sta društvi delovali vzporedno. Kasnejši dokumenti razkrivajo, da je prvo ustanovljeno društvo prenehalo delovati in čebelarji so se pridružili vojniškemu društvu. Zgodovina čebelarstva v vojniški občini bo podrobneje predstavljena tudi v monografiji, ki jo nameravajo čebelarji izdati ob jubileju. Njen izid so načrtovali že v lanskem jubilejnem letu, a je epidemija koronavirusa prekrižala načrte.
Ena od prelomnic za voj-niške čebelarje je bila leta 2004. Takrat so namreč postavili društveni čebelnjak, kjer člani društva prirejajo tudi izobraževanja za nove čebelarje in srečanja. Zemljišče za njegovo postavitev jim je odstopila Lovska družina
Vojnik, za kar so ji čebelarji še danes hvaležni.
Prenašajo znanje in ohranjajo naravo
V zadnjih letih so v Čebelarskem društvu Vojnik s pomočjo Čebelarske zveze Slovenije in sponzorjev postavili tudi štiri učne čebelnjake v bližini osnovnih šol na Fran-kolovem, v Socki, Šmartnem v Rožni dolini in Novi Cerkvi. V osnovnih šolah delujejo tudi krožki mladih čebelarjev. »Slednji nas vsako leto zastopajo na tekmovanjih mladih čebelarjev in dosegajo dobre rezultate pod vodstvom naših čebelarskih mentorjev,« je ponosen Peter Babnik, ki se zaveda pomena prenašanja znanja na mlajše. »Če bomo ljubezen do čebel in znanje prenesli na mladino, bomo s tem ohranili ne samo čebele in čebelarsko dejavnost, temveč vso naravo in s tem tudi človeštvo,« poudarja.
Vojniški čebelarji se zavedajo, da narava našo vzvišenost in prezir do nje na dolgi rok kaznuje. »Suše, poplave, orkani, korona in zablode politikov nas potiskajo v negotovost. Zato skrbimo za čebele in jim dajmo priložnost, da s svojim opraševanjem rešijo tisti dve tretjini hrane, ki je od njih odvisna,« sporoča Peter Babnik.
Foto: arhiv NT/SHERPA
Občina zbira sadike sadnega drevja
CELJE - V mestnem sadovnjaku pod pokopališčem Golovec že raste nekaj sadnih dreves, ki so zlasti v času zorenja češenj polna obiralcev. Občina namerava s pomočjo občanov zasaditi še 50 dreves starih sadnih in medovitih sort.
Zato vabi vse, ki bi želeli pri tem sodelovati, da kupijo sadiko za 50 evrov in prispevajo k širitvi mestnega sadovnjaka (telefonska številka je 082 052 466, elektronski naslov info. zelenice@celje.si). V njihovem imenu bo drevesa zasadilo javno podjetje Zelenice. Vsi, ki bodo darovali drevo, bodo navedeni na posebni tabli. Podobno je to že urejeno na območju med Novo vasjo in Ostrožnim, kjer je na osnovi več kot sto darovanih sadik zrasel Park drevesCE. TC
Osemnajsti Biseri Savinje
CELJE - Združenje prijateljev slepih Slovenije, ki ima sedež v Celju, je v soboto, ob mednarodnem dnevu bele palice, pripravilo že 18. srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev.
Biseri Savinje, kot se imenuje srečanje, je namenjeno predstavitvi slepih in slabovidnih avtorjev in njihovih literarnih del. Letos se je predstavilo šestnajst literatov iz Slovenije in tudi iz Srbije. Pomoč slepim in slabovidnim literatom je le ena od številnih dejavnosti, ki jih izvaja združenje, ki je letos izdalo tudi zanimivo pesniško zbirko Valterja Čučkoviča iz Maribora ob petdesetletnici njegove popolne oslepelosti. Zbirka Noč v očeh predstavlja petdeset pesmi, ki govorijo o slepoti.	TC
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Razstava Laško - potovanje skozi čas obiskovalce popelje po zgodovinski poti mesta vse od prvih zametkov naselbine v pradavnini do današnjega dne, pravi kustos Tomaž Majcen.
LAŠKO - V Muzeju Laško urejajo nov razstavni prostor
Podstrešje bo oživelo
Muzej Laško je zaradi obnovitvenih del trenutno zaprt za obiskovalce. Na podstrešju, ki je bilo do zdaj založeno s škatlami, napolnjenimi z različnim gradivom, ki ga želijo na primeren način predstaviti javnosti, namreč urejajo nov razstavni prostor.
BOJANA AVGUŠTINCIC
Urejanja podstrešnih prostorov so se v Muzeju Laško lotili, ko je Občina Laško pridobila finančna sredstva kulturnega ministrstva za obnovo kulturnih zgradb. Tako bodo poskr-
beli za izolacijo prostorov, uredili tla, električno napeljavo in ogrevanje. »Po ureditvi bomo dobili precej velik razstavni prostor, kjer bomo stvari, ki so bile doslej v depoju, postavili
na ogled. V vitrinah bomo sistematično razstavili večino gradiva, ki ga hranimo v muzeju. To je na primer orožje, veliko je keramike in steklovine, tudi nekaj etnografskega gradiva,« pravi kustos v muzeju Tomaž Majcen.
Gradbena dela naj bi bila končana v tem mesecu, nato bo treba še nekaj časa, da bodo zbirko postavili. Spodnji del muzejskih prostorov naj bi bil po Majcnovih napove-
Pred mnogimi milijoni let je obsežno Panonsko morje segalo vse do ozemlja Laškega. Muzej Laško predstavlja zakladnico okamnelega življenja. Lupine školjk in hišice polžev, ogrodja rakov vitičnjakov, oklepi želv, kitova vretenca in zobje morskih psov ... pripovedujejo
II	V • I •	•	II	• • v	•
zgodbo o življenju pred davnimi časi.
dih obiskovalcem na voljo že v novembru. V začetku prihodnjega leta naj bi zaživeli tudi novi razstavni prostori na podstrešju.
Prostor odkrivanja preteklosti in sedanjosti
Muzej Laško domuje v prenovljeni stari trški kašči na Aškerčevem trgu. V tej stavbi je zadnje desetletje in pol, pred tem je imel svoje mesto v
zgornjih prostorih stavbe, kjer je danes Knjižnica Laško. Je prostor odkrivanja preteklosti in sedanjosti Laškega in njegove okolice. Trenutno ima tri stalne postavitve. Razstava Laško - potovanje skozi čas razkriva zgodovino kraja od pradavnine do današnjih dni. Predstavitev Pivovarstvo in zdraviliški turizem predstavlja nadaljevanje stalne razstave o zgodovini Laškega ter odstira dolgoletno tradicijo pivovar-stva in zdravilnih vrelcev v Laškem in Rimskih Toplicah. Postavitev Geologija okolice Laškega pa prikazuje bogato naravno dediščino, pojasnjuje gospodarski utrip mesta v preteklosti in ponuja navdihe za obisk bližnjih krajev na podeželju. Kulturni utrip mesta bogatijo tudi občasne temat-
ske, slikarske, fotografske in druge razstave, ki jih gosti Muzej Laško.
Muzej je bil ustanovljen leta 1907. Prvotna zbirka je vključevala ostanke rimskih nagrobnih spomenikov, koščke keramike iz rimskega in pre-drimskega obdobja ter zbirko umetelno izdelanih ur, posod-ja ter starinskega pohištva. Z leti je Muzej Laško postal varuh bogate zbirke kulturne in naravne dediščine območja.
Kot pravi Tomaž Majcen,
se v muzeju morda obeta tudi nova stalna postavitev. »Ker bo v letu 2025 dvestoletnica laške pivovarne, bi bilo zanimivo, da bi to obletnico obeležili tudi s stalno predstavitvijo zgodovine pivovarne,« razmišlja.
Foto: arhiv NT/SHERPA
Prostoren, svetel in energetsko varčen
ŠMARTNO OB PAKI - Energetska prenova starega dela vrtca in gradnja prizidka sta stali približno tri milijone evrov, kar je finančno najzajetnejša naložba v tej občini doslej. Vrtec, v katerega zahaja približno 120 malčkov, je odslej prostornejši, sodobno opremljen in energetsko manj potraten.
V Šmartnem ob Paki so ponosni na nov vrtec. (Foto: Občina Šmartno ob Paki)
Prostori so svetli in sodobno opremljeni. (Foto: Občina Šmartno ob Paki)
Gradnja prizidka k vrtcu v Šmartnem ob Paki je stala malo več kot dva milijona evrov, energetska prenova pa 770 tisoč evrov. »K temu je treba prišteti še stroške za pripravo obsežne dokumentacije, projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter energetske sanacije. Oprema novega dela vrtca je stala 90 tisoč evrov. Tako skupna vrednost najnovejše pridobitev v naši občini znaša približno tri milijone evrov,« je povedal Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki.
Ministrstvo za izobraževanje je zagotovilo 800 tisoč evrov, republiški Eko sklad 230 tisočakov, ministrstvo za infrastrukturo približno 250 tisoč evrov, razliko pa je pri-
spevala občina, in sicer 800 tisoč evrov.
Tudi telovadnica
V prizidku vrtca so tri igralnice z garderobami in s sanitarijami, skupni prostori, knjižnica, zbornica in večnamenska dvorana oziroma manjša telovadnica, ki so se je otroci še posebej razveselili. To jesen vrtec obiskuje približno 120 otrok, razvrščeni so v osem skupin, v naslednjih mesecih se bo številka povzpela na 130. Glede na demografske napovedi naj bi sedanja velikost vrtca zadoščala za 30 let, saj naj bi število otrok v naslednjih letih celo nekoliko upadalo. Sicer imajo v občini Šmartno ob Paki poleg javnega še zaseb-
ni vrtec, v oba zahajajo tudi otroci in bližnjih občin.
Menjava energenta
»Zaradi energetsko varčne gradnje prizidka in energetske prenove starega dela vrtca bo prihranek pri stroških energije zelo velik, saj smo z menjavo energenta s kurilnega olja prešli na toplotne črpalke, izvedli smo tudi energetsko sanacijo stavbe. Omenjena naložba je največja, odkar je naša občina samostojna, torej po letu 1994,« je še pojasnil župan Janko Kopušar in dodal, da verjame, da bo nov vrtec, ki se ponaša z lepo zunanjo in notranjo podobo, dobro služil svojemu namenu.
BF
Delili bodo štipendije
LAŠKO - Laški akademski klub (LAK) bo v sodelovanju z laško enoto Centra za socialno delo Celje dijakom in študentom v socialni stiski z območja laške upravne enote podelil enkratne štipendije. V ta namen je objavil razpis, na katerega se kandidati lahko prijavijo do 6. novembra.
Podelil bo 21 štipendij, in sicer osmim dijakom in trinajstim študentom. Če bo potencialnih prejemnikov enkratne štipendije manj, bodo sredstva razdeljena med druge dijake in študente, ki bodo dosegli minimalno število točk, pojasnjujejo v Laškem akademskem klubu. Višina razpisanih sredstev je 4.450 evrov. Od tega bo 1.200 evrov namenjenih za štipendije dijakom ter 3.250 evrov študentom. Dijaki bodo tako prejeli po 150 evrov in študenti po 250 evrov. Pri dodeljevanju štipendij bodo upoštevali višino prejemkov družinskih članov.
BA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
CELJSKO - Z evropskim denarjem do novih prostorov in opreme
Knjižnicam padla sekira v med
»Evropa je pred približno tremi desetletji spoznala, da za razvoj podeželja niso pomembni le traktorji, hlevi in pridelava hrane, ampak da je treba s pomočjo evropskega denarja spodbujati še druge vsebine.« Tako pravi Primož Kroflič iz podjetja Simbio, ki pomaga pri vodenju Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja. Dodal je, da lokalne akcijske skupine spodbujajo pristop od spodaj navzgor, ko potrebe na območju izpostavijo prebivalci in ne odločevala. Takšna je bila tudi pobuda za razvoj lokalnih knjižnic, ki je na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja prejela več kot 400 tisoč evrov sofinanciranja.
V knjižnici Mozirje so v sklopu projekta uredili večnamenski prostor, v Šmartnem ob Paki zunanjo knjižnico oz. čitalnico, na Ljubnem ob Savinji so opremili nove prostore
v kulturnem domu. Knjižnica Žalec je pridobila urejen vrt, računalniško opremo, pravljične nahrbtnike in premični bralni kotiček. Tudi nakup nove opreme za knjižnice v Štorah, Laškem in Rimskih Toplicah je bil financiran s pomočjo uspešne prijave na razpis. Številnih izboljšav so bile deležne tudi krajevne knjižnice z območja Mežiške, Mislinjske in Dravske doline.
Živahnejši utrip med policami
Finančna spodbuda je knjižnicam med drugim omogočila, da lahko v novourejenih prostorih pripravljajo delavnice, izobraževanja in druge prireditve o kulturi, dediščini in okoljevarstvenih vsebinah. K temu prispeva tudi čebelarski kotiček, izobraževal-no-didaktični pripomoček, s pomočjo katerega v knjižnicah otroke poučujejo o po-
menu čebel za naše okolje. Otrokom je namenjena še slikanica, ki je izšla v sklopu
projekta. Medtem ko je starejšim namenjen priročnik o digitalnem opismenjevanju.
Da je pridobivanje denarja s pomočjo tovrstnih evropskih projektov zelo dobrodošlo, je dejal štorski župan Miran Jurkošek. Decembra bo minilo leto, odkar občinska uprava deluje v novih prostorih, takrat so svoja vrata odprli tudi novi, večji in invalidom dostopni prostori krajevne knjižnice. »Selitev v nove prostore smo načrtovali približno deset let, vendar nismo imeli potrebnega denar-
ja. Vodstvo knjižnice me je velikokrat opozorilo, da tako ne gre več. S pomočjo projekta Čebela bere med nam je res padla sekira v med, saj smo lahko kupili novo opremo v vrednosti približno 40 tisoč evrov.«
Merljivi rezultati
Snovalci omenjenega projekta so veseli, da je pripomogel k boljšemu obisku knjižnic. Dr. Andreja Videc iz Osrednje knjižnice Celje je pojasnila, da so obiskovalci prijazne, lepe in svetle pro-
store v štorski enoti vzeli za svoje. Medtem ko je bilo od 1. januarja do 24. oktobra 2021 vpisanih 18 novih članov, jih je bilo letos že 67. »Od odprtja se je izposoja povečala za približno deset odstotkov. To se morda ne zdi veliko, a je lep dosežek, glede na to, da se je zaradi epidemije koronavirusa obisk knjižnic zmanjšal. Novi prostori v Štorah omogočajo pravljične ure in druge dejavnosti, knjižnica je odprta dlje kot prej, in sicer 15 ur tedensko.«
Foto: TS
Kdaj pločnik ob glavni cesti?
ŠTORE - Stroji brnijo v Spodnjih Štorah, kjer urejajo kanalizacijsko napeljavo, ki je speljana pod državno cesto. Kmalu bo urejenih tudi sto metrov hodnika za pešce. Predvidena je tudi gradnja pločnika proti Prožinski vasi.
»Ljudje so po eni strani zadovoljni zaradi obnove, po drugi strani so nejevoljni zaradi zastojev na cestah. A drugače ne gre,« je dejal štorski župan Miran Jurkošek. Vesel je, da bo sočasno z deli za obno-
vo kanalizacije urejen hodnik za pešce ob cesti IV. divizije. To bo približno dvajsetim občanom, ki zdaj nimajo možnosti hoje po pločniku, omogočilo večjo varnost v prometu. Po besedah župana izvajalci trenutno kanalizacijo obnavljajo še na območju Nad stolarno.
Jurkošek je potrdil, da je gradnja pločnika predvidena tudi na območju proti Prožinski vasi. Izvajalec končuje pripravo projektne dokumentacije, občina je že
pridobila nekaj soglasij za dela. »Najprej mora izvajalec dela končati v Spodnjih Štorah. Od vremenskih razmer bo nato odvisno, ali bo pločnik proti Prožinski vasi do odcepa za Ogorevc začel graditi še letos ali prihodnje leto. Dovoljenje za zaporo ceste mora dati tudi pristojna direkcija.« Gradnja pločnika je kasneje predvidena še na odseku med Prožin-sko vasjo in Opoko ter med Opoko in nekdanjim gostiščem Ciby.
TS
Številne krajevne knjižnice so, zahvaljujoč evropskemu projektu Čebela bere med, bogatejše za nove prostore in novo opremo. Zaradi projekta, vrednega malo manj kot 600 tisoč evrov, lahko knjižnice med drugim lažje gostijo različne dogodke, v njih zaradi izboljšav beležijo večji vpis, obisk in boljšo izposojo gradiva.
TINA STRMČNIK
Štorska knjižnica je s pomočjo projekta Čebela bere med prejela sofinanciranje za nakup opreme. Veliko pozornosti pritegne tudi čebelarski kotiček, ki se sicer seli med krajevnimi knjižnicami.
Spet v svojih igralnicah
CELJE - Otroci iz enote Ringa raja Vrtca Zarja ob Nušičevi ulici so od ponedeljka spet v svojih igralnicah. Podjetje Remont je končalo prenovo dotrajane vodovodne napeljave in sistema za ogrevanje ter kroženje tople sanitarne vode, zamenjalo je tudi dotrajano sanitarno opremo.
Od 1. septembra so otroci obiskovati enoto Vrtca Tončke Čečeve v Gaberju in Zarji-no enoto Čira čara ob Škapi-novi ulici, ki je bila pred tem že zaprta, saj je predvidena za rušenje. A dela v enoti Ringa raja so bila tako obsežna, da so otroke morali seliti drugam.
Zdaj je prazna tudi enota ob Škapinovi ulici in tudi projektna dokumentacija za rušenje je pripravljena. Občina namerava stavbo še letos odstraniti. Nov devetoddelčni vrtec naj bi začela graditi prihodnje leto.
Nadaljuje se tudi menjava zemljine na igriščih celjskih javnih vrtcev. Projekt je prevzelo ministrstvom za okolje in prostor, potem ko je celjska občina pred leti uredila prvi dve igrišči. Ministrstvo jih je doslej uredilo sedem, prav tako igrišče pri Savinjskem nabrežju. Do konca leta bo predvidoma izdelana projektna dokumentacija za igrišče
v enoti Sonček, kasneje naj bi prišli na vrsto še enoti Gaber-je in Čira Čara. Prihodnje leto
naj bi bila tako končana prenova vseh vrtčevskih igrišč.
TC
novi tednik
»Brati časopis ni navada, je privilegij biti verodostojno obveščen«
Spoštovani naročniki Novega tednika
Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije želimo s 1. 1. 2023 v družbi NT&RC uvesti poslovanje oz. posredovanje mesečnih položnic tudi preko elektronske pošte.
Višina stroškov pa ni edini razlog, saj tudi mi želimo z zmanjšanjem papirnega poslovanja prispevati k varovanju narave.
Vljudno vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44
Hvala
Uredništvo Novega tednika
Razstava dreves vabi na Boč
ROGAŠKA SLATINA - Drevesni park, ki je bil ob lovski koči na Boču na pobudo gozdarja Mitje Cimpreška zasnovan leta 1970, je obnovljen. Obiskovalci si lahko med sprehodom po zemljišču, velikem 2,6 hektarja, ogledajo 39 zanimivih drevesnih vrst in uživajo v miru ter v razgledu na bližnje kraje.
Cimprešek je drevesa z različnih koncev sveta na Boču posadil, da bi videl, kako se vključujejo v naše okolje. Drevesa so rasla in nastal je svojevrsten park. »Zdaj smo med debli uredili potko, označili drevesa in poskrbeli za njihovo predstavitev na spletni strani. Obiskovalci lahko s pomočjo QR-kode dobijo informacije o izvoru, značilnostih posameznega drevesa in o njegovih rastnih pogojih,« je pojasnil vodja slatinske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Dušan Debenak.
Dodal je, da so na naše okolje sicer najbolj prilagojene domače vrste dreves. Spremembe vremena in daljša obdobja vegetacije vplivajo na njihov življenjski krog. A zaradi pestrosti naših drevesnih vrst bomo po besedah Debenaka zlahka našli vrste, ki bodo kljubovale spremembam. Pojasnil je, da so gozdarji sicer zadržani pri uvajanju tujerodnih drevesnih vrst, saj niso sonaravne in nekako ne sodijo v naše gozdove. Sodijo pa v parke in arbo-retume. »Morda bomo nekoč prav zaradi tega prepoznali, katera drevesna vrsta bi lahko rasla pri nas, ne da bi s seboj prinesla negativne pojave.«	TS
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Bodo občani s peticijo dosegli zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro? (Foto: Občina Slovenske Konjice)
SLOVENSKE KONJICE - Peticija za zaprtje kamnoloma
Občani glasni, direktor molči
Konjičanke in Konjičani, ki živijo v bližini kamnoloma pod Konjiško goro, že dlje opozarjajo na številne negativne učinke zaradi izkoriščanja kamnoloma. Podjetje Kongrad je pred več kot petnajstimi leti pridobilo soglasje za koncesijo tudi na podlagi zavez, da mora do letos opraviti sanacijo in kamnolom zapreti. A se to ni zgodilo. Še več, v podjetju Kongrad naj bi si prizadevali za podaljšanje koncesije za njegovo nadaljnje izčrpavanje. Da bi to preprečili, so v novo-nastali civilni iniciativi nezadovoljni občani začeli zbirati podpise za zaprtje kamnoloma.
BARBARA FURMAN
Podjetje Kongrad, ki deluje približno šestdeset let, se ukvarja z gradnjo in s sanacijo objektov, s komunalnimi ureditvami ter z gradnjo cest in premostitvenih objektov. Občina Slovenske Konjice na njegovo pobudo vodi postopek za sprejetje odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za sanacijo kamnoloma pod Konjiško goro. Ta odlok je predpogoj za pridobitev koncesije,
ki jo podeljuje država. Da bo Kongrad lahko zaprosil zanjo, mora pred tem pridobiti soglasje konjiškega občinskega sveta.
Tresenje in razpoke
Kot je povedal Tadej Sla-pnik, pobudnik Civilne iniciative za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro, iz vsebine postopka za pridobitev soglasja o podaljšanju koncesije izhaja, da bodo načrtovano sanacijo kamnoloma izvajali ob njegovem istočasnem izkoriščanju. Zato menijo, da namerava Kongrad pod pretvezo sanacije kamnolom izkoriščati še naprej.
»V minulih letih so miniranja v kamnolomu na naših stanovanjskih hišah pustila številne posledice, na fasadi in stenah so razpoke, tudi ploščice so odpadale. Posledice so škodljive tudi za naše zdravje, saj smo vdihavali onesnažen zrak s prahom in bili izpostavljeni tresenju tal, med miniranjem so se tresle naše hiše. Zmanjšana je bila tudi prometna varnost zaradi prometa težkih tovornjakov, ki so odvažali material iz kamnoloma. Temu želimo narediti konec,« poudarja Slapnik.
Spletno peticijo je doslej podpisalo približno 150 Konj ičank in Konjičanov, ki so se s tem tudi pridružili Civilni iniciativi za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro. Podpise bodo zbirali predvidoma do zbora krajanov Krajevne skupnost Slovenske Konjice, na katerem bodo prebivalci izrazili svoja stališča do predvidenega podaljšanja koncesije.
V kamnolomu je predvidena širitev prostora za izkopavanje. (Foto: Občina Slovenske Konjice)
V podjetju Kongrad pobude za zaprtje kamnoloma ne želijo komentirati, direktor Aleš Počivalšek je prošnjo po dodatnih pojasnilih za naš časopis zavrnil.
Odločali bodo svetniki
Občina Slovenske Konjice po navedbah direktorice konjiške občinske uprave Brede Obrez Preskar postopek za sprejetje odloka o občin-
skem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) vodi v skladu s prostorsko zakonodajo in z usmeritvami, ki jih je sprejel svet Krajevne skupnosti Slovenske Konjice. »Pozorno sodelujemo pri pripravi odloka, da bi v največji možni meri zavarovali občane, ki živijo v bližini kamnoloma,« zagotavlja Obrez Preskarjeva. O sprejetju odloka bo odločal konjiški občinski svet.
Varovana stanovanja v Vodnikovi ulici
S prenovo, ki jo je zasnovalo podjetje Studio list iz Celja, bodo ohranjeni elementi sedanje podobe stavbe v skladu z zahtevami celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Mestna občina Celje bo poskrbela za zunanjo ureditev.
CELJE - Starejša stavba v Vodnikovi ulici 14, kjer so bila nekoč najemna stanovanja, je že vrsto let prazna. Občinsko javno podjetje Nepremičnine jo bo prenovilo in v njej uredilo 12 oskrbovanih stanovanj.
Za tako imenovano Vilo Vodnikova ulica 14 imajo Nepremičnine pravnomočno grad-
beno dovoljenje in dela naj bi se začela v začetku prihodnjega leta. Prvi upravičenci naj bi se vselili v začetku leta 2024. Kot pravijo v Nepremičninah, imajo stanovanja v središču mesta vrsto prednosti za bivanje starejših, od bližine zdravstvenega doma in bolnišnice do dostopnosti do vseh drugih storitev v mestu.
Financiranje prenove so Nepremičnine zagotovile
z uspešno prijavo na razpis ministrstva za okolje in prostor v okviru načrta za okrevanje in odpornost, in sicer v višini milijon evrov. Za prenovo, ki je bila pred časom ocenjena na dva milijona evrov, bo družba potrebovala tudi nekaj lastnih sredstev, kandidirala je tudi za posojilo iz Sklada skladov pri SID banki.
TC
Domfest in Goropevškova nagrada
CELJE - Ena od dejavnosti slovenskih splošnih knjižnic je tudi domoznanstvo. Bibliotekarji zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo gradivo o lokalni skupnosti, v kateri delujejo. Dejavnost in gradivo predstavljajo v okviru bibliopedagoških dejavnosti, prireditev in dogodkov, z razstavami, s publicistično dejavnostjo ... Vsaki dve leti se domoznanci srečajo na festivalu Domfest. Letos je bil sedmi, gostila ga je Osrednja knjižnica Celje. Festival, na katerem je bilo več kot 80 udeležencev, je pripravila v sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami in s Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dediščino Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS).
Prvi del festivala je bil posve- čja domoznanstva v šolah in
čen 10-letnici smrti mag. Branka Goropevška, nekdanjega direktorja Osrednje knjižnice Celje, sicer pa zagnanega do-moznanca, zaslužnega za številne objave in popularizacijo te knjižnične dejavnosti. Njegovo delo zgodovinarja je osvetlil dr. Bojan Cvelfar, njegovo bibliotekarsko delo pa dr. Vlasta Stavbar. Na predavanjih so nato udeleženci predstavili primere dobrih praks s podro-
knjižnicah. Vsi prispevki, predstavljeni na festivalu, so izšli v posebnem zborniku.
Na okrogli mizi z naslovom Je domoznanstvo še del knjižnične stroke so udeleženci ugotavljali, da ima v normativnih okvirih in strateškem načrtu slovenskih splošnih knjižnic ta dejavnost pomembno vlogo, a kot je povedala bibliotekar-ka iz OKC dr. Andreja Videc, so domoznanci v neenako-
pravnem položaju, ko gre za vrednotenje in napredovanje. »Strokovna komisija za knjižnične nazive pri NUK naših objav, člankov in knjig ne šteje kot avtorske objave, vsebine uvršča pod zgodovinsko ali drugo vedo, ne pa kot bibliotekarsko raziskovalno delo. To se nam zdi slabo tudi za stroko. V Celju na primer upravljamo znan portal Kamra, in ko smo prispevke zanj želeli uvrstiti kot avtorske objave, to ni bilo mogoče.« Udeleženci okrogle mize so zato sklenili, da bodo ponovno pripravili pobudo za spremembo omenjenih navodil.
Listina in priznanje
V Narodnem domu so ob tej priložnosti podelili letošnje Goropevškove nagrade za izjemno delo na področju domo-
Z leve: Srečko Maček, predsednik komisije za podelitev Goropevškovih nagrad pri ZBDS, Vili Rezman, prejemnik Goropevškove listine, Silvo Grmovšek, prejemnik Goropevškovega priznanja, direktorica OKC Polonca Bajc Napret in predsednica ZBDS Damjana Vovk
znanstva. Pobudo za nagrado je pred leti dala prav celjska knjižnica, da bi se ohranil spomin na izjemnega domo-znanca in da bi se širila vloga domoznanstva tudi zunaj knjižnic. Goropevška so se ob tem spomnili še s kratkim filmom.
Goropevškovo listino je prejel Vili Rezman, nekdanji srednješolski profesor, poslanec in župan Ruš. Goropevškovo priznanje je prejel Silvo Grmovšek iz Knjižnice Velenje za prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva.
Na podelitvi sta nastopila prvakinja SNG Opera in balet Maribor in prejemnica nagrade Prešernovega sklada Andreja Zakonjšek Krt ter Primož Krt.
TC
foto: SHERPA
KULTURA
11
Razstava grafičnih del Iztoka Skoka
Pregledna razstava Prehodi
V petek je bilo v celjskem muzeju novejše zgodovine odprtje razstave del Iztoka Skoka z naslovom Prehodi. Na ogled je postavljen izbor del s področja grafičnega in industrijskega oblikovanja, ki jih je Skok sam ali v sodelovanju z drugimi ustvarjal od leta 1986. Razstava bo na ogled do 13. novembra.
JANZE FRIC
»Naslov pregledne razstave je Prehodi, kar ima večplasten pomen,« je za uvod o razstavi svojih del povedal Iztok Skok. »Prehod je grafičen izraz za prehod barve iz ene v drugo, hkrati se naslov razstave nanaša na prehod naše generacije, ki je prešla iz analognega v digitalno,« je še pojasnil Skok. Dodal je še,
da se prehodi navezujejo tudi na prehajanje med panogami oblikovanja. »Delal sem s plakati, na sejmih, z videom in še marsičim, kar ponovno predstavlja neko obliko prehodov,« je o navdihu za ime razstave še povedal Iztok Skok. Razstavljena so njegova najljubša in najodmevnejša dela.
Delo z večjimi podjetji
Veliko razstavljenih izdelkov je bilo narejenih v sodelovanju z večjimi podjetji, za katera je Iztok Skok povedal, da je moral imeti tudi precej sreče, da so se sodelovanja sploh začela. A ko so se enkrat začela, se je moral izkazati s svojim delom. »Sodelovanja s podjetji so trajala približno 15 let, potem so se oblikovalske ekipe zamenjale. Nas so nadomestile nove ekipe oblikovalcev, mi pa smo šli drugam,« je Skok opisal delo z večjimi podjetji in s tem hkrati pokazal še eno vrsto prehajanja. Foto: Andraž Purg - GrupA
»Pogovor« na temo prahu Nagrada za celjski CSU in senc
Celjski dom je prejšnji četrtek gostil Zaklonišč-ni trio, performans Este-le Žutić, Keiko Miyazaki in Gillesa Duvivierja. Kot so zapisali ustvarjalci, je Zakloniščni trio skupno bivanje treh že v naslovu omenjenih medijev, in sicer giba, zvoka in videa, v prostoru, ki so ga poimenovali zaklonišče. Vsak performer je obvladoval svoj del trojke medijev: Estela Žutić gib, Keiko Miyazaki video in Gilles Duvivier zvok.
Zaklonišče načeloma pomeni prostor, kjer je nekdo zavarovan, zaščiten pred nečim. Lahko je betonska podzemna zgradba za zaščito med bombnimi napadi ali nesrečami. A za performerje Zakloniščnega tria zaklonišče pomeni mesto, kjer je njihova umetniška izpoved varna.
Ustvarjalci so s performan-som raziskovali pogled na pozabljeno, preživelo, nezaželeno, dvomljivo, umazano, mrtvo, potlačeno, zamolčano, temno, skrito, nevidno in podzavestno. Iskali so naboj
Društvo Icom, slovenski odbor mednarodnega muzejskega sveta, je podelilo stanovski nagradi za spodbujanje, popularizacijo in promoviranje mednarodnega mreženja slovenske muzejske misli in dela. Eno od nagrad, in sicer za delo na mednarodnem področju, sta prejeli Maja Antončič iz Centra sodobnih umetnosti Celje (CSU) in dr. Andreja Hribernik (Koroška galerija likovnih umetnosti). Nagrado sta prejeli za mednarodno skupinsko razstavo Onkraj meja / Beyond Borders.
V utemeljitvi so člani komisije zapisali: »Razstavni pro-
jekt Onkraj meja / Beyond Borders je spodbujal k razmisleku o preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti. Vključene vsebine predstavljajo aktualno stanje Slovenije, Evrope in sveta ter opozarjajo na pomembnost družbenega vpliva na ustvarjanje politik ter kritičnost javnosti do rešitev, ki jih ponujajo aktualni odloče-valci. Takšen je bil tudi obraz-stavni program.« V celjskem CSU so stanovsko nagrado Icom Slovenija prejeli prvič.
Mednarodni razstavni projekt je bil v galerijah v Celju in Slovenj Gradcu na ogled med lanskim septembrom in letošnjim marcem. Dela tride-
setih avtorjev in umetniških kolektivov, s katerimi so orisali resnične zgodbe, pričevanja skupin in posameznikov civilne družbe, so spodbujala razmišljanja o vplivih meja, ki ljudem določajo življenjski prostor, jih pomikajo na družbeno obrobje in spreminjajo njihovo identiteto. Umetniki so opozorili na razmere, ki so povezane s prehajanjem meja in s potovanji, z vprašanjem pravic manjšin, jezika, državljanstva in dela, z ločitvijo družin ter migracijskimi tokovi v Evropi. V nekaterih projektih prehajajo v rešitve z aktivističnim predznakom.
TC
Estela Žutić med performansom (Foto: SHERPA)
in potencial tistega »drugega«, ki ni v vidnem polju ali na svetlobi.
Performans je bil intimen, tako v razmerju med občinstvom in ustvarjalci kot tudi
konceptualno, izhajal je iz prvinskih naravnih zakonov, hkrati se je zrcalil in podaljševal v družbeno in politično življenje.
JF
Štiri zabavne predstave festivala
Na odru Gledališča Zarja Celje sta bili v petek in soboto na ogled prvi dve predstavi v okviru 29. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča, naslednja bo na vrsti jutri, v petek.
Na festival, ki je tekmovalnega značaja, so se po izboru selektorja uvrstile štiri predstave. V petek je nastopil Loški oder iz Škofje Loke s komedijo Strasti, laži in maček v žaklju, v soboto pa se je predstavilo Šentjakobsko gledališče Ljubljana s tragikomedijo Na valovih. V petek, 28. oktobra, bo v Trnovljah gostovalo kD Brce iz Gabrovice pri Komnu s komedijo Norčije v spalnicah. Koroški deželni teater iz Slovenj Gradca se bo s komedijo Kanarčkova župca predstavil v petek, 11. novembra, dan kasneje bo zaključek festivala s podelitvijo plakete za najboljšo predstavo po oceni občinstva in z glasbeno-kulturnim programom.
Letos v programu ni domače predstave, druge pa so bile izbrane glede na kakovost in ža-nrsko raznolikost, čeprav prevladuje sproščen komedijski žanr. Predstave ocenjuje občinstvo z ocenami od ena do pet. Na zaključku festivala, 12. novembra, bodo organizatorji razglasili predstavo, ki bo osvojila največ glasov in s tem
priznanje ter nagrado. Vsako predstavo ocenjuje še stalna tričlanska komisija občinstva, ki izbere igralko ali igralca večera. Prvi večer je bil izbran Matej Čujovič, drugi večer je najbolj navdušila Katja Fajdiga.
Kot je povedal režiser in igralec v Gledališču Zarja Žiga Medvešek, so tovrstni festivali pomembni za ljubiteljska gledališča, a ne toliko zaradi tekmovalnosti, ampak zaradi možnosti srečanja gledališčnikov, izmenjave izkušenj in spoznavanja različnih načinov delovanja skupin.
V Zarji, kjer bodo prihodnje leto pripravili že 30. festival (ta bi bil letos, če ne bi bilo vmes epidemije), bi ga radi razširili, da bi bilo na ogled več tekmovalnih predstav s spremljevalnimi dogodki, z izobraževanji, otroškimi in mladinskimi predstavami ... Sicer pa pripravljajo ljubiteljski gledališčniki Zarje dve novi predstavi. Otroško bodo uprizorili 8. decembra, konec februarja pa bo še premiera komične drame za odrasle.	TC
Novost v Zarji je možnost spletnega nakupa kart na spletni strani Moje karte.
Maja Antončič na razstavi Onkraj meja (Foto: arhiv NT/SHERPA)
Abonmajski program CGO
Abonmajsko sezono je začel tudi Celjski godalni orkester, ki ga sestavljajo odlični ljubiteljski glasbeniki, ki jih že več desetletij uspešno vodi dirigent Nenad Firšt. Pred dvema letoma je zasedba proslavila 75-letnico delovanja.
Orkester združuje glasbenike vseh generacij, ki svoje delovanje v zasedbi jemljejo zelo resno. Mnogim je igranje ob zahtevni službi tudi neke vrste antistresna terapija. Pozitivne vplive dobre glasbe prenaša orkester tudi na poslušalce, ki so mu zvesti že vrsto let. Vsako sezono ponudi serijo koncertov v Narodnem domu za abonente in druge ljubitelje kakovostne klasične glasbe.
Prvi od petih koncertov je bil v torek, ko je orkester izvedel dela Kreka, Vivaldija, Elgarja in Warlocka, kot solisti pa so se predstavili violinisti iz orkestra: Maša Mareš Ritlop, Dušan Kneževič, Urban Jerman in Alenka Firšt.
Tradicionalni novoletni koncert, ki ga orkester zaradi velikega zanimanja izvede dvakrat, bo 26. decembra. Marca se bo kot solistka z orkestrom predstavila Melina Todorovska z angleškim rogom, aprila, ko bo koncert v stolnici sv. Danijela, bo pela altistka Inez Osina Ruez. Majski koncert bo ponovno v Narodnem domu, kjer bodo solisti violinisti Primož Novšak, Katarina Zupan in Marko Zupan.
TC
12
NAŠA TEMA
Zakaj v Celju še ni paliativnega oddelka?
Paliativni pristop:
pravica bolnika le na papirju?
»Celostna paliativna oskrba je ena osnovnih bolnikovih pravic in je zato tudi državna prednost na področju zdravstvene dejavnosti.« To so besede, zapisane v Državnem programu paliativne oskrbe, ki je bil sprejet leta 2010. Kako resna je država, kaže to, da v Splošni bolnišnici Celje po 12 letih ni paliativnega oddelka. Oskrba bolnikov, ki potrebujejo tovrsten pristop, je še danes na Celjskem na plečih prostovoljcev iz društva Hospic in protibolečinske ambulante. Visokoleteči celostni cilji državnega programa so zapisani predvsem na papirju, medtem ko je v resničnosti država tudi v tem primeru večino hudo bolnih in umirajočih pustila na cedilu. Razumljivo je, da zdravniki hudo bolnemu človeku pomoči ne odrečejo. A paliativna oskrba ne pomeni le medicinske pomoči, ampak celostno obravnavo, pri kateri bi morali sodelovati tudi psihologi, socialni delavci, farmacevti, dietetiki in drugi strokovnjaki hospica, ki bi lahko izboljšali kakovost bolnikovega iztekajočega se življenja. Da, država je spet pozabila na bolnike.
SIMONA ŠOLINIČ


Bolečino bi lahko preprečili že na terenu
»Ob svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe sem poslušala, da bi v Sloveniji za paliativno oskrbo potrebovali približno 180 postelj, pri čemer jih je v državi 20. Nekaj v Slovenj Gradcu, Ljubljani, na Jesenicah in mislim, da v Mariboru. V Celju ni niti ene postelje, ki bi bila namenjena paliativni oskrbi,« pravi predsednica celjskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic Heda Zimšek. Vso poklicno kariero je posvetila zdravstveni negi in podpori neozdravljivo bolnim, zato z zaskrbljenostjo ugotavlja, da za najhuje bolne ljudi danes na Celjskem ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti po principih paliativnega pristopa.
Paliativna celostna oskrba ni le oskrba ob koncu življenja, ampak se ta pristop začne že ob postavitvi diagnoze kronične bolezni, ki spremeni bolnikovo življenje tako, da celosten pristop k zdravljenju potrebuje vedno bolj. Ko se pojavi neobvladljiva bolečina - in te je vedno več v kasnejšem obdobju bolezni - bolnik potrebuje ho-spitalizacijo. Najpogosteje se zgodi, da prispe na urgenco, kjer mora skozi ves protokol obravnave. Če bi imel paliativno oskrbo že na terenu, bi lahko zanj celostno poskrbeli ne le s protibolečinskimi te-
rapijami, ampak tudi s psihološkega in socialnega vidika. Bolečino bi lahko ublažili že prej in s tem bolniku prihranili morebitne zaplete ter odhode na urgenco. V skrajnem primeru neobvladljive bolečine bi ga sprejeli na paliativni oddelek, ga tam oskrbeli in napotili nazaj v domačo ali morda domsko oskrbo. Toda paliativnega oddelka v celjski bolnišnici ni.
Tega dela ne more opravljati vsak
Ker celostne paliativne oskrbe ni, se dogaja, da so bolniki, ki potrebujejo pa-
liativni pristop, nameščeni na različnih bolnišničnih oddelkih. »Da bi se uresničilo, kar je bilo z državnim programom za paliativno oskrbo sprejeto že leta 2010, bi potrebovali postelje za tovrstne bolnike, a ne samo to - tudi ustrezno usposobljen in izobražen kader. Tega dela namreč ne more opravljati vsak,« pravi Zimškova. Dodaja, da ima Slovensko društvo Hospic že vrsto let usposobljen kader za paliativni pristop, ki je pripravljen sodelovati tudi z bolnišnico, s paliativnimi timi na terenu, kjerkoli, samo da bo za bolnike celostno poskrbljeno.
»Pri tem delu gre za interdisciplinarni pristop, pomoč mora biti hitro dosegljiva, komunikacija med vsemi, ki pomagajo, mora biti dobra in hitra,« omenja sogovornica. Dodaja, da v celjski bolnišnici deluje, sicer dvakrat na teden, ambulanta za diagnostiko in terapijo bolečin, kjer
prav tako pomagajo bolnikom, ki potrebujejo paliativni pristop. »Za pomoč ljudem je potreben čas, včasih je bolnik tudi nekomunikativen, neod-ziven, morda nima svojcev, a ga je treba hospitalizirati. Kje?« se sprašuje Zimškova.
Zaveda se, da je paliativna oskrba zahtevno področje, toda zanimanja za dodatno usposabljanje med zdravniki ni veliko. »Včasih je bilo izobraževanja zdravstvenega osebja s tega področja več, z enega oddelka so se usposabljali trije ali štirje, a danes zdravstveni zavodi varčujejo. Če pride na izobraževanje samo eden od zaposlenih, to ni dovolj. To znanje mora prenesti med sodelavce, a če ni podpornega okolja, ki to omogoči, ni rezultatov. Medicinsko osebje se sicer usposobi, a potem želja ali namen, da bi to izvajalo, nekako ponikneta v obilici drugega dela,« dodaja sogovornica.
Tudi duševna bolečina je bolečina
Zimškova kritično pogleduje proti osebnim zdravnikom. »Ti danes zelo malokrat bolnike obiskujejo na domu -čeprav obstajajo tudi izjeme. Takšni obiski trajajo deset minut, kar je premalo, da bi o bolniku izvedeli vse. In ko se pojavi bolečina, ne le da bolniki in svojci iščejo pomoč na urgenci, ampak pokličejo tudi nas in prosijo, naj uredimo. Čeprav sem medicinska sestra, ne morem storiti veliko. Potem poskušamo pomagati s pomočjo telefonskih pogovorov z zdravnico Vesno Papugo iz ambulente za zdravljenje bolečine, ki svetuje, kaj je treba storiti, da bi se bolečina umirila. Največkrat svojcem svetujemo,
Predsednica celjskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic Heda Zimšek: »Skrajni čas je, da se začne državni program za paliativno oskrbo uresničevati tudi na Celjskem.« (Foto: SHERPA)
naj od osebnih zdravnikov pridobijo napotnico za proti-bolečinsko ambulanto. Spet je odvisno od zdravnika, ali napotnico uredi ali ne in kdaj bodo svojci osebnega zdravnika uspeli doklicati. Tako se pogosto dogaja, da patro-nažne sestre stopijo v stik z zdravniki bolnikov, za katere skrbijo. Želim povedati, da bi takšno bolečino ublažila že na terenu, v kolikor bi bila paliativna oskrba urejena s pomočjo paliativnega mobilnega tima, da bolnik ne bi bil podvržen vožnji v urgenco in izčrpljujočim preiskavam. Toda, veste, paliativni pristop ni le protibolečinska terapija. Bolečina je lahko različne vrste. Ni samo telesna, lahko je tudi psihična, socialna in duševna. In pomoč pri tej vrsti bolečine je prav tako - paliativni pristop,« pojasnjuje.
Hkrati poudarja pomen zdravnice mag. Vesne Papu-ga v ambulanti za zdravljenje bolečine: »Gre za iziemno
zdravnico, ki živi za svoje bolnike in razume pomen paliativne oskrbe. A bolnikov je preveč in bojim se, da sama vsega dela dolgo ne bo zmogla več in da potrebuje dodatno pomoč. Toda kaj, če zanimanja med zdravniki za to delo ni veliko,« pojasnjuje Zimškova.
Da bi se situacija na tem področju izboljšala, sogovornica trdi, da bi bila nujna zavzetost vseh, ki bi morali pri paliativni oskrbi sodelovati. »Koordinacija vseh, ki bi morali biti vpeti v paliativni pristop, je pomanjkljiva, ni veliko izobraževanj, ni veliko sestankov, minister za zdravje pa glede na vse, s čimer se ukvarja na državni ravni, dvomim, da bo kmalu prišel do reševanja te situacije. S stanjem, kot je zdaj, se bolnike, ki potrebujejo pali-ativni pristop, odriva na rob in ne dobijo celostne oskrbe, ki si jo zaslužijo,« zaključuje sogovornica.
NAŠA TEMA
13
Brez pomoči najbolj bolnim ni vrhunske medicine
Ko se je v Celju začel projekt bolnišnične novogradnje, je bilo ponosno rečeno, da bo v novih prostorih tudi pa-liativni oddelek. A čas teče. Ljudje paliativno obravnavo potrebujejo zdaj, do urejenih prostorov pa bo preteklo še veliko vode. Vmes? Vmes bodo ljudje umirali. Da zagotovitev paliativnega
oddelka še vedno spada med strateške dokumente v okviru novogradnje, pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. »Paliativni oddelek je predviden v enem nadstropju stare bolnišnične stavbe, tako imenovane Gizele, kjer bomo združili negovalni in paliativni oddelek, ki sta si po namenu zelo podobna. Pred tem bo treba to stavbo ustrezno obnoviti. Res pa je, da pri bolnišnični novogradnji prihaja do meni nerazumljivih zastojev.«
Kadra je premalo
Vindišar dodaja, da zaenkrat tako paliativno kot negovalno oskrbo zagotavljajo na različnih bolnišničnih oddelkih, in sicer glede na vodilno diagnozo bolnikov: »Gre največkrat za onkološke bolnike, vendar so tu tudi drugi bolniki z drugimi boleznimi, ki prav tako potrebujejo takšen pristop,« dodaja direktor. Ob tem omenja, da so leta 2019 ustanovili negovalni oddelek, kjer je bilo
zagotovljenih 15 postelj, za oskrbo so takrat uredili tudi kader: »Toda prišla je epidemija, zato smo bili oddelek primorani zapreti in kader razporediti na druga delovi-šča. Trenutno je situacija takšna, da je kadra zdravstvene nege premalo, da bi lahko spet zagotovili samostojen negovalni oddelek.«
Vindišar pravi, da je hvaležen Hospicu, s katerim naj bi imel že nekaj sestankov. »Hospic ima veliko strokovnjakov, pogovarjali smo se, da bi paliativno oskrbo zagotovili ločeno od drugih akutnih obravnav, načrti torej obstajajo. Žal ni vse v naši moči, saj je problem glede pomanjkanja zdravstvenega kadra prevelik. Sem pa hvaležen Hospicu, da so njegovi člani prisotni v bolnišnici, da pomagajo bolnikom in svojcem,« dodaja sogovornik.
Strokovni direktor bolnišnice sicer poudarja, da je pali-ati vna
oskrba področje, ki ga je bolnišnica dolžna urediti, enako pomembna je tudi protibole-činska ambulanta: »Ne predstavljam si vrhunske medicine, če ne bomo znali poskrbeti za ustrezno obravnavo bolnikov, ki se jim življenje izteka.«
Zakaj ni zanimanja?
Hkrati priznava, da je zanimanja med zdravniki za delo v protibolečinski ambulanti malo. »Težko ugibam, kaj je razlog. Znano je, da delo v protibolečinski ambulanti zahteva posebno vrsto pripravljenosti, odnosa, ki je morda drugačen, kot so nas učili med študijem. In da, lahko potrdim, da se o paliativi v času študija medicine govori zelo malo. Rešitev vidim v osveščanju mladih, da je v tem posebna vrsta pomoči in poslanstva. V bolnišnici smo uspeli pridobiti dodaten kader na področju anesteziolo-gije. S tem bomo olajšali delo zdravnici Vesni Papuga, ki je prav tako anesteziologinja, da bomo nekoliko razbremenili njeno delo in da bo imela več možnosti za protibolečinsko ambulanto. Naša želja je, da bi ta ambulanta delovala vsak dan v tednu, zagotovili smo tudi nove prostore zanjo. 25. avgusta je bila predvidena selitev, vendar ne
A
OB ROBU
Kdaj?
SIMONA ŠOLINIČ
V času, ko to berete, nekdo na Celjskem oskrbuje hudo bolnega svojca. Ga hrani s pripomočki, morda previja, mu daje injekcijo proti strjevanju krvi, ga bodri ali kliče rešilca, ker ne more več dihati. Nekje morda 80-letna ženska, ki sama težko hodi, s tresočimi rokami daje zdravilo svojemu onemoglemu možu,, ki ne more govoriti. Nekdo ravno v tem trenutku doživlja stisko tudi zato, ker misli, da je prepuščen sam sebi. A ne bi smelo biti tako. Predstavljate si... ... da ima vsak še večjo podporo zdravnikov, ki bi imeli čas za temeljit pogovor, da bi mu natančno pojasnili, kaj pričakovati ob negi svojca doma, da bi skupaj s svojci naredil načrt zdravljenja in pomoči;
... podporo psihologa, ki bi se s svojci pogovoril in jim pomagal zmanjšati duševno stisko, ki jo čutijo ob tem, hkrati bi se psiholog pogovoril tudi z bolnikom, ki ima morda nešteto odprtih vprašanj;
... podporo socialnega delavca, ki bi poiskal vse možnosti, kako bi lahko svojcem in bolnikom še pomagali, morda finančno ali z ureditvijo dodatne pomoči na domu;
.... podporo dietetika, ki bi družini pomagal pri nasvetih za pripravo ustrezne prehrane;
... podporo duhovnika, ki bi morda bolniku olajšal boleče dni s pogovorom...
To je celostna obravnava hudo bolnega človeka in pomoč njegovi družini. To je celovitost, ki jo Slovenija ima. Žal samo na papirju. Ne v resničnem življenju.
Ljudje umirajo tudi sami. Osamljeni. Nemočni. Kdaj bo tega konec?
vemo, kdaj bomo pridobili uporabno dovoljenje. Zaradi postopkov izgubljamo čas,
mesece, in to na področju, ki ga najbolj potrebujemo,« dodaja Vindišar.
Čas mineva, bolnikov
je vedno več
Za pravočasno in kakovostno obravnavo bolnikov je potrebno usklajeno delovanje celotnega zdravstvenega sistema na vseh ravneh, od preventive, presejalnih programov, diagnostike, zdravljenja do rehabilitacije in paliativne oskrbe. V obravnavo bolnikov s kronično neozdravljivo boleznijo se aktivno vključujejo (in prepletajo) specifično, podporno in paliativno zdravljenje. Bolečina je eden najpogostejših simptomov napredovale bolezni, zaradi katere so bolniki napoteni v Ambulanto za diagnostiko in terapijo bolečin v celjski bolnišnici.
Mag. Vesna Papuga, dr.
med, specialistka anestezio-logije, reanimatologije in perioperative intenzivne medicine poleg drugega svojega dela nudi pomoč bolnikom ravno v tej ambulanti. Dodaja, da v Celju obstaja nekaj zdravnikov, ki so izobraženi na področju paliativne medicine, a so v celotnem zdravstvenem sistemu slabo prepoznani in delajo, kot dodaja, »v morju drugih medicinskih strok«.
Protibolečinska ambulanta v bolnišnici deluje že od leta 1998, ko sta bila v njej zaposlena dva zdravnika. Nato je bila leta 2014 v ambulanto prerazporejena Papuga. Od takrat dela v ambulanti kot edina zdravnica, število bolnikov, ki potrebujejo njeno pomoč, se iz leta v leto povečuje.
Treba je vedeti, da je ta ambulanta namenjena tudi drugim kroničnim bolnikom, ne le paliativnim. Dela je ogromno, pravijo vsi, ki Papugo poznajo, in dodajajo, da ima eno najtežjih nalog v bolnišnici, da si le redkokdaj lahko vzame prosto. »Delam po strokovnih smernicah in kolikor lahko za bolnike,« skromno pravi Papu-ga, ki že od 2014 opozarja, da bolnišnica nujno potrebuje pa-liativni oddelek. Papuga teži k temu, da bi bolniki, ki potrebujejo tovrstno pomoč, bili nekaj dni obravnavani na paliativnem oddelku zaradi urejanja simp-
tomov bolezni (bolečina, slabost, bruhanje, težko dihanje in podobno): »To bi omogočilo sodelovanje družinskih članov in odkrite pogovore o možnostih zdravljenja ter načrtovanje naslednjega koraka pri zdravljenju oziroma lajšanju novih simptomov bolezni. Posledično bi to pomenilo tudi manj nepotrebnih hospitalizacij v zadnjih dneh življenja. Načrtovanje novih korakov zdravljenja bi moralo biti zapisano, bolnik in svojci naj bi soglašali s predlaganim načrtom.« Pravi, da je treba svojce naučiti in opolno-močiti pri nudenju pomoči ter tudi njih voditi skozi zdravljenje bolnika. Slikovito pove, da smo se »na tej točki zataknili. Vedno je izgovor isti: ni kadra. Ampak leta minevajo, bolnikov pa je vedno več.«
Leta 2019 je bila na državni ravni sprejeta platforma in obveza zdravstvenih ustanov, da organizirajo paliativne time oziroma paliativne mobilne time. »V naši bolnišnici, ki je tretja bolnišnica v Sloveniji, tega še vedno nimamo. Povezava med primarno in sekundarno ravnijo je slaba, kar vpliva na oskrbo bolnikov na terenu,« pojasnjuje.
Družba mora vedeti, kaj je paliativa
Pogovor z njo odstre resnico, da se družba premalo zaveda, kaj pomenita paliativna medi-
cina in oskrba ter kako pomembni sta v življenju vseh. Kadar nastopi kronična bolezen, so zdravila še učinkovita. A pride čas, ko so za zdravljenje izčrpane vse možnosti, ki bi lahko popravile zdravstveno stanje. Mnogi mislijo, da so »pogoj« za paliativno oskrbo le onkološke bolezni, a je to daleč od resnice. Veliko ljudi ima različna obolenja, med drugim tudi popuščanje srca, sladkorno bolezen, pljučne bolezni, nevrološka obolenja in številna druga bolezenska stanja. Z leti se stanje poslabšuje, možnosti zdravljenja se izčrpajo in bolniki potrebujejo simpto-matsko paliativno podporno zdravljenje s ciljem lajšanja simptomov bolezni.
»V ambulanti obravnavam približno dva tisoč bolnikov, med epidemijo jih je bilo nekoliko manj, ampak ves čas več kot tisoč. Ambulanta je bila med epidemijo ves čas dostopna. Menim, da bi morala biti odprta vsak dan in ne le dvakrat na teden,« dodaja Papuga. Ob tem pravi, da je paliativna medicina timsko delo, zato se strinja, da bi v ambulanti morali delati vsaj trije ali štirje zdravniki.
»Ne gre samo za lajšanje bolečine, paliativna medicina je mnogo več od tega. Združeno in timsko bi lahko storili še več, če bi poleg zdravnika različnih strok in medicinskih sester pri obravnavi bolnika sodelovali še socialni delavci, psihologi, psihiatri, dieteti-ki, farmacevti ...« pojasnjuje sogovornica in dodaia, da
»Smrt je naravni proces, naše celice se rodijo in čez določen čas tudi umrejo. Paliativna oskrba smrti ne pospešuje, pa tudi ne podaljšuje agonije in umiranja. Zato se moramo o tem pogovarjati. Bolniki slutijo, kaj se dogaja, tudi če resnico pred njimi skrivamo in jim dajemo lažno upanje. Vidijo svojo nemoč, telesno propadanje, izgubo apetita, slutijo, da dodatne terapije niso učinkovite, vendar jim (svojci/ zdravniki) ne dovolimo, da izrazijo svoje skrbi, svoje želje in izkoristijo dneve, ki jih še imajo na voljo. Smrt pride prehitro.«
je paliativna oskrba v celoti nekoliko potisnjena na stran v družbi in da se je na tem področju na splošno malo naredilo.
Celostno
»Medtem ko na Gorenjskem paliativa deluje že 15 ali 20 let, v naši regiji ni navdušenca, ki bi pri tem delu pomagal. Združenja in društva so aktivna na področju izobraževanja, tudi v bolnišnici poznam kar nekaj zdravnikov, ki so usposobljeni, vendar delajo na različnih oddelkih. Če medicinska sestra, usposobljena za palia-tivno oskrbo, dela na ginekologiji, druga na onkologiji in tretja nekje druge, takšno delo ni celostno, ni na enem mestu. Paliativna oskrba je skrb za vse vidike človeških potreb, ne samo za medicinske, saj vključuje tudi način prehranjevanja, socialno in psihološko skrb, osveščanje svojcev o pomoči bolniku, ne nazadnje tudi podporo bolniku pri soočanju s tem, kako bo morda njegov otrok hodil v šolo, ko njega več ne bo. Mislim, da bo treba še veliko osveščanja, medijske pozornosti in predvsem re-
klame za paliativo. Sodobni svet je vezan na reklame, ljudje verjamejo v detergent, ker vidijo reklamo. O paliativi pa se govori samo oktobra, ko so dnevi paliative, sicer ne,« je žalostna sogovornica.
V ambulantah se srečuje z različnimi zgodbami in večina jih kaže kruto resnico soočanja s hudimi boleznimi. Bolnik je deset dni v bolnišnici. Preden ga odpustijo domov, ga napotijo še v protibolečinsko ambulanto. Vendar se nato pojavijo vprašanja, ali ima bolnik svojce, ki mu bodo doma pomagali, ali bo lahko njegova 80-letna žena skrbela zanj, ali se bo znašla s protibolečinsko črpalko, bo lahko sploh šla v lekarno in podobno.
Kakšno veliko nalogo prevzema Papuga na svoja pleča, kaže to, da pogosto pokliče celjski Hospic za pomoč na terenu, pokliče tudi osebne zdravnike bolnikov, če le lahko naveže stik z njimi, da bi posamezne situacije rešila in bolnikom pomagala. »Kje je še socialni vidik bolnika? Kako se bo znašel, če morda živi sam v oddaljenem kraju? Kako bo z logistiko, če bo potreboval pomoč?« našteva
sogovornica, da bi ljudem odprla oči, da je situacija resna.
Ljudje, pogovarjajte se!
In ne nazadnje, resno doda, se ljudje premalo pogovarjajo. »Zgodi se, da sin v ambulanto pripelje očeta in mi pravi, da oče ne ve, da ima onkološko bolezen, ker mu tega niso povedali. Na koncu obravnave se mi gospod zahvali za zdravila, a doda, da mu nisem povedala, zakaj sem mu jih predpisala. Sin ga takrat prekine z >ne bomo je več zadrževali< in gresta. Nato čez nekaj mesecev gospoda pripeljejo leže, umirajočega, ko ni več možnosti, da bi karkoli naredila. Ljudje se morajo pogovarjati, tudi rešiti družinske zadeve, ki so lahko zelo problematične. Kajti če so v družini neenotnost ali nerealna pričakovanja, je bolnika težko ustrezno zdraviti,« dodaja Papuga.
Ves čas odločno poudarja, da bi urejena paliativna oskrba za bolnike prinesla olajšanje na njihovi poti bolečin, svojcem pa bi prinesla znanje, kako ravnati v trenutkih, ko se bolnikovo zdravstveno stanje poslabša. »Paliativna oskrba pomeni načrt, pomeni vedeti, kako ravnati, če bo bolnik doma bruhal, če bo imel zaprtje, če ne bo mogel dihati. Veliko pa-liativnih bolnikov je doma in bi želeli biti doma, pomembno zanje je, da imajo kakovostno življenje, ne glede na to, da se to izteka. Paliativna oskrba je tudi to, da bolnika namestite v miren položaj, morda odprete okno, da se sprosti, ali da pokličete sorodnike, s katerimi je v sporu, saj velikokrat bolniki čakajo le možnost sprave z nekom. Tudi to so stvari, s katerimi se ukvarja paliativa,« dodaja.
Foto: Unsplash
14
KRONIKA
Z e-skirojem v natakarja
r^ ■■■v	I	g V	|B v v
Divjanje se vedno težava v srediscu
Že večkrat smo poročali, da številne mimoidoče v celjskem mestnem središču motijo skupine mlajših voznikov na skuterjih, ki ne le da ovirajo pešce, ampak so tudi objestni. Pred časom je policija ukrepala tudi proti mladim objestnim kolesarjem, ki so divjali po mestnih ulicah. A ukrepi očitno niso dovolj, saj se divjanje še pojavlja. Policija je s tem seznanjena, vendar je takšne kršitelje težko vedno prijeti in kaznovati.
SIMONA ŠOLINIČ
V mestnem središču prometna signalizacija prepoveduje vožnjo vseh motornih vozil. Vendar v to kategorijo prepovedanih vozil ne spadajo kolesa in lahka motorna vozila. S temi se vozniki lahko vozijo skozi središče, a le pod pogojem, da ne presegajo hitrosti hoje pešca. Kar je skoraj nepredstavljivo, da bi se zgodilo.
Poškodoval ga je na ulici
Do zdaj so bili objestni kolesarji in vozniki skuterjev problematični tudi na Savinjskem nabrežju, kjer je v preteklih mesecih, o čemer smo že poročali, prihajalo tudi do trkov s pešci in do nevarnih situacij. »Težavo poznamo,« pravi pomočnik načelnika Policijske postaje Celje Janez Kejžar. »Takšna vožnja je bila problematična predvsem v poletnih mesecih, a ker je
tudi jesen toplejša, so ti vozniki v mestnem središču še vedno prisotni,« dodaja.
Številni mimoidoči nas sicer večkrat opozorijo, da jih vožnja kolesarjev, voznikov skuterjev in v zadnjem času tudi voznikov električnih ski-rojev moti, vendar le redko-kdo zavrti številko policije, da bi prišla na kraj in voznike izsledila. Pred kratkim se je v Celju zgodilo tudi, da je voznik električnega skiroja trčil v natakarja enega od gostinskih lokalov, pri čemer je bil natakar tudi poškodovan.
»Policija izvaja nadzor, a je ta otežen, saj lahko v mesto dostopa samo peš ali s kolesi, kar pomeni, da nadzor lahko izvajajo samo policisti opazovalci ali kolesarji. Zato se zdi, da je naša prisotnost v mestu manjša. Kljub temu pozivam občane, naj takoj pokličejo 113, če kdo od voznikov v
Nevarna vožnja mladih na skuterjih in kolesih se ne pojavlja samo v mestnem središču. (Foto: NT)
mestnem središču prekorači hitrost vožnje ali vozi objestno. Vedno se poskušamo organizirati tako, da pridemo na kraj. Rad bi tudi poudaril, da nadzor izvaja tudi mestno redarstvo, ki ga občani lahko prav tako obvestijo o kršitvah,« dodaja Kejžar.
S predelanimi vozili
Sogovornik pojasnjuje, da lahko policija voznike, ki ne upoštevajo pravil, s plačilnim
nalogom kaznuje tudi zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. Če gre za objestno vožnjo, pa jih kaznuje tudi zaradi drugih kršitev. Do zdaj je bilo spisanih kar nekaj obdolžilnih nalogov tudi zoper mladoletnike, ki so se po mestu vozili s skuterji. A to niso edine kršitve, ki so jih zaznali. »Pogosto smo ugotovili, da so mladoletniki vozili mopede, ki so bili predelani, da so dosegali višje hitrosti
Grozi mu do 30 let zapora
Pred sodnika je pred dnevi moral ponovno stopiti Sebastien Abramov, saj mu sodijo za umor nekdanjega dekleta Sare Veber. Dekle je umrlo marca 2015 zaradi strelov v prsi.
Kot je znano, se Abramov brani, da se je nesreča zgodila med čiščenjem puške, a so policisti in tožilci v dogodku videli kaznivo dejanje iz nizkotnih razlogov in na zahrbten način. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 30 let zapora.
Na zadnji obravnavi so zaslišali tudi policista, ki je po dogodku prišel na kraj in ki mu je Abramov dejal, da je skušal vstaviti vzmet na puški, a da se je ta nenadoma sprožila ter dekle ubila.
Abramov je znan tudi iz primera »odrezana roka«, v katerem je priznal zavarovalniško goljufijo. Celjsko sodišče je na zaslišanje med drugim poklicalo tudi starša Julije Adlešič iz tega primera. Ta
Začetek sojenja za poskus uboja
Danes se bo na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje Ivanu Rajeviću, ki ga obtožnica bremeni poskusa uboja. Nekoč znan zobozdravnik naj bi namreč poskušal umoriti nekdanjo partnerko.
Dogodek se je zgodil januarja letos, ko naj bi 37-letni Rajević sredi noči na hodniku ene od večstanovanjskih stavb v Celju počakal nekdanjo partnerko in jo poškodoval z nožem. Ženski so uspeli pomagati reševalci, ki so prispeli na kraj in ji rešili življenje. Spomnimo, da je storilec takrat pobegnil s kraja, a so ga kriminalisti tisti dan kasneje izsledili ter mu odvzeli prostost. Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku je ostal v priporu, kjer je še danes. Ko je sodišče razpisalo predobravnavni narok, obtoženi krivde ni priznal. Na današnjem sojenju je predviden njegov zagovor, nato še zaslišanje oškodovanke.
Na predobravnavnem naroku je obtoženi dejal tudi, da je pripravljen plačati več kot
40 tisoč evrov, kolikor naj bi znašal premoženjskopravni zahtevek, ki naj bi ga vložila žrtev. Na sodišču bodo najverjetneje govorili tudi o tem, da naj bi bil zoper Rajevića uveden tudi ukrep prepovedi približevanja nekdanji partnerki. Hkrati naj bi na obravnavah zaslišali tudi izvedence psihiatrične,
psihološke, sodnomedicin-ske in forenzične stroke. Obramba je na predobravnavnem naroku predlagala tudi rekonstrukcijo dogodka in zaslišanje zdravnika, ki je oškodovanko operiral v celjski bolnišnici zaradi vbodne rane. Sojenje bo vodila sodnica s sodnim senatom. Rajević je zaradi nasilja že
od dovoljene. V tem primeru odredimo izredni tehnični pregled vozila. Če s tem do-kažemo, da gre za predelano vozilo, ga zasežemo,« dodaja sogovornik. Ukrep zasega vozila se je do zdaj izkazal kot najučinkovitejši. Zgodilo se je že tudi, da je policija voznike kaznovala zaradi nedostojnega vedenja, saj nekateri niso upoštevali niti mož v modrem.
Kejžar še dodaja, da ne gre za isto skupino mlajših oseb, ki kršijo predpise v središču, kot se je dogajalo pred časom. Takrat je namreč policija imela opravka s skupino mladoletnikov, ki so objestno divjali po mestnem središču, nato so predpise kršili naprej v primestnih naseljih. »Obstajajo tudi primeri, ko kaznujemo povratnike. Vožnja s predelanimi skuterji ni le težava v mestnem središču, ampak tudi v naseljih. Občani
nas pogosto pokličejo tudi od drugod. Tako smo do zdaj zaradi tega ukrepali največkrat v Novi vasi in na Hudinji. V jutranji konici podobne težave zaznavamo še na Ljubljanski cesti v Celju,« še pravi Kejžar.
Dodaja, da rešitev vidi predvsem v pravilni vzgoji otrok: »Rad bi opozoril na vlogo staršev, ki velikokrat opustijo nadzor nad otroki in jim zaupajo, da bodo spoštovali predpise, a jih ne. Starši bi morali na tem področju storiti več. Pomembno je tudi osveščanje mladih o varnosti v prometu, predvsem pa to, da bi morala biti v mestnem središču prepovedana vsa vozila. To bi nekoliko izboljšalo situacijo. Treba se je zavedati, da je prometa vedno več, vozila se razvijajo in glede na miselnost ljudi se bojim, da bodo te težave postale stalnica.«
narodnozabavna TV oddaja j
V četrtek, 27.10.2022 ob 20.00 uri
sta o dogodku na območju Žalca izvedela iz medijev, a naj bi jima Abramov dejal, da naj medijem ne verjameta. Na sodišču sta starša Julije Adlešič dejala, da Abramov ni žaloval za pokojnim dekletom. Pooblaščenec staršev Sare Veber je prepričan, da je Abramov storil naklepni umor po pripravljenem scenariju, ker ga je domnevno nameravala zapustiti. Sojenje se bo nadaljevalo 8. in 11. novembra.
sedel na zatožno klop pred petimi leti, a se je takrat pogodil s tožilstvom, s katerim je podpisal sporazum o priznanju krivde. Tožilstvo mu je namreč takrat očitalo, da je poskušal pod vplivom zdravil in mamil ubiti takratno ženo. Za storjeno kaznivo dejanje so mu takrat izrekli štiriletno zaporno kazen.
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
novi tedniklll radio celje
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.GG-15.GG) na sedežu podjetja,
Prešernova ulica 19, Celje.
pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
□
ŠPORT
15
Obeta se vroče vzdušje v dvorani Zlatorog. (Foto: SHERPA)
Aleks Vlah je imel doslej pretkane rešitve za vse obrambe. (Foto: SHERPA)
Drevi bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško igrali tekmo lige prvakov
Upanje daje visok poraz Kielc v Savdski Arabiji
V 6. krogu 1. slovenske lige so rokometaši Celja Pivovarne Laško v svoji dvorani premagali Dobovo z 38 : 22 in so ponovno sami na vrhu razpredelnice. Razen obeh vratarjev so se vsi vpisali v listo strelcev. Vratar Gal Gaberšek je zaustavil 15 strelov. Po devet golov sta dala Gal Marguč v prvem polčasu in v drugem Mitja Janc, ki vedno bolj opozarja nase na mestu srednjega zunanjega napadalca.
DEAN SUSTER
Mladi igralci izkoriščajo priložnosti, ki jim jih ponuja trener Alem Toskić: »Drži. Toda pomembno je, da začnemo tekmo tako, kot smo jo proti Dobovi. Potem lahko na parket pošljem mlajše roko-metaše. Zavedam se, da morajo čim več igrati, a če slabo začnemo tekmo, se morajo najboljši truditi za osvojitev dveh točk. Vsi so igrali, niso se utrudili, na srečo se nihče ni poškodoval. Ostalo nam je dovolj časa za počitek in tudi za pripravo na današnjo tekmo.« Obračun lige prvakov s Kielcami se bo začel ob 18.45, nanj so povabljeni mladi rokometaši iz številnih celjskih klubov. »Ničesar ne moremo izgubiti. Morda so Kielce trenutno najboljša ekipa na svetu. Igramo v svoji dvorani in to moramo dati vedeti gostom. Torej boj od prve
sekunde. To je moja osnovna zahteva,« je poudaril Toskić.
»Poraz z Nantesom
previsok«
Na vrhu lestvice najboljših strelcev lige prvakov je bil po štirih krogih kapetan Celja Pivovarne Laško Aleks Vlah. Primorec je dosegel 33 golov (sledi mu Mikkel Hansen s 30), na listi najboljših podajalcev je na četrtem mestu. Vknjižil je 16 asistenc. O Kielcah je dejal: »Ta ekipa želi osvojiti naslov evropskega prvaka. Pred nami je spektakel, na katerega ne gremo z belo zastavo. Potrudili se bomo prikazati čim boljšo igro.« Proti Kielu so Celjani izkoristili trohico nemškega podcenjevanja, kasneje je niso bili deležni od naslednjega tekmeca v dvorani Zlatorog, francoskega Nantesa. Bodo
4V>
Alem Toskić (desno) in Aleks Vlah sta za Novi tednik spregovorila v dvorani Zlatorog, v torek paza vse medije pred vstopom v dvorano celjskega kinematografa. (Foto: DŠ)
Kielce ponovile način razmišljanja Kiela? »Upam, da bodo. Po drugi strani pričakujem, da se bodo Poljaki pripravili na nas podobno, kot so se Francozi. Proti slednjim nismo igrali tako slabo, kot se je zdelo po tekmi. Če bi bolj izkoriščali lepe priložnosti pri strelih, bi bili Nantesu precej bližje. Končna razlika se mi ni zdela primerljiva s
prikazanim na igrišču. Popraviti moramo napake v napadu in strniti obrambo proti vrhunskim napadalcem Kielc. Verjamem, da bomo dobro igrali.«
Vlah razume in spoštuje
Tudi rokometaši Kielc so iz mesa in krvi. V polfinalu turnirja Super Globe, ki ga je
Mednarodna rokometna zveza izvedla v Savdski Arabiji, so namreč v polfinalu za Barcelono zaostali za 11 golov. Katalonci so nato v finalu po podaljšku klonili proti Magde-burgu. Aleks Vlah je v soboto izpostavil, da Kielce želijo osvojiti še naslov svetovnega prvaka. Je po razpletu spremenil mnenje o prihodnjih tekmecih? »Doživeli so visok poraz. To ne pomeni nič, to je bila ena tekma. Četudi so utrujeni, imajo zelo širok kader in spreminjajo postavo vsakih petnajst minut. Verjetno bo tako tudi v četrtek.« Vlah se je zasmejal pred odgovorom, ko smo ga vprašali, ali je možno, da ga trener uvrsti v prvo postavo in s tem preseneti goste: »Vsak trener ima svojo strategijo. Spoštujem trenerja, mu zaupam, tudi on meni. Popolnoma razumem njegovo odločitev, sicer bi že prihajalo do trenj. Ampak ni nikoli. Še naprej bom upošteval njegove odločitve.« Tudi Toskić je bil dobro razpoložen in je dejal, da komaj čaka na priložnost za odgovor. Potem je zatrdil: »Če bi Aleks začenjal tekme, ne bi bil prvi strelec lige prvakov. In mi ne bi premagali Kiela. In ne bi tako dobro igrali. Z njim
Alem Toskić: »Če bi Aleks začenjal tekme, ne bi bil prvi strelec lige prvakov. In mi ne bi premagali Kiela. In ne bi tako dobro igrali. Z njim sem se pogovoril.«
sem se pogovoril. Imamo nek sistem. Pomembno je, da se Aleks dobro počuti in da ima ekipa kakovost.«
Evropski podprvaki
»Toske« ni bil zadovoljen z visokim porazom Kielc z Barcelono: »Vem, kako se je odzval trener Talant Dušebajev. Takšen poraz lahko doživijo samo enkrat na leto. Prepričan sem, da se bodo pripravili na nas. Tadej Mazej ima še vedno zdravstvene težave, a stiska zobe. Filip Rakita nam vsaj še en mesec ne bo pomagal.« Rokometaši Kielc dvajsetič nastopajo v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. V prejšnji sezoni so igrali v finalu in po sedemmetrovkah izgubili z Barcelono. Evropski prvaki so bili leta 2016. Trener Ta-lant Dušebajev lahko računa tudi na pomoč svojih sinov Alexa in nekdanjega člana celjskega kluba Daniela. Izjemno kakovosten igralski kader so pred sezono okrepili Elliot Stenmalm (Red-bergslids), Nedim Remili in Benoit Kounkoud (oba Paris Saint-Germain). V Zlatorogu bo igrala zvezdniška ekipa, ki ima v svojih vrstah 17 re-prezentantov iz osmih držav.
16
ŠPORT
Po vodstvu celjskih hokejistov je bilo zelo vroče pred njihovimi vrati.
Hokejiste članskega moštva so pozdravili igralci celjske ekipe U13, ki so isti dan zmagali na Jesenicah s 4 : 3.
Pomembna zmaga celjskih hokejistov za dvig samozavesti
Jeza Jeseničanov je povedala vse
Hokejisti LedX Celja so v ligi IHL premagali ekipo Sij Acroni Jesenice z 2 : 1. S tem so si močno okrepili samozavest pred najpomembnejšima tekmama v prvem delu sezone, s Triglavom iz Kranja (obračun je bil včeraj) in v sredo s Slavijo iz Zaloga. Z zmagama bi namreč osvojili prvo mesto v skupini štirih ekip in bi v polfinalu državnega prvenstva igrali z Jesenicami (najbrž z njihovo najmočnejšo postavo) ter se izognili Olimpiji.
DEAN SUSTER
V	prvi tretjini ni bilo golov, za dve minuti je bil izključen le Srđan Subotić, zadnja okrepitev Celja.
Grahut pri obeh
golih
V	drugi tretjini so pove-dli Jeseničani, strelec je bil Jaša Jenko. Po izključitvah na obeh straneh ni prišlo do spremembe izida. V uvodu zadnje tretjine je izenačil
Jure Sotlar po podajah Žana Flajsa in Nika Grahuta. Deset minut pred koncem je akcijo Jana Flajsa in Jureta Sotlarja zaključil Nik Grahut. Končnica je bila zelo dramatična, celjska obramba je odbila vse nalete, občinstvo jo je pohvalilo za trud. Gostujoči trener Aleš Sodja je besnel in še nekaj minut po koncu tekme lo-putal z vrati ograde.
Zmaga nagrada za
trud
Trener celjskih hokejistov Gal Koren je prejemal čestitke od vodilnih mož kluba: »Zmaga je nagrada za celoten trud že od spomladi. 1. avgusta smo še bolj poprijeli za delo pri telesni pripravi. Iz tedna v teden smo stopnjevali raven naporov. Zmaga proti Jesenicam je dokaz, da se volja in zagnanost splačata.« Najboljša ekipa Jesenic je istočasno igrala tekmo Alpske lige. »V Celje je prišlo precej igralcev iz prve jeseniške ekipe, če se ne motim, jih je bilo deset, devet drsalcev in vratar. Zato je naša zmaga še toliko pomembnejša.« Koren je izrazil upanje, da bodo njegovi fantje tako bojeviti in disciplinirani tudi proti Triglavu.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Branilec Nik Grahut je bil podajalec pri prvem golu Ledx Celja, v 50. minuti pa je sam premagal vratarja Urbana Avsenika.
Gostjam dopustile zgolj 44 točk
Košarkarice Cinkarne so bile proste v prvem krogu Jadranske lige, v drugem so v svoji dvorani premagale ekipo Vojvodine z 68 : 44.
Odlično so igrale v obrambi, v drugem polčasu so prejele le 19 točk. Najboljša igralka tekme je bila članica Cinkarne, Američanka Sara Loomis, ki je zbrala 14 točk in 10 skokov. Trener Damir Gr-gić ni bil povsem zadovoljen: »Poznalo se je, da je šlo za prvo našo tekmo v mednarodni ligi. Nekaj obdobij je bilo dobrih, nekaj jih je bilo slabših. Naš poudarek je na igri v obrambi, kajti v napadu še
nismo dovolj učinkoviti. Dekleta so prevečkrat izgubila žogo. Po drugi strani moram priznati, da smo pričakovali precej težjo tekmo, toda na koncu smo visoko in zasluženo zmagali.« Naslednji teden bo v Celju gostovala ekipa Orlovi iz Banja Luke, ki je izgubila nekaj igralk, a po Grgićevem mnenju zadržala najpomembnejši, Ristićevo in Svitlico.
Prihaja Ilirija
Svoje misli je dodala ka-petanka Maruša Seničar:
»Nismo še optimalno pripravljene, kajti imele smo malo
prijateljskih tekem, ker sta se nam tujki pozno pridružili.« Zelo opazen je bil delež hitre in bojevite branilke iz Kranja Zoje Štirn, ki tretjo sezono igra v dresu Cinkarne: »Na prvi tekmi v ligi Waba sta bili očitni naši želja in energija. Veliko stvari moramo še popraviti, predvsem v napadu. Trdo treniramo in počasi izboljšujemo kakovost svojih predstav.« Včeraj so Celjan-ke igrale v Nikšiću, v soboto (17.00) bodo v domačem der-biju gostile letos zelo močno ekipo Ilirije, ki je bila od Triglava boljša za 22 točk.
DŠ, foto: SHERPA
Sara Loomis (z žogo) in soigralke so imele že na začetku zadnje četrtine visoko prednost, zato je trener Damir Grgić na parket poslal vse igralke, tudi Ulo Krenk in Majo Uranker.
NA KRATKO
Še zmagujejo
Pivka: Celjske kegljavke ostajajo na prvem mestu lestvice 1. slovenske lige. V Pivki so zmagale s 5 : 3. Mira Grobelnik je podrla 558 kegljev, po tri manj pa sta zrušili Anja Kozmus in Mojca Preglau.
Navodnik drugi Slovenec
Ljubljana: Na 26. Ljubljanskem maratonu je bil najboljši Slovenec Rok Puhar, ki je osvojil šesto mesto. Drugi najboljši Slovenec je bil Celjan Simon Navodnik. Član AD Kladivar je 42 kilometrov pretekel v dveh urah in 26 minutah. (DŠ)
ŠPORT
sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com
17
Nogometaši Celja v Šiški v treh dneh izgubili oba polčasa
Bravo, Celje! Za kadete in mladince
Na skupni lestvici 1. slovenske mladinske in kadetske lestvice so namreč prevzeli vodstvo! Kadeti, ki jih vodi Marko Gobec, so na vrhu razpredelnice izenačeni z Olimpijo, mladinci so pod vodstvom Simona Sešlarja četrti in imajo enako število točk kot Maribor. Poznavalcev vrhunski rezultati ne čudijo. Vložek v mladinski pogon naj bi znašal več kot milijon evrov. Veliko igralcev obeh ekip ima profesionalne pogodbe, zbrani so z vseh vetrov. Za večino je dobro poskrbljeno, tudi štipendije so primerne visokemu proračunu.
DEAN ŠUSTER
Starši otrok iz oddaljenejših klubov ne kolebajo dolgo po povabilu iz Celja, še zlasti zaradi tehtnih razlogov. Za veliko denarja bodo in bomo imeli veliko glasbe.
Antić tekal po vodi
Žal članskih vrat ne brani Celjan. Metod Jurhar je na zadnjih dveh tekmah sedel na klopi, ko je priložnost - 12 tekem je branil Matjaž Roz-
man - dobil Florijan Raduha (ki je starejši od Jurharja). V soboto ga je slednji hudo polomil. Po precej nenevarnem strelu je žogo odbil predse, a je na spolzkem igrišču oddr-sal mimo nje, v mrežo pa jo je poslal David Flakus Bosilj. Razmere so po pol ure zaradi naliva postale neprimerne za igro, a sodnik Mihael Antić tekme ni prekinil. Šele pred začetkom drugega polčasa je
zadnjič zapiskal in jo preložil na ponedeljek. Usodo Celja je na začetku tedna zapečatil branilec Mitja Križan z odlično odmerjenim strelom in spomnil, da je bil nekoč napadalec (2 : 0). V statistiki je ostalo zapisano, da gostje niso imeli neposrednega strela proti vratom. A Denisu Popoviću je vratar Brava dvakrat preprečil zadetek po izvajanju kota.
Odločila je
začetniška napaka
Celjska ekipa je prejela naključna gola, trener Roman Pilipčuk je imel prav: »Temu težko rečemo tekma, saj je vse skupaj trajalo tri dni. V največji meri nam je zmago preprečila začetniška napaka v prvem polčasu. Tovrstne se ne smejo več dogajati. Težko je bilo nato v drugem polčasu, ki je sledil šele čez dva dneva, obrniti rezultat na glavo.« Pilipčuk je do-
dal: »Igrali smo nogomet, ki ni značilen za Celje. Čim hitreje smo se želeli približati naspro-
tnikovim vratom in si ustvarjati priložnosti. Toda to ni naš slog igre. Želimo imeti nadzor nad posestjo žoge in s pametnimi akcijami prihajati do priložnosti. Danes tega na žalost nismo prikazali.« Celjsko moštvo zdaj na lestvici za devet točk zaostaja za vodilno Olimpijo. V soboto zvečer se bosta v Celju spopadla ranjena leva; gostitelji so tretji, Mariborčani sedmi. Podpirale jih bodo Viole. Kje bodo Celjski grofje?
Lestvica 1. SN L
OLIMPIJA 14 11	1 2 25	15	34
KOPER 14 8	2 4 22	13	26
CEDE 14	4 3 20	17	25
MURA 14	5 3 27	19	23
DOMŽALE 14	6 4 20	18	18
BRAVO 14	2 7 16	11	17
MARIBOR 14	2 7 21	22	17
KALCER 14	6 6 13	26	12
GORICA 14	5 7 11	18	11
TABOR 14 1	5 8 9	25 8	
Zelo uspešni na prvi tekmi zimske sezone
Prva in druga ekipa Plavalnega kluba Neptun sta se udeležili uvodne tekme zimske sezone, ki je bila v ljubljanskem bazenu Tivoli.
Na tekmovanju za Ribin jesenski pokal so plavalci celjskega kluba pod vodstvom trenerke Adrijane Verdinek in trenerja Roberta Kekca osvojili kar 35 medalj. Miha Čujež je zmagal štirikrat (100 prsno, 200 mešano, 50 in 100 delfin), dvakrat je bil drugi. Tudi Julijan Pevec je štirikrat stal na najvišji stopnički (100 in 200 prsno, 200 prosto in mešano), po enkrat je bil drugi in tretji. Zmagali so še Gašper Pevec (200 prsno), Lena Bornšek (400 prosto), Filip Bratina (100 hrbtno in 200 mešano) ter Jakob Lesjak in Lena Bornšek na 800 metrov. Izabela Pakiž Rumpf in Taya Čanžek sta osvojili po tri druga mesta.
Najboljši na 200 metrov prsno: tretji z desne je Gašper Pevec, druga z leve pa je Izabela Pakiž Rumpf.
Med najboljše tri so se na ljubljanskem mitingu uvrstili še Pia Krajinović, Sebastjan Jug,
Danilo Obačkić, Vid Završnik, Vid Čujež in Jakob Brodej.
DŠ, foto: PK Neptun
Roman Bezjak (levo) in Marijo Močić (desno) lahko ogromno pokažeta mladim nogometašem.
Celjski asi na čelu z Bezjakom v Šentjurju
V Nogometnem klubu Šentjur so ponosni, da se jim je kot trener pridružil nekdanji reprezentant Roman Bezjak, ki je za slovensko člansko izbrano vrsto zbral 33 nastopov in dosegel pet golov.
Z ženo in otrokoma si je ustvaril dom v Vojniku. Še naprej igra nogomet, zdaj v nižji avstrijski ligi. Pri NK Šentjur je združil moči z nekdanjimi soigralci iz Celja Marijem Močićem, Igorjem Kuljanccem in Dejanom Krljanovićem, ki so s predsednikom kluba Jernejem Leskovarjem pred približno dvema letoma zastavili nov projekt, ki seveda temelji na delu z mladimi. Bezjak ima treninge s selekcijo U15 štirikrat na teden. Pravi, da mu je v veliko pomoč Močić, eden najbolj obetavnih celjskih nogometašev, ki je moral zelo zgodaj končati svojo športno pot zaradi težje poškodbe.
DŠ, foto: Urban Lesjak
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 27. 10.
Komemoracije ob dnevu spomina na mrtve
SREDA, 2. 11.
17.00 Fotohiša Pelikan Celje Odprtje Galerije Božena z razstavo Lepota je ženskega imena
19.30 Narodni dom Celje
Aco Aleksander Bišćević, tenorist in pianist in plesalec Alberto Pagani
Koncert
PETEK, 28. 10.
17.00 Vila Bianca Velenje Razstava Jezero Odprtje razstave akademske slikarke Nataše Tajnik Stupar 19.00 Kulturni center Laško Proslava ob dnevu reformacije z osrednjim dogodkom Bralne značke za odrasle
Osrednja gosta Lilijana Klemenčič in Janez Škof
19.30 Gledališče Celje_
William Missouri Downs: Poglej me!
Abonma Petek večerni in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Uroš in Tjaša Steklasa
Koncert
SOBOTA, 29. 10.
17.00 Gledališče Celje_
William Missouri Downs: Poglej me!
Abonma Sobota popoldanski in izven 18.00 Cerkev sv. Martina Ponikva
Imel sem ljubi dve
Koncert s promocijo notne zbirke zborovskih pesmi Josipa Ipavca; sodelujejo združeni pevski zbori iz občine Šentjur 22.00 MC Patriot slovenske Konjice
Unforgiven 4 - Metallica tribute
Koncert
NEDELJA, 30. 10.
19.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom
Javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Najlepše pop uspešnice vseh časov - Gašper Rifelj & Nuša Derenda Koncert
PONEDELJEK, 31. 10.
20.30 Max klub Velenje_
Nina Strnad, Gašper Bertoncelj, Renato Chicco trio s posebnim gostom Alexom Sipiaginom Koncert, abonma Max klub Jazz festival in izven, Kreativna Jazz klinika
TOREK, 1. 11.
11.00 Knjigarna Antika Celje Bori Zupančič: Potepuh Filikafrak in njegova senca
Odprtje razstave
21.00 Max klub Velenje_
Charles Altura trio whit Ameen Saleem & Jason Brown
Koncert v okviru Kreativne Jazz Klinike
20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Sanem Kalfa (vokal), John Escreet (klavir), Charles Altura(kitara), Soweto Kinch(saksofon)
Koncert v okviru Kreativne Jazz Klinike
Druge prireditve
ČETRTEK, 27. 10.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Etnodetektivi - Življenje v Celju nekoč in danes
Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju, primerno za 3. razred OŠ
9.00 do 18.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu
VR-teleskop - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu
17.00 Občinska knjižnica Polzela Skuhana pravljica od dveh prijaznih čarovnic
18.00 Občinska knjižnica Prebold
Pravljična ura s čarodejem Andrejem
Začarani pravljici bo sledila zabava.
18.00 Celjski dom
O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
Uvodno informativno predavanje
18.00 Celjski mladinski center Tečaj orientalskih plesov: Shekaya
19.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večer -Pogovori za dušo
Vodi mag. Drago Tacol
PETEK, 28. 10.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Športni bonton
Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton; za skupine
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod Pustim gradom
Tradicionalni pogovorni večer bo vodil Jernej Hozjan. 19.00 Knjižnica Velenje Proslava ob dnevu reformacije
SOBOTA, 29. 10.
8.00 do 12.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
Knjižni sejem
9.00 do 18.00 Stari grad Celje Doživetja na Starem gradu: Grajske uganke
Od sobote do srede ob istem času; krompirjeve počitnice.
novi tednik
vMm 2 штј!
10.00 Zbirališče pred Domom kulture Slovenske Konjice Brezplačni vodeni sprehodi po Slovenskih Konjicah
Tudi v nedeljo ob istem času
11.00, 13.00 in 15.00 Stari grad
Celje_
Doživetja na Starem gradu: Brezplačno turistično vodenje Od sobote do srede ob istem času; krompirjeve počitnice.
16.00 Mladinski center Žalec Delavnica vezenja
17.00 Celjski mladinski center Tečaj slikanja portretov Vodi celjski slikar Đorđe Aleksić Dimitrijević
17.00 Pod Šaleškim gradom Na Šaleškem gradu strraaššiii
Srhljiva dogodivščina za otroke.
18.00 Fontana piv Zeleno zlato
Žalec_
Zaključek VII. Sezone Fontane piv Zeleno zlato
Koncert Modrijanov
PONEDELJEK, 31. 10.
10.00 Celjski mladinski center Hokus pokus
Strašno popotovanje primerno za vse starosti.
Halloween party
SREDA, 2. 11.
9.00 do 16.00 Rdeča dvorana Velenje
Jesenski športni tabor
Krompirjeve počitnice; pester in zabaven športni program namenjen otrokom od 6 do 12 let.
10.00 do 12.00 Vila Rožle Velenje
Jesenski počitniški Živ - žav
Ustvarjalnice, družabne igre, zabava...
10.30 do 12.00 Galerija Velenje Umetnost jesenskega listja
Jesenske počitniške mini delavnice; prijave: info@ galerijavelenje.si
ČETRTEK, 27. 10.
10.30 Teharje
Polaganje venca
PETEK, 28. 10.
13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
Krompirjeve počitnice 16.00 Mladinski center Žalec Noč čarovnic za najmlajše
Ob 21.00 Helloween party 17.00 Stari grad Celje
(krompirjeve počitnice) Doživetja na Starem gradu: Noč čarovnic na gradu
Predhodne prijave: tic. celje@celje.si; krompirjeve počitnice 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
2. Trubarjeva nočna mora
Poslikava obraza za najmlajše 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Noč čarovnic 2022
Tradicionalna in najbolj strašljiva noč čarovnic
10.00 in 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Krompirjeve počitnice -Kako je, če
Branje, pripovedovanje in igrarije v sodelovanju z mladimi iz Evropskega projekta Polet s knjigo; primerno za otroke od 5. do 12. leta; vstop prost
11.00 Stari grad Celje_
Doživetja na Starem gradu: Turnir v grajskem šahu
Krompirjeve počitnice 11.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
J esensko počitniško druženje: Hermanov kulturni teden
11.00 Stari pisker Celje_
Osrednja slovesnost in polaganje vencev
11.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina pri spomeniku padlim v NOB Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
11.00 Pokopališče Slovenske Konjice
Komemoracija v počastitev dneva spomina na mrtve
Hermanova otroška, družinska ustvarjalnica
15.00 Stari grad Celje_
Doživetja na Starem gradu: Spoznaj sokola: elegantnega lovca z neba
Krompirjeve počitnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Kata Laštro: Čebelja cvetna abeceda
Počitniška ura pravljic
13.00 Grobnica Golovec Krajši program in polaganje vencev
17.00 Pri spomeniku onemele puške Velenje Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
PONEDELJEK, 31. 10.
11.00 Pri grobovih 100
Frankolovskih žrtev na Stranicah
Žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
za
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 29. 10.
20.30 Celjski mladinski center Dobrodelni stand up večer
Nastopili bodo Aleš Novak, David Gorinšek, Žan Luc Kramer, Bina Plaznik in Miha Dolenc.
POGREBNE STORITVE
in CVETLIČARNA
Na voljo smo vam ob katerikoli uri
ROPOTAR Ivan s.p., Šempeter
_DOSEGLJIVI SMO 24 UR NA DAN:_
Tel.: 03 700-14-85 041 613-269, 041 748-904
ali pa nam pišete, postavite vprašanje na: e-pošto: ivan.ropotar@gmail.com www.pogrebne-storitve-ropotar.si
Z VAMI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH ŽE VSE OD LETA 1994
22.00 Kulturni center Rogaška Slatina
2. Trubarjeva nočna mora
Ples v maskah, ogrela vas bosta DJ GT in DJ STOKX
22.00 Hotel Slatina Rogaška Slatina
8.00 do 12.00 Prostori MC kavarne in hotela Žalec Počitniške delavnice, vsak dan do 4. 11.
9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček
Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
9.00 do 12.00 Vila Bianca Velenje
Biancina slikarska delavnica
Krompirjeve počitnice; ustvarjalna slikarska delavnica je namenjena otrokom, starim od 8 do 14 let.
Iz ozadja tišine vam neslišno ponujamo toplo dlan in pomoč pri urejanju vsega, kar je treba opraviti za pokojnikovo spoštljivo zadnjo pot.
Prav tako vam omogočimo sprejem pogreba na vašem domu, na razpolago smo tudi ob nedeljah in praznikih, ne glede na uro in kraj.
Dovolite, da vas razbremenimo odvečnih poti in skrbi, da se boste v miru in spokojno lahko posvetili spominu na vaše najdražje in se pripravili na zadnje slovo. 1/ naši cvetličarni bomo po vaših željah izdelali najlepše žalne aranžmaje - vence, ikebane, šopke ..., in prisluhnili ostalim vašim željam.
Nudimo BREZPLAČNO OBJAVO OSMRTNICE na naši spletni strani, kot NOVOST
K OSMRTNICAM pa tudi možnost, da v ŽALNO KNJIGO svojcem umrle osebe, ki ste jo poznali, izrazite besede sožalja, ali pa v slovo namenite kakšno lepo misel, verz. K želji, da bi bilo slovo od vaših najdražjih lepo in nepozabno, smo vam ves čas na voljo in ustrežemo vsem, še tako drobnim željam.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
Tako hitro je prišlo, še adijo nisi rekel nisi podal nam roko v slovo. Solze nam lijejo iz oči na tvoj grob preran, a tebe, dragi Vojko, ni in ni.
V SPOMIN
30. oktobra 2022 mineva prvo leto žalosti, kar si nas zapustil, dragi nečak
VOJKO OSTROZNIK
Za tabo so ostali velika praznina, žalost in sledovi dela tvojih pridnih rok. Zelo te pogrešamo, vedno boš v naših srcih in naših mislih. Počivaj v miru, vsem pa iskrena hvala, ker obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Z žalostjo v srcu: teta Cvetka z možem Ivanom, bratranec Uroš s Suzano ter mali Max, ki te bo vedno pogrešal.
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PRODAM
OPEL corso 1,2 16 V, 59 kW, srebrne barve, letnik februar 2009, prevoženih 48.000 km, garažirano, nekarambolirano, zelo lepo ohranjeno, prodam. Telefon 040 697-656, od 15. do 18. ure.
778
798
PRODAM
STROJI
PRODAM
VRTAVKASTO brano, širina 2,20 m, prodam.
Telefon 041 641-425.	782
SKOBELJNI stroj Mio standard, debelinka poravnalka, in dva elektro motorja z reduktorjem, prodam. Telefon 070 993922.	790
KUPIM
TRAKTOR in nekaj priključkov kupim. Telefon 031 443-957.	p
ROLBO Gorenje Muta, za sneg, priklop na dva vijaka, kupim. Telefon 070 993-922.790
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Vesna RE-HAR in Jakob TOT, oba iz Zaloške Gorice.
i4o
ODPIRALNI ČAS: INFORMACIJE:
i i- muzej У* Л /' Celje
TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO
WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618
JAVNO VODSTVO
CELEIA - MESTO POD MESTOM
NEDELJA,
30. oktober 2022, ob 11.00,
KNEŽJi DVOR.
Vstopnina: 4€
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
FRANČIŠKA KOVAČA
iz Laškega (7. 9. 1940-7. 10. 2022]
se iz srca zahvaljujemo za vse ustne in pisne izraze sožalja, za cvetje, darovane maše in druge darove. Hvala pogrebni službi JP Komunala Laško in gospodu nadžupniku Roku Metličarju za opravljeno mašo in pogrebni obred ter praporščakoma Rdečega križa OZ Laško-Radeče in Društva invalidov občine Laško. Posebna zahvala govornici Petri Kolšek
za izrečene besede slovesa in mešanemu kvartetu Oljka za zapete pesmi. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
MAGNETNO odejo, veliko 90 x 200 cm, še nerabljeno, prodam za 50 EUR. Telefon 070 441-343.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	771
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 466-043.
786
PRAŠIČE, težke od 140 do 180 kg, prodam.
Telefon 031 832-520.	789
JARKICE, mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini. Aurokane za zelena jajca; od 3. novembra naprej bomo začeli prodajati za bele, rjave, črne, grahaste. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance za pitanje. Telefon (03) 700-1446.
p
TELICE simentalke, pašne, breje od 5 do 8 mesecev, po izbiri prodam. Možna menjava. Telefon 031 467-862. 792
Spomini so kakor iskre, ki pod pepelom tlijo, ko jih razgrneš, znova oživijo...
V SPOMIN
V teh dneh mineva deset let, kar nas je zapustil naš dragi
MILAN ZABKAR
iz Laškega
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in iskreno besedo.
Anica ter Mojca in Tanja z družinama
BIKCA simentalca, eden je star 3 mesece, drug 10 dni, prodam. Telefon 070 267032.	794
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VALJ Inox, za sadni plin, z jermenico in ležaji, prodam. Telefon 041 818-899. 788
36-letni fant, pošten, iskren, deloven, romantičen, vedno urejen, išče dekle za resno zvezo, staro od 28 do 40 let. Imam svoje stanovanje, lahko se preseliš k meni. Telefon 031 265-192 ali dhrvatic@gmail.
com
PRODAM
BALE, fi 120 do 130 cm, prve in druge košnje, prodam. Informacije po 16. uri, telefon 031 596-722.	784
KRMNI krompir prodam. Telefon 041 663137.	795
OSTALO
PRODAM
ZAJČNIKE, lepo ohranjene, pet kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 775-328.	781
LESENO okno Termopan, malo rabljeno, lepo ohranjeno, širina 100 cm, višina 120 cm, in dve kamniti okenski polici, prodam. Cena 90 EUR. Telefon 041 353-228.787 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479.	p
PRAŠIČA, krmljenega s kuhano domačo hrano, vlečno kljuko za renault, vrtalni stroj s stojalom, dve dvigalki in rezalni stroj za rezanje keramike, ugodno prodam. Telefon 041 858-725.	797
Smrti
Celje
Umrli so: Viktor KUS iz Braslovč, 79 let, Zofija Sonja MAJERIČ iz Šoštanja, 75 let, Matilda VRAČUN iz Celja, 94 let, Marjan KRAGOLNIK iz Košnice pri Celju, 86 let, Dragan STEVOVIĆ z Ljubeč-ne, 71 let, Jožef TREBOVC iz Šentjurja, 72 let, Anton LEBER iz Šoštanja, 80 let, Alojz SMODEJ iz Šmartnega v Rožni dolini, 77 let, Erik JAGER iz Celja, 62 let, Frančišek ZE-HEL iz Nazarij, 86 let, Miroslav SANČANIN z Ljubečne, 64 let.
Žalec
Umrla je: Pavla Breda MARINKO iz Zaplanine, 82 let.
Velenje
Umrli so: Elizabeta GOR-ŠEK iz Šoštanja, 80 let, Boris STROPNIK iz Velenja, 38 let, Anton Herman BREŠAR iz Velenja, 82 let, Franc NAPO-TNIK iz Velenja, 74 let, Jula DRAČKO iz Velenja, 84 let, Franc VIHER iz Velenja, 57 let.
novi tednik
Vedno 2 шеиој/
p
L 72
Z
p
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, mama, spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, ome, tašče in prababice
MARIJE JURŠE
po domače Strnadove Mirice iz Drešinje vasi 14 (15. 8. 1933-25. 9. 2022]
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše, patru Van-čiju Arzenšku za cerkveni obred, gospodu Pungartniku za lep govor, pogrebni službi Morana, cvetličarni Poznič, skupini Oljka za lepo zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino.
Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, še enkrat hvala.
Vsi njeni domači
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
Minilo je 12 let, kar nas je zapustil dragi oče in stari oče
STANISLAV JURŠE
iz Drešinje vasi 14
Vsem hvala, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Njegovi domači
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubi mož in ati
IVAN VAHČIČ
iz Kozjega
Od njega smo se na njegovo željo poslovili v petek, 21. oktobra 2022, na ljubljanskih Zalah.
Žalujoče: žena Marjana ter hčerki Mija in Ana
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in tašče
MATILDE VRAČUN
iz Brodarjeve ulice 29 v Celju (9. 2. 1928-14. 10. 2022)
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Draga mama, zelo te bomo pogrešali!
Žalujoča: hči Zdenka z družino
p
20
EKOLOŠKA OSVEŠČENOST
Centri ponovne uporabe v naših krajih
Za nekoga odpad, za drugega zaklad
Potrošniška družba smo. Nemalokrat pretiravamo z nakupovanjem. Kupujemo in kopičimo stvari, ki jih redko uporabljamo ali se jih že kmalu po nakupu naveličamo. Zato se hitro znajdejo v smeteh, zadnja leta vedno pogosteje tudi v centrih ponovne uporabe, kjer jim s predelavo zagotovijo novo uporabno vrednost. Na širšem Celjskem imamo centre ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah, Vojniku, Rogaški Slatini in Velenju. Kako so obiskani in v kolikšni meri pripomorejo k spreminjanju naših potrošniških navad?
BARBARA FURMAN
uporabe občanke in občani vseh generacij odlično sprejeli. »Z veseljem pokličejo, ali lahko nekatere stvari prinesejo k nam. K nam pogosto zahajajo po prenovljene kose. Cene so ugodne. Radi se pohvalimo, da imamo kupce iz vse Slovenije, prav tako imamo nekaj stalnih strank.«
Denar za delovanje Centra ponovne uporabe Velenje zagotavlja Mestna občina Velenje, nekaj sredstev prispevajo sami s prodajo izdelkov. Prizadevajo si tudi za financiranje iz evropskih in državnih virov.
Z majhnimi koraki
V centru z zadovoljstvom ugotavljajo, da se osveščenost
ljudi glede pomena ponovne uporabe iz leta v leto izboljšuje. »Z majhnimi koraki lahko vsak od nas pripomore k spodbujanju odgovornejšga vedenja, ki v ospredje postavlja pomen okoljskega osveščanja za preprečevanje nastajanja odpadkov,« poudarja Hojniko-va in dodaja, da zato v sklopu projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga podpira Mestna občina Velenje v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Velenje, mlade osveščajo o tem, da ni vedno treba kupiti novega izdelka. Pokažejo in dokažejo jim, da je za nekoga odslužena in odvržena stvar lahko za drugega uporabna in dragocena.
CPU Velenje: Uspešno prvo desetletje
V Centru ponovne uporabe (CPU) Velenje letos obeležujejo deset let delovanja. V tem času so v ponovno uporabo vrnili že 311 ton izdelkov za dom in gospodinjstvo, športno in otroško opremo. Gre za dober primer krožnega gospodarstva z okoljevarstve-nim, socialnim in ekonomskim učinkom, poudarjajo v velenjskem centru ponovne uporabe.
»Radi rečemo, da s skrbno obdelavo, z globinskim čiščenjem in domiselnimi rešitvami
odvrženim stvarem vrnemo življenje. Tako preusmerimo odpadke iz zbirnih centrov nazaj v uporabo. Nekatere izdelke predelamo tudi v edinstvene kose. Za nekoga odpad je lahko za drugega zaklad,« poudarja Tatjana Hojnik, ki
je v velenjskem centru ponovne uporabe zaposlena že dlje časa. V omenjenem centru so sicer zaposleni štirje, pri čemer imajo vsi veliko ustvarjalnih idej in praktičnega znanja.
Dober odziv
Center ponovne je na Šaleški cesti v Velenju, v njem sta delavnica in trgovina, ki so jo letos v celoti prenovili in ji dodali pridih domačnosti. Po besedah Hojnikove so center ponovne
Po besedah Tatjane Hojnik so tudi velenjski center ponovne uporabe občanke in občani vseh generacij odlično sprejeli. Radi se pohvalijo, da imajo kupce iz vse Slovenije in vse več rednih strank.
Center ponovne uporabe Velenje so občani dobro sprejeli. (Foto: CPU Velenje)
V centrih ponovne uporabe se zavedajo, da se ne morejo primerjati s proizvajalci iz držav tretjega sveta, zato delajo izdelke, ki jih oni ne dobavljajo. »Ljudje iščejo nekaj drugačnega, izvirnega. Zato izdelujemo edinstvene izdelke, ki so v naših centrih naprodaj po zelo ugodnih cenah.
trgu ni. Ne moremo se primerjati s proizvajalci iz držav tretjega sveta, zato delamo izdelke, ki jih oni ne dobavljajo. Izdelki so v naših centrih na voljo po zelo ugodnih cenah. Ljudje prinesejo tudi svoja oblačila, ki so se jih naveličali, mi pa jih preoblikujemo, nekaj odvzamemo ali dodamo. V vojniškem in konjiškem centru ponovne uporabe dobijo oblačila novo dodano vrednost,« pojasnjuje dr. Vovkova.
Krožno
gospodarstvo
Da bi javnost čim bolj seznanili s poslanstvom cen-
trov ponovne uporabe, pripravljajo dneve odprtih vrat, različne delavnice, prav tako sodelujejo z vrtci in s šolami. V sklopu norveškega projekta Studio krožnega gospodarstva po besedah dr. Marinke Vovk v centrih ponovne uporabe pripravljajo promocijske dejavnosti, na katerih ljudi osveščajo o pomenu krožnega gospodarstva in ponovne uporabe. S projektom naj bi pripomogli k boljšemu razumevanju ekodizajna odpadkov ter industrijske simbioze pri vzpostavitvi Studia krožnega gospodarstva. Projekt financira Norveška.
Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini je bil prvi tovrsten center v Sloveniji. (Foto: CPU Rogaška Slatina)
Dr. Marinka Vovk: »Varčujemo naravne
vire«
»V centrih ponovne uporabe smo razvili idejo, da uporabljamo le tisto, kar že obstaja. Zavedamo se, da je najdragocenejše, kar lahko storimo z odvečnim materialom ali izdelki, da jih spremenimo v nov izdelek. Tako prispevamo k varčevanju omejenih naravnih virov in zmanjševanju izpustov ogljika,« poudarja dr. Marinka Vovk, pobudnica ustanovitve centrov ponovne uporabe v Sloveniji.
Centri ponovne uporabe so bili v naši državi vzpostavljeni v okviru projekta Vzpostavitev pogojev za delovanje mreže Reuse centrov z zelenimi delovnimi mesti, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad.
Leta 2011 je v Rogaški Slatini odprl vrata prvi center ponovne uporabe v Sloveniji, v naslednjih letih tudi v Slovenskih Konjicah in Vojniku. Približno 250 ton izdelkov pripravijo za prodajo kot nove izdelke. Snov-
Utrinek iz centra ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah (Foto: CPU Slovenske Konjice)
ni tok zavrženih izdelkov je večji, saj jih dve tretjini ne morejo vključiti v nadaljnjo uporabo. Ko jih zberejo, jih pregledajo, odstranijo poškodovane oziroma uničene dele ter uporabne kose pripravijo za nadaljnjo uporabo. Pomembno je, da za pripravo novih izdelkov ne uporabijo novih materialov in virov.
Izvirno in poceni
Kot še pravi Vovkova, zaposlene v centrih ponovne uporabe glede delovnih procesov izobražujejo, da se seznanijo z najnovejšimi tehnikami in smernicami. »Spremljamo aktualne smernice, ob tem ljudi poslušamo, kaj iščejo, želijo, pričakujejo. Delamo predvsem edinstvene izdelke, ki jih na
V centru ponovne uporabe v Vojni-ku so na voljo raznovrstna oblačila. (Foto: CPU Vojnik)
4

Tednikove Äzaodbe
Št. 43 / Leto 77 / Celje, 27. oktober 2022
Pred 1. novembrom razmislimo o leseni sveči, kjer plamen še dolgo ne ugasne
Bolj traj(nost)en poklon preminulim
Ko smo stopili skozi vrata delavnice, je v prostoru zavel vonj po lesu. Ta že od nekdaj navdušuje Vanjo Selič iz Šentjurja. Ko sta z možem Gregorjem pred leti iskala lesene sveče, ki bi jih namesto klasičnih odnesla na grobove preminulih, se jima je porodila ideja, da bi jih izdelovala sama. Glede na povpraševanje po tovrstnih izdelkih ocenjujeta, da se navade ljudi ob prvem novembru v zadnjem času močno spreminjajo.
TINA STRMČNIK
Ljudi, ki so nas zapustili, nosimo v spominu in srcu, svoje spoštovanje jim želimo ponavadi še posebej izkazati ob dnevu vseh svetih. »Pri nas doma že dolgo ne kupujemo sveč. Še preden so se uveljavile lesene svečke, smo na grob raje položili nagelj. Zdaj z nakupom lesenih izdelkov podpiramo majhno lokalno delavnico,« nam je pojasnila gospa, ki je prišla v delavnico v šentjurski Novi vasi prevzet svoje naročilo.
Za zakonca Selič je bilo obdobje pred prvim novembrom 2020 prelomno za njuno poslovno pot. Takrat sta namreč s pomočjo spleta naročila lesene svečke. Na računu sta opazila, da sta proizvajalca pod eno streho imela tako lesno kot kovinarsko delavnico. In ker se Gregor že vrsto let posveča kovinarstvu, sta z Vanjo tako dobila spodbudo, da bi tudi sama poskusila z laserskim izrezom ter z graviranjem na les in druge materiale.
Vanja in Gregor Selič z izdelki, ki sta jih ustvarila iz češnjevega lesa.
Sveča, ki ne obremenjuje okolja
Nakup stroja je bil prvi korak, nato sta zače- \ la spoznavati programske zakonitosti. Iz lesa izdelujeta
\m
- v * y ' - ■
najrazličnejše izdelke, od okrasnih do uporabnih. A prav lesene svečke so nekaj, kar je po njunem opažanju v zadnjem času močno razširjeno predvsem v Sloveniji, medtem ko druge kulture te navade še ne gojijo. Zakaj ljudje namesto plastične sveče na pokopališče raje odnesejo leseno? Po Vanjinih besedah jim je všeč, da plamen tovrstne
Medtem ko smo bili v preteklosti vajeni predvsem sveč, kjer je vosek v plastičnem ovoju, lahko v zadnjem času na grobovih opazimo različne druge možnosti.
Vanja Selič: »Že od nekdaj rada ustvarjam, barvam, to me veseli. Delo si organiziram tako, daje vsa družina na kupu. Medtem ko se jaz posvečam izdelkom, sin ustvarja iz kosov lesa, ki ostanejo.«
svečke nikoli ne ugasne, da izdelek ne predstavlja bremena za okolje in je nekaj novega, drugačnega.»Sploh žarni grobovi so bolj mini-malistični, na njih je pogosto le marmorna plošča. Ljudje, ki na grobovih nimajo veliko rož, se odločajo za lesene sveče s podstavki. Drugi imajo raje takšne, ki jih lahko zapičijo v zemljo ali v posodo cvetličnega aranžmaja.« Medtem ko omenjene svečke izdelujeta iz topolovega lesa, ki je zelo hvaležen za obdelavo, sta letos prvič izdelala še nekaj lesenih sveč
in aranžmajev iz češnjevih debel in vej.
Neizmerne možnosti lesa
Tisti, ki poiščejo njune izdelke, delijo njuno miselnost, da je v našem okolju preveč plastike. Nelakirani izdelki v naravni barvi lesa vremenskim razmeram kljubujejo približno štiri mesece, morda se nekoliko spremeni le odtenek lesa. »Ko svečka ne služi več svojemu namenu,
Gregor Selič: »Delo v lesni in kovinarski delavnici se nama lepo prepleta in ga lahko dobro usklajujeva.«
jo lahko odvržemo med biološke odpadke ali jo vržemo na ogenj,« je povedala sogovornica in dodala, da nekateri kupci lesenim svečkam svojo osebno noto vdahnejo tako, da jih pobarvajo in okrasijo po svoje. Sicer so na svečkah tudi različni motivi in napisi, tako da je izbire dovolj za vse.
Sicer pa je delo zakoncev Selič zelo pestro. Kmalu bosta začela snovati lesene ad-ventne venčke, jaslice, lučke, okraske za božično drevo. S svojo ponudbo, ki med drugim zajema še nakit, družabne igre, igrače, najrazličnejše izdelke za darila, se rada predstavljata na dogodkih v kraju. Nedavno sta stojnico založila na Keltskem dnevu na Rifni-ku in na etnološki prireditvi Bučn'ce. Decembrski dobri možje bodo kakšno darilo pri njiju med drugim lahko poiskali na tradicionalnem šentjurskem Miklavževem sejmu.
Foto: TS
Svečke iz delavnice Selič je mogoče najti tudi v nekaterih šentjurskih cvetličarnah in vrtnarijah.
S pomočjo rib do Vsi smo ljudje z veliko Neobičajen sprehod
solate in kaviarja str. 24-25 začetnico str. 26-27	po Dolgem polju str. 28
22
INTERVJU
70 let Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Z roko v roki s
hmeljarji in pivovarji
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bilo te dni slovesno. Mineva namreč 70 let od ustanovitve inštituta. Direktor te raziskovalne, svetovalne in izobraževalne ustanove Bojan Cizej pravi, da imajo ob jubileju veliko razlogov za zadovoljstvo, saj ohranjajo dobro sodelovanje tako s hmeljarji kot pivovarji. In tudi z lokalno skupnostjo. Ob tem jim tudi izzivov za še učinkovitejše delo inštituta ne manjka. Med drugim želijo ustanoviti center za namakanje, ki bi koordiniral druge namakalne sisteme po državi, poudarja direktor.
BARBARA FURMAN
Odločili so se, da bodo obletnico obeležili nekoliko drugače, kot je v navadi. Ne le slovesno, ampak tudi delovno. Organizirali so okroglo mizo, na kateri so govorili o aktualnih izzivih na področju hmeljarstva. Povabilu so se odzvali ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. Izpostavili so dosežke Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v zadnjih 20 letih. Prvih 50 let delovanja inštituta je že strnjenih v jubilejnem zborniku, ki je izšel ob 50. obletnici inštituta, zadnjih 20 let so predstavili v posebni jubilejni izdaji revije Hmeljar, ki sicer izhaja enkrat letno. Na prireditvi so predstavili tudi vse zaposlene, ki delajo na inštitutu, s čimer so praznovanju dodali še nekoliko bolj osebno noto. Skupaj je 57 zaposlenih, med njimi je devet doktorjev znanosti.
Pred približno dvema letoma ste iz Pivovarne Laško prišli na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer ste prevzeli vlogo direktorja. Pravite, da ste bili presenečeni nad zelo prijetnim vzdušjem v kolektivu.
Da, prišel sem v zelo motiviran kolektiv, v katerem prevladuje dobro vzdušje. Zaposleni
čutijo posebno pripadnost inštitutu, zelo so prizadevni in inovativni. Veste, nismo tipična javna uprava, skoraj polovico denarja za delovanje inštituta moramo zagotoviti sami. Inštitut je prav tako zelo vpet v lokalno okolje, s hmeljarji v Savinjski dolini, približno 120 jih je, smo ena velika družina, ki temelji na zaupanju in sodelovanju. Naš inštitut je nekakšna vez med hmeljarji in pivovarji.
Kakšno je torej temeljno poslanstvo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije?
Z raziskovalnim, izobraževalnim in svetovalnim delom si prizadevamo za razvoj slovenskega hmeljarstva in krepitev njegove konkurenčnosti. Pridobljeno znanje naša svetovalna služba prenaša hmeljarjem, ki se pri svojem delu soočajo z različnimi izzivi, od poplav in suš do najrazličnejših bolezni, ki klestijo pridelek hmelja. Na inštitutu si vedno prizadevamo zagotoviti hitre in učinkovite rešitve za konkretne težave. Znanje posredujemo tudi svetovalnim službam na kmetijsko-gozdarski zbornici, s katero prav tako zelo dobro sodelujemo. Prenos znanja do končnih uporabnikov je ključno poslanstvo našega inštituta.
Da je naše delo čim bolj učinkovito, si prizadevamo tudi v posvetovalnem odboru za žlahtnjenje in tehnologijo hmelja, v katerem se nekajkrat na leto srečamo s predstavniki hmeljarjev, trgovcev in kmetijsko-gozdarske zbornice. Skupaj iščemo rešitve za najbolj aktualne težave ter načrtujemo nove dejavnosti. Prav tako imamo redne sestanke na terenu s hmeljarji, udeležba je dobra. Pripravljamo tudi publikacije s celostnimi informacijami, ki so kakorkoli povezane s hmeljarstvom, vsako leto organiziramo tudi strokovni simpozij.
Paleta dejavnosti je torej raznolika. Na kateri dosežek inštituta v minulih sedmih desetletjih ste najbolj ponosni?
Razlogov za zadovoljstvo in ponos imamo veliko. A bi izpostavil predvsem dejstvo, da nas hmeljarji še vedno potrebujejo. Da z njimi ohranjamo sodelovanje, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Ponosni smo tudi na to, da nam je država podelila pooblastila za Nacionalni referenčni laboratorij na področju zdravstvenega varstva rastlin. Seveda nenehno težimo k izboljšavam. Že približno dvajset let je prisotna želja, da bi v sklopu našega inštituta ustanovili center za namakanje, ki bi koordiniral druge namakalne sisteme po državi. V tej smeri že delamo, saj imam projekte že pripravljene.
Je Slovenija še vedno v vrhu med proizvajalci hmelja v svetu?
Slovenija je peta največja proizvajalka hmelja na svetu. Kar 95 odstotkov ga izvozimo. Od nekdaj je hmelj slovenska izvozna zgodba, zato je treba vzdrževati konkurenčnost. Ključno pri tem je znanje. Tega so se zavedali hmeljarji že pred drugo svetovno vojno, toliko bolj po njej, ko je takratna zadružna zveza na pobudo hmeljarjev ustanovila inštitut za hmeljarstvo. Leta 2003 je inštitut prešel pod okrilje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In tako je še danes.
Ob tem naj povem, da na nasadih v naši državi prevladujejo sorte hmelja, ki so bile žlahtnjene na našem inštitutu. Približno 98 odstotkov jih je. Imamo odlične strokovnjake za žlahtnjenje. A to ni dovolj, treba je spremljati razmere na tržišču piva, po katerih okusih je največje povpraševanje, in se temu povpraševanju prilagajati. V Savinjski dolini sicer prevladujejo stare sortne hmelja, a imamo prav tako ugodno mikroklimo za nove aromatične sorte hmelja, tudi za dišavnice.
Ekstremne vremenske razmere so vedno pogostejše. Poplave in suše tudi nasadom hmelja ne prizanašajo.
Zato je ključni izziv za vse, kako se čim bolj učinkovito prilagoditi podnebnim spremembam. Soočamo se tako s poplavami kot z vedno daljšimi sušnimi obdobji. Namakalni sistemi so edina rešitev pri soočanju s sušo. Te imamo. Država je namreč vložila veliko denarja za njihovo ureditev v Savinjski dolini. Da bodo namakalni sistemi učinkoviti, pa je treba urediti še mokre zadrževalnike. Prav tako je treba vzpostaviti napovedovalno službo, ki bo hmeljarjem pravočasno posredovala informacije o tem, kdaj je treba namakati nasade hmelja in v kolikšnih količinah.
Na hmelju se pojavljajo tudi vedno nove bolezni. Pred tremi leti smo se soočali z viroi-dom. Zaradi te bolezni je bilo uničenih približno 200 hektarjev hmeljišč, država je takrat
»Osnovno poslanstvo inštituta temelji na raziskovalnem, izobraževalnem in svetovalnem delu za razvoj slovenskega hmeljarstva in krepitev njegove konkurenčnosti v tujini. Pridobljeno znanje svetovalna služba prenaša k hmeljarjem, ki se pri svojem delu
v«	■•v**«««	i	i	•	v I	•	v	*vt| I I	•
soočajo z različnimi izzivi, od poplav in suš do najrazličnejših bolezni, ki klestijo pridelek hmelja,« poudarja Bojan Cizej.
INTERVJU
23
»Od nekdaj je hmelj slovenska izvozna zgodba, zato je bilo treba vzdrževati konkurenčnost. Ključno pri tem je znanje. Tega so se zavedali hmeljarji že pred drugo svetovno vojno, toliko bolj po njej, ko je takratna zadružna zveza na pobudo hmeljarjev ustanovila inštitut za hmeljarstvo,« pojasnjuje di rektor in štituta.
pogosto škropijo. Ob tem velja poudariti še, da so v pivu prisotne zelo majhne količine hmelja. Ljudje marsikaj govorijo in širijo nepreverjene informacije, zato vidimo poslanstvo našega inštituta tudi v osveščanju javnosti. Sicer pa je znano, da Evropa teži k zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. In v prihodnjih letih bo še bolj.
Ste odraščali v hmeljarski družini?
Ne, nisem odraščal v hmeljarski družini. Rojen sem v Celju, do petega razreda osnovne šole smo z družino živeli v Bukovžlaku, zdaj živim v Dobriši vasi pri Petrovčah. Zelo rad imam pivo, več kot 30 let ga že uživam. V zmernih količinah seveda. Včasih sem pogosteje posegal po vinu, zadnja leta bolj po pivu. Čutim, da bolj ustreza mojemu organizmu.
Pivo sodi tudi k navijaškemu rokometnemu vzdušju. Vem, da ste velik ljubitelj rokometa.
Res je. Pivo in rokomet sta izvrstna kombinacija! (smeh) To še posebej dobro vedo strastni navijači. Šest let sem bil predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, to so bila res dinamična, prijetna in tudi stresna leta. Izkušnje, ki sem si jih nabral v času vodenja kluba, mi pridejo pri delu na inštitutu bolj prav kot tista, ki sem jih pridobil med službovanjem v Pivovarni Laško. Zakaj? Ker je rokomet zelo povezan s čustvi, čustva pa zaznamujejo tudi delo na inštitutu, ki temelji na intelektualni lastnini. Zato se zelo dobro počutim med sedanjimi sodelavkami in sodelavci. In želim si, da bi tako ostalo.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Več kot polovici sredstev za delovanje inštituta zagotovijo sami.
Na inštitutu so posebej ponosni za raziskovalno dejavnost.
hmeljarjem finančno pomagala. Prvo leto od okužbe z viroidom na rastlinah oziroma hmelju ni mogoče zaznati bolezni, potem rastlina odmre. Strokovnjaki najprej niso vedeli, kaj se dogaja s hmeljem. Kasneje pa so ugotovili, kako se z boleznijo učinkovito spopasti.
So hmeljarji zadovoljni z odkupnimi cenami hmelja?
Odkupne cene hmelja pravzaprav uravnava trg. Za hmeljarje zdaj niso ravno rožnati časi. Stare pogodbe glede odkupa hmelja bodo kmalu potekle, zato pripravljamo nove. V Sloveniji imamo 1.620 hektarjev zemljišč, od tega približno 1.200 hektarjev v Savinjski dolini, nekaj malega tudi v okolici Slovenj Gradca, Radelj, Polskave, Ptuja in Ormoža.
Prevladujejo starejše sorte hmelja, kot so gol-ding, aurora, bobek, celeia, med novimi sortami pa velja omeniti styrian gold, cardinal, wolf in dragon s slovensko geografsko zaščito.
V svetu vznikajo mali pivovarji, ki proizvajajo domača craft piva kot gobe po dežju. Tudi v Sloveniji jih imamo že kar nekaj.
Mali pivovarji so dobrodošli, saj prispevajo k promociji kulture pitja piva. Glede tega nas čaka še veliko dela, čeprav ugotavljam, da se kultura pitja piva v Sloveniji zadnja leta vendarle nekoliko izboljšuje. To je dobro. Craft oziroma butična piva imajo specifičen okus, so novost v Sloveniji, zato zaenkrat ne dosegajo niti 2-odstotnega tržnega deleža. Te vrste piva so lahko dobrodošla popestritev vsakega kulinaričnega doživetja. Imamo pa v Sloveniji vrhunska piva lager, upam trditi, da so med najboljšimi na svetu.
Se povpraševanje na trgu piva pogosto spreminja? Želijo pivci piva nove okuse?
Pozorno spremljamo, kaj se dogaja na evropskem oziroma svetovnem trgu piv. Zanima nas, po katerih pivih se povpraševanje povečuje, po katerih zmanjšuje. Novi okusi so vedno dobrodošli, nekateri se ohranijo dlje časa, nekateri ne. Na našem inštitutu imamo malo pivovarno, v kateri eksperimentalno proizvajamo piva iz novih sort hmelja, ki dajejo drugačen okus. Potem preverjamo, v kolikšni meri je ta nov okus sprejemljiv za tržišče. Pred kratkim smo tri nove vrste piva predstavili na največjem evropskem sejmu piva v Münchnu in odzivi so bili dobri. Na promocijskih sejmih dobimo številne informacije, ki so koristne tako za pivovarje kot hmeljarje. Želimo okrepiti promocijo slo-
venskega hmelja. V Evropi smo že prisotni, želimo prodreti tudi na azijski in južnoameriški trg,
Pod okriljem inštituta gojite tudi bogat zeliščni vrt.
Ponosni smo nanj. Zeliščni vrt so pri inštitutu uredili pred 45 leti in ga skrbno negujemo še danes. Na njem je približno 200 vrst zelišč, med katerimi prevladujejo avtohtone vrste. Preskušamo tudi, kako se zelišča z drugih koncev sveta odzivajo v našem okolju. Prav tako skrbimo za gensko banko zelišč.
Zeliščni vrt bi radi vključili v turistično lokalno ponudbo. Lepo je urejen, zato se nam zdi prav, da bi ga lahko videli tudi turisti oziroma obiskovalci žalske občine. O tem se že pogovarjamo z vodstvom občine in verjamem, da bo kmalu vključen med turistične zanimivosti Žalca in okolice.
Na Štajerskem ljubitelji hmeljnega napitka najpogosteje posegajo po laškem pivu. Med ljudmi se širijo govorice, da naj bi bilo narejeno iz uvoženega kitajskega hmelja. Je to res?
Prosim? (smeh) To ni res. To lahko odločno zanikam, saj sem več let služboval v Pivovarni Laško kot tehnolog, nekaj časa tudi kot tehnični direktor. Proces proizvodnje piva zato zelo dobro poznam. V času mojega službovanja v laški pivovarni smo uvozili le manjšo količino hmelja sorte citra za potrebe proizvodnje piva Special. To je bil edini uvožen hmelj, sicer v Pivovarni Laško uporabljajo zgolj slovenske sorte hmelja.
Nekateri se uživanju piva izogibajo zaradi pogostega škropljenja hmelja.
Tovrsten strah je povsem neupravičen, saj hmelj v primerjavi z drugimi trajnicami manj
24
ČAR PODEŽELJA
Nove vsebine za turiste hkrati velik korak k večji samooskrbi
Učna turistična pot, ki med debli dreves vodi mimo zeliščnega vrta, rastišča gob šitake, prostora krško-poljskih prašičev in zanimivih pridelovalnih površin, je nova pridobitev Turizma na podeželju Pomona. Posestvo v Rogaški Slatini, ki je zaradi sadovnjakov hrušk ime dobilo po boginji sadja, obiskovalcem še zdaleč ne ponuja le nastanitev, temveč z svojimi vsebinami nagovarja različne čute.
Prve obiskovalce je po učni turistični poti popeljal Matjaž Javšnik, ki je zase povedal, da je turistični vodnik brez licence.
TINA STRMCNIK
»Ponoči malo spim, saj mi po glavi ves čas švigajo misli, kaj bi še lahko dodal ponudbi našega turizma, da bi bil čim bolj edinstven,« pravi gospodar kmetije Janko Zupanec. Ideja o učni turistični poti se mu je porodila pred tremi leti. Obiskovalec se najprej sprehodi mimo zeliščnega vrta, kjer zraste marsikaj, kar izboljša okus jedem. Kuhinja v Pomoni bo kmalu še pestrejša po zaslugi nasada gob šitake, ki izvirajo iz Azije. Zanje se je
gospodar odločil, saj so dobra alternativa jurčkom. »Jurčkov žal ne moremo gojiti, so pa gobe šitake zelo aromatične, poleg tega jih nekateri uporabljajo v medicinske namene, saj pomagajo pri zdravljenju raka in pomagajo dializnim bolnikom,« je pojasnil.
120 metrov dolg most, zgrajen iz macesnovega lesa, obiskovalca pripelje še do območja, kjer živi leglo krško-poljskih prašičev. Tudi ti so po besedah sogovornika po-
membni za večjo samooskrbo kmetije, predvsem za izdelavo suhomesnatih izdelkov, kot so salame, pancete, tlačenke. Po nekaj korakih med drevesi se razprostre pogled na poseben rastlinjak, ki je zasnovan kot kopija stare vrtnarije iz Rogaške Slatine.
Od rastlinjaka do
krožnika
V rastlinjaku v sožitju živijo ribe - štiri vrste jesetrov in krapi - ter rastline. Zupanec se je odločil za akvaponični sistem, kar pomeni, da s pomočjo reje rib prideluje rastline. Ribji iztrebki namreč vsebujejo veliko amonijevega nitrita. Takšna voda gre v biološki filter, v katerem so naseljeni mikroorganizmi, vanjo je dodan tudi kisik. Tako se nitriti spremenijo v nitrate, torej v dušično gnojilo. Voda, obogatena
Tako je videti pot med debli, ponoči je nežno osvetljena.
Zložba z več kot šest tisoč luknjami, kjer so zasajene gobe šitake. Zupanec želi vsako leto njihovo rastišče še povečati.
ČAR PODEŽELJA
25
Novost na kmetiji je čreda krško-poljskih prašičev.
z dušikom, potuje po ceveh, od koder jo črpajo rastline, ki zaradi tega dobro uspevajo. »Takšna pridelava izvira že iz obdobja Aztekov, ki so zelenjavo gojili na splavih. Danes je takšno pridelovanje zelenjave močno razvito v Združenih državah Amerike, prav tako v Maleziji. Pri nas že poznamo hidroponiko, akvaponiko pa nekoliko manj, saj je naložba vanjo precej ekonomsko tvegana. A upam, da se bo na na-
šem posestvu ob vseh drugih vsebinah splačala.«
V bazenu, ki je zasnovan pod tlemi, med drugim plavajo ruska, sibirska, albino jesetra in jesetra beluga, ribe, iz katerih je mogoče pridelovati kaviar. »Videl bom, ali mi bo pridobivanje kaviarja predstavljalo izziv ali bom izbral katero drugo pot. Vsekakor si želim, da bi bila ta kulinarična posebnost del naše ponudbe,« je povedal sogovornik.
Janko Zupanec: »Akvaponika izvira že iz obdobja Aztekov, ki so zelenjavo gojili na splavih. Danes je takšno pridelovanje zelenjave močno razvito v Združenih državah Amerike, prav tako v Maleziji.«
Dobro črpanje
sofinanciranja
Naložba, s katero želi Zupa-nec čim več hrane, ki jo ponuja gostom, pridelati na svojem posestvu, je bila vredna 370 tisoč evrov. Na razpisu kmetijskega ministrstva je pridobil 95 tisoč evrov sofinanciranja, za gradnjo rastlinjaka je pridobil še pet tisoč evrov subvencije na razpisu slatinske občine. »Ker si ne morem privoščiti, da bi celotno naložbo plačal sam, vedno iščem možnosti sofinanciranja, ki so na voljo za razvoj podeželja. Naložbo bi rad upravičil v desetih do petnajstih letih. Želim pritegniti tudi šole, da bi učence k
nam pripeljale na naravoslovne dni, v sklopu katerih bi jim lahko prikazal vzgojo različnih kultur in jim približal akvapo-niko.«
Kmalu še razgledni
stolp
V Turizmu na podeželju Pomona so do epidemije koronavirusa zabeležili kar 92 odstotkov tujih gostov in osem odstotkov Slovencev. Že v prvem letu odprtja so domačijo v Zgornjem Sečovem obiskali obiskovalci iz 45 držav, do nastopa epidemije so prihajali že iz 63 držav. Zupanec je pojasnil, da so prepoznali tudi prednosti turističnih bonov. »Dobro smo se predstavili
Še en rastlinjak, iz katerega gostitelji pridobivajo zelenjavo za goste. (Foto: TS)
»Stolp Kristal se mi zdi zelo zanimiv. Jaz bi rad učno pot nadgradil z ogledom okolice. Ko se bodo obiskovalci povzpeli na stolp, se bo njihov pogled razprostiral po krajih Obsotelja in Kozjanskega,« pravi Zupanec.
slovenskim gostom, tako da v zadnjem času polovica obiskovalcev prihaja iz Slovenije in polovica iz tujine. Veliko naših obiskovalcev se k nam vrača, glas o nas širijo še med prijatelje in znance.«
Na odprtju nove pridobitve je omenil, da se ljudje radi vračajo tudi zato, ker jih ob prihodu na posestvo vedno pričaka kaj novega. Ob naslednjem obisku bo tam morda že
stal 25 metrov visok razgledni stolp. Čeprav občina nedaleč stran gradi najvišjo stavbo v državi, lastnika domačije to ni odvrnilo od gradnje. »Stolp Kristal se mi zdi zelo zanimiv. Jaz bi rad učno pot nadgradil z ogledom okolice. Ko se bodo obiskovalci povzpeli na stolp, se bo njihov pogled razprostiral po krajih Obsotelja in Kozjanskega.«
Foto: SHERPA
Sadovnjak, kjer že desetletje raste malo manj kot tri tisoč hrušk viljamovk. Narava mu doslej ni prizanašala, saj ga je velikokrat prizadela pozeba.
Turistična kmetija je doslej sprejela goste iz 63 držav.
26
PATROVE MODROSTI
Modrosti preteklosti za dobrobit sedanjosti
Reši nas lahko »zgornji štuk«
»V sedanji ureditvi ni rešitve. Sami bomo morali domisliti človekoljubno prihodnost,« pravi pater dr. Karel Gržan. Opozarja na manipulacijo svetovne elite in spodbuja k temu, da začnemo uporabljati »zgornji štuk«, razmišljati s svojo glavo. Kot pravi, nam je Bog dal možgane ravno zato, da uporabljamo lastno pamet, in ne, da drugi mislijo namesto nas. Nedavno je o tem govoril v vojniškem kulturnem domu, kjer mu je prisluhnila do zadnjega kotička napolnjena dvorana obiskovalcev.
BOJANA AVGUSTINCIC
Karel Gržan meni, da je čas dozorel za duhovni preboj, in verjame, da manipulacija elite za vzpostavitev nekega novega svetovnega reda ne bo uspela. »V zadnjem času opažam, kako močno se v ljudeh budi zavest. Vedno več ljudi izstopa iz ujetosti v manipulativne kalupe. Vedno številnejši so, ki mirno pripovedujejo svojo spoznavno resničnost in jo osvetljujejo v dialogu z drugimi,« pravi. A ni edini, ki zaznava prelomno dogajanje. »Pred približno mesecem in pol je v Braslovčah k meni pristopil sedemletni deček Gabrijel in mi dejal, da stari svet umira in da se rojeva novi. Povedal je še, da mu je to rekel Jezus, in naj se tega nič ne bojimo.«
Vsi smo ljudje z veliko
začetnico
»Civilizacija je v prehodu. Računa se na vsakega od nas,« poudarja pater in dodaja, da ni bolj ali manj pomembnih. »Vsak človek je človek z veliko začetnico. Ena od manipulacij, v katero so nas vpeljali in se zdi samoumevna, je, da so nekateri ljudje pomembnejši od drugih. Da so nekateri kralji, drugi hlapci. To je manipulacija. Vsak človek je kraljevski. Ni bolj ali manj vrednih. Vsi smo ljudje.«
Ob tem se je dotaknil izobraževalnega sistema, do katerega je zelo kritičen. Kot je pojasnil, je naš šolski sistem narejen tako, da ceni samo dober spomin, torej ali znaš ponoviti tisto, kar ti drugi povedo. Ne ceni pa drugih talentov, kot so srčnost, intuitivnost, empatija ... In če ceni samo dober spomin, je to manipulacija, poudarja Karel Gržan. Prepričan je, da racionalna inteligenca še zdaleč ni najbolj bistvena za žlahtno sožitje. Ob tem se sprašuje, kam nas lahko ta inteligenca pripelje, če ne cenimo tudi čustvene, socialne, duhovne, estetske ... inteligence. »Treba je podpreti področja odličnosti in spodbujati k sodelovanju,« je izpostavil. Kajti vsak otrok si želi slišati, da je zlata vreden, enako vsak starš, da ima zlatega otroka. Kot je de-
»Nasprotnika razorožimo tako, da ga ironiziramo. Ne smemo ga jemati resno. Oni hočejo, da jih mi sovražimo, njim je to naslada. Znorijo pa ob ljubezni. Zato jih moramo ironizirati in ne igrati njihove igre.«
jal, sam ni bil prepoznan kot »zlat« otrok. Še več. V prvem razredu so ga hoteli dati v posebno šolo. Je namreč težek dislektik. »V osnovni in srednji šoli sem bil po vseh merilih strašno butast. Ker sem se učil, a se nisem mogel naučiti.« Kljub temu je postal doktor literarnih ved. Zato poudarja, da je vsak otrok polnovreden, ne da ene kujemo v zvezde, drugih pa ne, ker nismo prepoznali njihovih talentov.
Biti priden
Tudi »priden« je beseda manipulacije, pravi Karel Gržan. V zadnjem času veliko razmišlja, kako lahko izobraženi ljudje tako hipnotično sledijo manipulaciji. In o tem, kako je lahko v času nacizma ves aparat tako vdano in predano služil diktaturi. Preprosto zato, pravi, ker so v naše nezavedno uvedli koncepte, da smo pridni in da hipnotično izvršujemo »svojo službo«. In za to službo nas zelo premeteno usposabljajo.
Primer: pred posameznika postavijo patra, ki mu pove vprašanja in odgovore za birmo. Če jih pra vilno ponovi, lahko gre k birm i .
»Ko rečem: moja spoznavna resničnost je ..., se ne bova sprla, ker misliva raznoliko, ampak se bova dopolnjevala. Jaz bom postal radoveden, kaj ti razmišljaš, ker želim svojo spoznavno resničnost obogatiti. Nas pa zapacajo z neko resnico. In potem se pripišemo ali enim ali drugim. Na podlagi resnice se bomo prepirali, na podlagi osebne spoznavne resničnosti pa bomo postali igrivi, dopolnjujoči, sodelujoči.«
Podobno je v šoli: učitelj učencu razlaga snov, če jo pravilno ponovi, dobi petko. »To ni nobeno kreativno izobraževanje. Kreativno je, če misel med raznolikimi podatki potuje. Navdih za naš čas in prostor je lahko atenska šola, kjer je smel učitelj učencem povedati samo temeljne podatke. Bog ne daj, da bi jim zapacal možgane s preštevil-nimi informacijami, saj to zaduši kreativnost. Temeljne informacije so tiste, ki omogočajo nadaljnjo miselno gibanje, ustvarjalnost. Veličina učitelja v atenski šoli je bila
J? v - *
m •
DM
TA KRASNI
m
Ш i
Pater dr. Karel Gržan
je humanist, pisatelj, publicist, mislec, predavatelj in izjemen govorec. Je poln modrosti, pokončen, odločen, kritičen. Zase pravi, da je resen, zamišljen, po duši puščavnik, a da ima zelo rad ljudi in živali. Je sočuten in v vsakem človeku išče njegovo zgodbo, razpoloženje. To vedno znova bogati, pravi. Živi v sozvočju z naravo na kmetiji na Konjskem Vrhu pod Raduho v občini Luče, kjer skrbi za živali, piše in opravlja delo kaplana v Lučah, Solčavi in po novem še na Ljubnem.
»Stari svet umira, rojeva se novi svet,« je prepričan pater Gržan, ki v zadnjem času opaža, da se v ljudeh budi zavest in da jih vedno več izstopa iz ujetosti v manipulativne kalupe.
M7*
ifv
Karel Gržan je avtor številnih knjig. Odkril je pomembne megalitske strukture na širšem območju Slovenije, dolga leta je predano raziskoval zgodbo o Veroniki Deseniški in Frideriku. Veliko predava o medčloveških odnosih, kritičen je do izobraževalnega sistema, opozarja na manipulacijo in spodbuja k razmišljanju s svojo glavo.
PATROVE MODROSTI
27
»Tudi sam sem nekajkrat pregorel. Vem, kako je, ko samega sebe obtožuješ in se z gorjačo tolčeš, ker ne ustrezaš. In si strašno osamljen in te skrbi in si zapuščen. In potem ti podtaknejo neka poživila, da funkcioniraš. Ko sem pregorel, so me reševale živali.«
Karel Gržan je obiskovalce tudi nasmejal. Postregel je s prigodo, ki se mu je zgodila pred nekaj leti v Lučah. »Imeli smo prireditev in jaz sem vodil mašo. Oblečen sem bil v mašna oblačila in ozvočen, ko me je pred začetkom maše pritisnilo na potrebo. V polni opravi sem šel na stranišče. Ko sem se vrnil v cerkev, so se vsi zvijali od smeha. Seveda, ko pa sem bil na stranišču z vklopljenim mikrofonom in so imeli v cerkvi direkten prenos. Tako srečnih ljudi še nisem videl.«
»Ena od manipulacij, v katero so nas vpeljali in se zdi samoumevna, je, da so nekateri ljudje pomembnejši od drugih. Da so nekateri kralji, drugi hlapci. To je manipulacija. Vsak človek je kraljevski. Ni bolj ali manj vrednih. Vsi smo ljudje.«
v tem, da je na podlagi podanih temeljnih spoznanj spraševal tako, da je učenec mislil s svojo glavo,« je do sedanjega šolskega sistema kritičen Gržan. Čeprav je doktoriral na slovenistiki, je prepričan, da kljub znanju, ki ga ima, zdaj ne bi naredil sedmega ali osmega razreda osnovne šole.
Na vprašanje, zakaj tudi izobraženi podlegajo manipulaciji, odgovarja, da zaradi načina izo-
braževanja. Pravi, da je bil takšen način izobraževanja, kot ga imamo danes, dolgo načrtovan. Gre za več kot sto let načrtovan koncept, katerega cilj je, da pokleknemo pred avtoriteto, da ne razmišljamo s svojo glavo, ampak da nekdo drug misli namesto nas. Priznava, da je razmišljal celo, da bi se odrekel nazivu doktorja znanosti, ker kar naenkrat ni bil več dovoljen znanstveni dvom.
Resnica in spoznavna resničnost
Tkeba je igrati zodprtimikarta-mi, poudarja pater. »Resnica« je ideološki pojem, s katerim želijo med nami ustvariti konfliktnost, da nas lažje polarizirajo, da uresničujejo nad nami tisto, kar »oni« želijo. Resnica je domišljena in dolgo načrtovana manipulacija, v katero so nas močno »zapekli«,
je prepričan. Edina prava je po njegovem spoznavna resničnost. Da ne rečeš: moja resnica je, ampak moja spoznavna resničnost je, moje spoznanje, uvid je. »Ker ko rečem: moja spoznavna resničnost je ..., se ne bova sprla, ker misliva raznoliko, ampak se bova dopolnjevala. Jaz bom postal radoveden, kaj ti razmišljaš, ker želim svojo spoznavno resničnost obogatiti. Nas pa zapacajo z neko resnico. In potem se pripišemo ali enim ali drugim. Na podlagi resnice se bomo prepirali, na podlagi osebne spoznavne resničnosti pa bomo postali igrivi, dopolnjujoči, sodelujoči. Tudi to, kar vam danes govorim, ni resnica, ampak vam govorim svojo spoznavno resničnost. To, kar govorim, naj prebuja vašo zavest, kreativnost.«
Strah
Ena od manipulacij je tudi strah. »Tisti, ki manipulirajo, vedno strašijo. Strah je prastar priročen način,
kako prestrašiti in potem ponuditi rešitev. Misel vodi vse stvari. Zakaj mislite, da nas strašijo in kažejo edine možne rešitve? Ker hočejo misliti namesto nas. V preteklosti je cerkev rekla: to je rešilno, sicer boš šel v pekel. Ta koncept so potem uporabili za vse mogoče zadeve. Ampak to ni rešitev. Ne smemo dopustiti, da nas strašijo, ampak moramo biti povezani in ustvarjati novo človeštvo.«
Kako lahko torej vsak od nas vpliva na spremembo tega sistema? Tako, da o tem govorimo, pravi Gržan. »Trije miselno prebujeni na tisoč prebivalcev prebudijo kvantni premik zavesti. Ko bomo osveščali manipulativne prijeme in jih predvsem ironizirali ter se o njih mirno pogovarjali, se bo začelo prebujanje. Budisti pravijo, da iz obdobja zadremanosti vstopamo v stanje budnosti. In to je očitno. Prebujanje se mora začeti v nas,« poudarja pater Karel Gržan.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Srednji vek označujemo kot mračen. Če je bil ta glede izobraževanja v mraku, smo danes v popolni temi,« je pater Karel Gržan kritičen do sedanjega izobraževalnega sistema. »Hvala bogu obstaja peščica prebujenih učiteljev, ki znotraj sistema prebujajo novost,« dodaja.
Premoščanje spolnih stereotipov
Ljudska univerza Celje zaključuje dvoletni mednarodni projekt STELLA, ki ga je podprla Evropska komisija in se osredotoča na problematiko spolnih stereotipov v osnovnošolskem izobraževanju. Gre za pogosto spregledane teme, saj mnogi še vedno menijo, da so spolni stereotipi nekaj, kar se naše družbe ne tiče.
Udeleženci v projektu STELLA želijo prispevati k večji pozornosti slovenskih in srbskih učiteljic ter učiteljev v osnovnih šolah pri prepoznavanju spolnih stereotipov in njihovem preprečevanju, poudarja koordinatorica projekta Maja Krivec iz Ljudske univerze Celje.
Pravite, da je šolski prostor še vedno močno prepleten s spolnimi stereotipi. Kako se to kaže?
Še vedno močno prevladujejo stereotipizirane spolne vloge, ki zelo jasno določajo, kaj se od deklet in dečkov pričakuje: od deklet še vedno pričakujemo, da so mirna, dejavna in uspešna predvsem pri predmetih s področja družboslovja. Pri dečkih še vedno dopuščamo bolj agresivno obnašanje in pričakujemo, da bodo uspešnejši pri naravoslovnih predmetih
Kako ste uresničevali projekt, kdo je sodeloval v njem?
Poleg predstavnikov Ljudske univerze Celje so sodelovali še predstavniki Oddelka za sociologijo Univerze v Mariboru, Inštituta za preučevanje enakosti spolov in Osnovne šole Branka Pesića iz Srbije. Izvedli smo dejavnosti za približno 450 učiteljev v Sloveniji in Srbiji ter delavnice za pribli-
Koordinatorica projekta Maja Krivec iz LU Celje
žno 1.200 slovenskih in srbskih otrok. Pripravili smo tudi priročnik za učitelje in sodobno spletno platformo https://project-stella. eu/, kjer so zbrane dejavnosti za učitelje, otroke in njihove starše. Na podlagi odzivov lahko rečem, da so bila usposabljanja za učitelje ocenjena kot zelo koristna. Udeleženci so prav tako lahko (o) vrednotili svoje delovanje - ali pri učnem procesu delujejo diskrimi-natorno in v kolikšni meri.
Ste s projektom dosegli želene cilje?
Seveda, s projektom smo prispevali k večji osveščenosti učiteljev na področju spolno stereotipnega vedenja. Poleg tega smo izdelali gradiva, učne priprave in spletno platformo, ki jih bodo učitelji lahko uporabili pri svojem pedagoškem delu. Tako bodo prispevali k bolj spolno nevtralni vzgoji. Ob tem želim poudariti, da nočemo zanikati bioloških razlik med spoloma. Želimo zgolj spodbujati k temu, da lahko vsak otrok izkoristi svoj potencial pri izbiri poklica, konjičkov in načina življenja.
V projektu Stella so sodelovali slovenski in srbski učenci.
28
MESTNI SPREHOD
Zamisel o vodenem ogledu mestne četrti Dogo polje je naletela na dober odziv in zbralo se je več kot dvajset radovednežev, ki so želeli bolje spoznati okoliš, kjer živijo. Na sliki so sprehajalci na poti mimo I. OŠ Celje.
Neobičajen sprehod po celjski mestni četrti Dolgo polje
Ni kot Pariz, a ima svoj čar
»Torek je, ne veste, kam bi sami s sabo? Vas tare polna luna? Nimate načrtov za dan, ko bi morali urediti tisoč reči, na primer zamenjati oskrbnika s plinom? Tu je vaš današnji popoldanski izziv: ogled mestne četrti Dolgo polje! Začetek prigode: bife Sedmica v Bro-darjevi ulici ... Geslo prireditve: Kdor pride, pride!«
Zbirno mesto uro in pol dolgega ogleda je bilo v Brodarjevi ulici, kjer je zbrane pozdravil predsednik sveta Mestne četrti Dolgo polje Ivan Janez Domitrovič (levo). Ob njem je turistični vodnik Rok Videc.
Zanimivost, ki jo je za sprehajalce pripravil krajan, sicer srednješolski učitelj in lokalni turistični vodnik Janez Turnšek (na sredini): današnja Kosovelova ulica je v preteklosti imela različna imena.
Sprehod je bil kombinacija vodenja in izmenjave zabavnih spominov krajanov.
TATJANA CVIRN
Več kot dvajset radovednih krajanov je ugotovilo, da tisto popoldne res nimajo česa bolj nujnega početi, in tako smo skupaj šli en krog po mestni četrti pod vodstvom izkušenega turističnega vodnika Roka Vidca. Takšno vodenje se sicer ni moglo primerjati s sprehodom po slavnem Parizu ali kateri drugi prestolnici, kjer je vodil neštetokrat, a tudi tovrsten ogled je lahko izziv - če nič drugega, že zato, ker podatkov o mestni četrti ni veliko. Videc, ki ga je povabilo sveta MČ Dolgo polje presenetilo, si je pomagal s knjigo zgodovinarja Janka Orožna, nekaj informacij in starih fotografij je našel v muzeju in na spletu, sicer pa so bili koristni ustni viri in lastni spomini na čase, ko je v mladosti iz središča mesta zahajal k prijateljem na obrobju. Tokratni sprehod je bil tako kombinacija vodnikovih podatkov o najbolj prepoznavnih točkah mestne četrti z dodatki iz občinstva.
Četrt slavnih
Že na izhodišču nasproti znamenitega bifeja Sedmica smo izvedeli osnovne podatke o tem, da so bila na območju mestne četrti nekoč polja, zato je tudi dobila svoje ime. Četrt je zrasla med Koprivnico in Sušnico, dvema rekama, ki sta danes speljani v kanalih. Danes je mešanica novih in predvojnih vil ter socialističnih blokov, nekdanje industrije, bolnišnice in šol. Ima edino celjsko notranje igrišče za golf. Polno je ulic z imeni literatov in tudi v enem od blokov v
Brodarjevi ulici je živelo kar nekaj znanih ljudi: pesnica in slikarka Darinka Pavletič Lo-renčak, ki je Vidcu menda dala dvojko pri risanju, in glasbenik Dejvi Hrušovar, svoje otroštvo je tam preživljala slavistka in šansonjerka Jana Kvas ... »Do nedavnega je tu živel tudi slaven mlajši celjski literat Mohor Hudej, ki je v romanu Vlažne duše v središče dogajanja postavil prav bife Sedmica ...« so izvedeli udeleženci pohoda, tisti seveda, ki tega niso vedeli že prej.
Šola kot glavna
znamenitost
V nadaljevanju smo se podali v podhod pod magistralno cesto, ki seka mestno četrt, in se sprehodili do I. OŠ Celje, ene glavnih znamenitosti mestne četrti. Nekdanja slovenska okoliška šola je bila postavlje-
na leta 1927, takrat je bila zelo sodobna, imela je sodobno telovadnico in kasneje zunanje igrišče, ki so ga pomagali urejati tudi šolarji. Šola je bila med drugo svetovno vojno tudi kraj tragičnih dogodkov, ko so ločili matere in otroke ter jih odpeljali v taborišča oziroma v posvojitev nemškim družinam. Vodstvo MČ pripravi ob svojem prazniku vsako leto spominsko slovesnost, posvečeno temu dogajanju, in letos ob 80-letnici dogodkov je bil obisk še bolj množičen kot ponavadi.
Table za spomin
Mimo Marijinega znamenja v Vrunčevi ulici, ki »kaže hrbet grešnemu mestu in gleda na nepokvarjene okoliške kraje«, kot je v šali pojasnil Videc, je pot vodila do treh srednjih šol: ekonomske, šole za gostinstvo in turizem ter Gimnazije Celje - Center. Sedanja Kosovelova ulica je v preteklosti zamenjala več imen. Za predstavitev tovrstne zanimivosti je poskrbel Janez Turnšek, srednješolski učitelj in lokalni turistični vodnik, ki je povedal, da je v kleti svoje hiše, zgrajene v začetku 20. stoletja, našel tri ulične table. »Prva je iz časa stare Jugoslavije (Zrinjskega ulica), druga iz obdobja nemške okupacije (Rosegger- Strasse) in tretja iz časa nekdanje skupne Jugoslavije (Ulica 29. novembra). Sosed ima menda še tablo iz časa Avstro-Ogrske, ko se je ulica imenovala Jahnstrasse.«
Zgled za druge
Med potjo smo izvedeli še vrsto zanimivosti o tamkajšnjih prebivalcih, tistih bolj in manj znanih, o njihovih potomcih in dosežkih. Po Kersnikovi ulici smo se nato sprehodili mimo bolnišnice in nekdanjega znamenitega mizarstva Vehovar ter za njim zlatarne, postavljene na mestu, kjer je bil nekoč »žabjek«, pozimi prizorišče hokejskih spopadov med fanti Gaberja in Dolgega polja. Ti so se ponavadi končali s pretepom, pravi ustno izročilo . Zakaj se nekateri bloki imenujejo emovski, je bilo jasno, ne pa tudi, zakaj se drugi imenujejo nemški. Verjetno zaradi časa gradnje. A to je lahko eden od izzivov za nadaljnje odkrivanje mestne četrti. Vsaka od devetih celjskih četrti in desetih krajevnih skupnosti ima svoje znamenitosti, le odkriti jih je treba. Rok Videc je prepričan, da bodo dobremu zgledu Dolgega polja sledili še drugi, če nič drugega zato, da bodo krajani bolje poznali okolje, v katerem živijo.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Za lažjo predstavo je Rok Videc na zemljevidu označil meje mestne četrti Dolgo polje.
ALTERNATIVNA GLASBA
29
Peturna rokovska in pankerska prireditev v Celju
Šunder v krstni izvedbi nedvomno
Člani Klona so danes »prvoborci« celjske rokovske scene in motor, ki ga je celjska alternativa potrebovala.
Šunder je samonikla družba zanesenjakov, kulturnikov in gospodarstvenikov, ki se zavzemajo za oživitev in poživitev kulturnega dogajanja v mestu. Želijo organizirati dogodke v srednje velikem prostoru (do 400 ljudi), v katerem je urejena celotna infrastruktura, od odra in ozvočenja do sanitarij in gostinskih prostorov.
DEAN SUSTER
V hali C Celjskega sejma se je zbralo 300 obiskovalcev, željnih z energijo napolnjene glasbe. V napovedi je bilo zapisano: »Obetata se hrupen večer in noč, ki bo postregla z žolčem, s 'švicom', z galopirajočimi bobni in s potrganimi strunami, torej s konkretno mero aktualne alternative.«
Spomladi spet
»Šunder je uspel. Glede na izbor nastopajočih, ki je bil malo bolj alternativen, smo zelo zadovoljni z obiskom. Naslednji Šunder zagotovo bo. Načrtujemo ga spomladi, in sicer z novim prvim imenom koncerta in z lokalnimi skupinami,« je povedal Gregor
Videc, ki ni odpel in odplesal zgolj vseh pesmi Klona, temveč je s somišljeniki še na dan koncerta pripravljal oder in vse okoli njega. Prva je nastopila skupina Strayaway. Sledila je ljubljanska skupina Lim Smrad in Žila, ki je večer prej igrala v Hali Tivoli na 45. obletnici obstoja Pankrtov. Nato so nastopili fantje iz Celja, Vojnika in s Frankolovega, zbrani v skupini Kronika. Na celjsko skupino Klon je bilo treba čakati do desetih, a se je splačalo. V dvorani in pred njo je bilo mogoče slišati veliko »mariborsko« govorečih ljudi, ki so bili znova navdušeni nad predstavo Alo! Stari.
Foto: SHERPA
Skupino Strayaway sestavljajo Laščani. Nastala je pred kratkim ob bregovih Savinje. Mariborska skupina Alo! Stari je v Celju nastopila že lani pred Špitalom ob koncu Poletja v Celju, tokrat pa je še bolj razvnela svoje privržence.
30
ŠPORT V GENIH
Andrej Guček
koče
Sedemnajst minut do Celjske
Skoraj ni kolesarja v Celju, ki ne bi vedel, kdo je Andrej Guček. Znan je po svoji surovi moči in vzdržljivosti na kolesu, vrlinah, zaradi katerih je večkratni državni in svetovni amaterski prvak v kronometru. V Sloveniji se mu na Maratonu Franja vsako leto uspe uvrstiti med prvo deseterico, zmagal pa je že na preizkušnjah v vožnji na klance, kot so Areh, Šmohor, Pokljuka in Krvavec. Če vas do zdaj še niso prepričali njegovi rezultati, vas bo morda to, da Andrej potrebuje samo 17 minut in 25 sekund, da prikolesari na Celjsko kočo, medtem ko je večina rekreativnih kolesarjev v tem času šele nekje na polovici poti.
NIKA JANČIČ
Andrej se je s kolesarjenjem začel ukvarjati šele po tridesetem letu. Do takrat je igral mali nogomet in občasno tekel. »Starša me nista posebej usmerjala v šport, ker tudi sama nista bila športnika. Žal sem prepozno ugotovil, da imam v sebi športni potencial.« Dodal je, da mu je včasih žal, da kot najstnik ni uspel izkoristiti svojega potenciala, ampak je zato toliko bolj ponosen na nečaka Matica Iana Gučka, ki pri osemnajstih letih spada v sam svetovni vrh tekačev na 400 metrov z ovirami. S ponosom govori o njegovih rezultatih, ki so hkrati dokaz, da ima družina Guček šport zapisan v genih.
Rad ima dobre treninge in družbo
Mladostniška leta je Andrej preživel na nogometnem ali košarkarskem igrišču v dobri družbi. »Pravili so, da je Lava olimpijska vas, ker nihče od nas ni ničesar resno treniral, ampak smo vseeno bili vsi zelo dobri športniki,« se Andrej z nasmehom spominja mladostniških let. Zaradi poškodb v križu in zaradi bolečin, ki jih je preživljal po tekmah, se je odločil, da bo prenehal z igranjem nogometa. »Vedel sem, da moram zamenjati šport, in navdušil me je prijatelj, ki se je vozil z gorskim kolesom. Takrat je bilo kolesarjenje še v razvoju, ampak me je pritegnilo, ker sem videl, kako uživa na ko-
lesu.« Kupil si je kolo in leta 1997 se je začela njegova pot do izjemnih kolesarskih uspehov. S pomočjo knjig se je izobraževal o treningih, prehrani in regeneraciji. Začel je resno trenirati, kilogrami so se vztrajno topili in že na prvi tekmi se mu je uspelo uvrstiti med prve tri. V njem sta se prebudili tekmovalnost in želja po uspehu, ki sta ga pripeljali do izjemnih rezultatov in celo do naslova svetovnega prvaka.
Začetki njegove športne kariere segajo v obdobje, ko je kot amaterski kolesar tekmoval za ekipo Eppinger, kjer je pridobil veliko izkušenj. Po petih letih je začel dirkati v Sloveniji za klub Bike Republic iz Celja, ki se zdaj imenuje KK Pocinkovalnica Celje. Spominja se dirkanja za Bike Republic: »Nismo bili profesionalci, ampak prijatelji, ki smo občasno skupaj trenirali in tekmovali na rekreativnih dirkah. Do kluba nisem imel nobenih obveznosti, rad pa sem se udeležil celjskih »rund«, kjer smo se kolesarji kalili in napredovali.«
Sam svoj šef
Njegovi dosežki so rezultat lastnega izobraževanja o prehrani, treningih, spanju in regeneraciji. Vsako leto je svoje znanje nadgradil z učenjem in izkušnjami, vendar uspehov na svetovni ravni ne bi dosegel brez vztrajnosti, marljivosti in doslednosti.
»Pri kolesarjenju ne moreš ničesar preskočiti in nesmiselno je iskati bližnjice. Vse pride postopoma in s trdim delom,« je prepričan. Marsikdo (vsaj potihoma) zavida njegovim rezultatom, za katerimi se skriva veliko odrekanj in discipline. »Mišljenje, da kar sedeš na kolo in si >dober«, je zmotno,« pravi Andrej, saj so poleg talenta in napornih treningov za doseganje rezultatov pomembni tudi zdrava prehrana, kakovosten spanec in regeneracija.
Kronometer
Disciplina, v kateri dosega najboljše rezultate, je kronometer. Ta med kolesarji velja za najzahtevnejšo disciplino, saj poleg surove moči in vzdržljivosti zahteva tudi
veliko trme, ki je potrebna, da kolesar kljubuje bolečini, ki ga spremlja od starta do cilja. Treningi za kronometer so zelo zahtevni in posebni, vedno jih spremljajo bolečine, ki jih zmorejo prenesti le redki. Andrej najbolj blesti ravno v kronometru, disciplini, v kateri je že večkrat osvojil naslov državnega in svetovnega prvaka.
Zlata sezona
Leto 2011 je Andreju ostalo v lepem spominu, saj je bil takrat v zelo dobri telesni pripravljenosti. Zmagal je na veliko tekmah, najbolj mu je v spominu ostala zmaga v vožnji na Krvavec. Postal je kralj Krvavca, kar je med kolesarji zelo cenjeno, saj je ta vzpon eden najzahtev-
nejših v Sloveniji. Tisto leto se je počutil zelo močnega. »Potem sem imel malo krize,« se spominja Andrej. Ta kriza ni trajala predolgo, saj je že naslednje leto tekmoval s kolesarjem, ki danes velja za enega najboljših na svetu, s Primožem Rogličem. Pri vzponu na Vrunčev dom sta skupaj vozila vse do zadnjih 500 metrov in v cilj prišla kot prvi in drugi.
Vedno zelo dober, ampak nikoli profesionalec
Kljub svojim izjemnim kolesarskim sposobnostim Andrej ni postal profesionalni kolesar. »Mislim, da mi ni bilo usojeno ali pa sem morda res začel kolesariti prepozno,« pravi Andrej, ki živi za šport
in ima dovolj velik talent, da bi lahko kolesaril na profesionalni ravni. Najbližje profesi-onalizmu je bil, ko ga je opazil športni direktor italijanskega profesionalnega kolesarskega kluba. »Brat me je poklical in rekel, naj bom ta dan doma ob telefonu, ker me bo poklical športni direktor in vzel v svojo ekipo. Ves dan sem pričakoval klic, ampak ga ni bilo. Čez nekaj časa sem izvedel, da je sponzor tistega kluba želel svojega tekmovalca v ekipi in zato me niso poklicali.« Ob vprašanju, ali mu je žal, da ni postal profesionalni športnik, pravi: »Sem tip človeka, ki bi ga osrečevalo, če bi živel od športa, saj tako ali tako velik del svojega življenja prilagajam kolesarjenju, ampak nikoli se ne ve, kam bi me to pripeljalo v življenju, ker vem, da je šport kruta stvar.« Tako hodi na treninge in v službo in z veseljem pove, da mu tam stojijo ob strani in ga podpirajo. Vseeno si mora večino opreme kupiti sam in je tako odvisen od lastnega dohodka.
Prihodnost
Ob vprašanju, kje se vidi v prihodnosti, je Andrej samo skomignil z rameni in se nasmehnil: »Nimam posebnih ciljev, ker nisem več najstnik. Rad bi čim dlje vzdrževal dobro telesno pripravljenost in predvsem užival na kolesu.« Ob vsem znanju, ki ga ima, je povsem smiselno vprašanje o trenerstvu. »Mogoče pa res. Vsekakor imam veliko znanja o kolesarjenju in pripravljen sem ga deliti tudi z drugimi.«
Po Andreju se zgledujejo tako mladi kolesarji kot tudi odrasli, ki se s kolesarjenjem ukvarjajo rekreativno. Nasvet, ki bi ga Andrej dal mlademu kolesarju, je: »Rezultati te ne smejo v nobenem primeru obremenjevati. Uživaj v procesu in uspeh bo prišel, če boš dovolj vztrajen. Sicer ne vem, kaj je za koga dovolj dober uspeh, ampak zame je že to, da sem športnik.«
NAŠA akcija
31
Zaključek akcije Novega tednika in Radia Celje
gasilska je postala Jasmina
ijiar iz PGD Vitanje
Naše podjetje NT&RC je s podjetjem Novatel oktobra, ki velja za mesec požarne varnosti, že tretje leto zapored uspešno izpeljalo akcijo, s katero je izkazalo hvaležnost vsem gasilcem. Potem ko smo prvo leto poiskali naj prostovoljno gasilsko društvo in lani naj gasilca, smo letos s pomočjo bralcev in poslušalcev razglasil še naj gasilko. To je postala prostovoljna gasilka Jasmina Vidmar iz PGD Vitanje.
Jasmina Vidmar je gasilka postala pri sedmih letih in pri tem poslanstvu kljub vsem družinskim obveznostim, ki jih ima kot mama dveh dečkov, vztraja še danes.
ŠPELA OŽIR
Jasmina Vidmar je učiteljica razrednega pouka. Najprej je poučevala v OŠ Lava, zadnja tri leta dela v OŠ Vitanje, od koder prihaja. Gasilka je postala pri sedmih letih in pri tem poslanstvu kljub vsem družinskim obveznostim, ki jih ima kot mama dveh dečkov, vztraja še danes. Svoj pedagoški čut s pridom izkoristi v gasilskih vodah. V domačem društvu je predsednica mladine, medtem ko na ravni Gasilske zveze Slovenije pod njenim okriljem delujejo članice. »Delo gasilcev je zelo različno. Eno od mojih področij je vzgajanje mladine. Tako skrbimo za razvoj gasilstva. Veliko je tudi usposabljanj. Občasno sodelujem pri posredovanjih, ki jih je v našem društvu, ker gre za manjše, manj kot v večjih,« nam je zaupala Vidmarjeva.
Zavedajo se pomena gasilcev
Od tega tedna bo še lažje opravljala svoje gasilsko poslanstvo, saj ji je podjetje Novatel za nagrado podelilo pametni telefon Gigaset GS195, izdelan v Evropi. Direktor Novatela Jernej Kenda pravi, da se v podjetju zavedajo, kako pomemben člen v družbi so gasilci, zato vedno znova radi sodelujejo v tovrstnih akcijah. »Gasilska društva so znana po vrednotah, kot so prostovoljstvo, poštenost in nesebičnost. To so tudi vrednote,
ki jih cenim sam, zato gasilce in gasilstvo vedno znova podpira tudi naše podjetje,« pravi Kenda. Novatel je razvil celo mobilno aplikacijo ASK -EA, ki je gasilcem v veliko pomoč pri posredovanjih. Aplikacija jim pokaže, kje je požar, kako dolgo se bodo vozili do njega in kje v okolici so
hidranti. Obenem jih opozori na zasilne izhode in podobno.
Pridno ste glasovali
Poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika so svoje predloge za naj gasilko na radijski spletni lahko oddali do torka, 18. oktobra. Odziv je bil zelo dober. Prejeli smo več kot 2.500 predlogov. Med njimi smo izbrali tri največkrat predlagane gasilke, med katerimi sta bili poleg Jasmine Vidmar še Sabina Sorčan iz PGD Bra-slovče in Kaja Skerbiš iz PGD Lopata. Sledilo je spletno glasovanje, ki je trajalo do nedelje, 22. oktobra. Vidmarjeva je prejela 17.215 glasov. Za Skerbiševo je glasovalo 14.920 obiskovalcev spletne strani in za Sorčanovo 9.144. Naj gasilka leta 2022 je tako postala Jasmina Vidmar, ki je obenem prejela tudi darilo naše medijske hiše.
Foto: SHERPA
Direktor Novatela Jernej Kenda je Jasmini predal pametni telefon Gigaset GS195, medtem ko ji je prokuristka Novega tednika in Radia Celje Anica Šrot Aužner izročila darilo naše medijske hiše.
32
USTVARJANJE V TUJINI
Tolkalistka iz Celja, ki živi in dela v Frankfurtu
Več življenj Špele Mastnak
Prijatelji v Celju jo kličejo Špelca in človek ob tem pomisli na drobno in krhko deklico. A Špela Mastnak je vse prej kot to. Ne le da igranja na bobne običajno ne povezujemo z ženskami in da to zahteva dobro telesno pripravljenost, Špelo sta utrdila tudi večletno življenje in delo v tujini, kjer se je morala kot svobodnja-kinja še toliko bolj truditi, da je danes uspešna in zadovoljna. Ko pride na počitnice v domače mesto, se sicer večkrat vpraša, ali ji način življenja v tujini še vedno ustreza ali bi morda raje ostala doma. A ko se vrne v frankfurtski in berlinski umetniški ustvarjalni krog podobno mislečih, je misel o vrnitvi domov spet premaknjena nekam v prihodnost.
Celjanka Špela Mastnak že vrsto let deluje v Nemčiji, a se rada vrača v domače mesto.
TATJANA CVIRN
Počitnice v Celju si je privoščila po naporni desetdnevni turneji po Balkanu, kjer je igrala z zasedbo No borders orchestra. V njej igrajo glasbeniki iz držav nekdanje Jugoslavije. Idejni vodja je srbski dirigent Premil Petrovič, ki je želel tako s pomočjo kulture premagovati napetosti med narodi, nacionalizme, stereotipe ... V spominu ji bo ostal zlasti čustven nastop v Sarajevu, kjer so igrali na dan, ko so Srbi pred tridesetimi leti požgali mestno hišo. »Doživeli smo stoječe ovacije in nekateri smo se pri tem kar razjokali.« Pravi, da je rada del tega projekta, saj gre pri njem v prvi vrsti za glasbo in druženje, manj za zaslužek.
Oboževalka bobnov in
teorije
Bobne je začela igrati pri trinajstih letih. Pravi, da je šlo najprej za pubertetniško muhavost, saj se ji ni več dalo igrati »sintesajzerja«, ki se ga je učila v studiu Zac pri Matevžu Zaveršniku. Predlagal ji je, naj razmisli o katerem drugem glasbilu. »Zdelo se mi je, da so bobni nekaj finega, in že po prvi uri sem ugotovila, da so res krasni,« se spominja. Bobni so jo zasvojili, zato se je vpisala na glasbeno smer I. gimnazije v Celju. Zanimivo, da je bila ena redkih, ki je oboževala glasbeno teorijo, ki večini ni pri srcu. Njen učitelj bobnov v Glasbeni šoli Celje je bil Damir Korošec in na tiste čase ima najlepše spomine. »Skrbel je za nas in nas povezoval. Veliko smo igrali skupaj in smo še vedno zelo dobri prijatelji.« Vadila je predvsem v šoli, kar je pomenilo, da je zjutraj šla od doma in se zvečer vrnila. »Ko si mlad, imaš veliko energije. Zdaj ne bi hotela takšnega tempa.« A za igranje je treba biti ves čas tudi telesno dobro pripravljen. Pomembna je tudi zbranost, saj gledališke predstave, ob katerih igra, lahko trajajo tudi po tri ali štiri ure. »Dolgo sem se ukvarjala z jogo, a sem se v času korone malo polenila, saj nismo imeli daljših potovanj z zasedbami, kjer se pomanjkanje vzdržljivosti najbolj pozna,« priznava sogovornica, ki
je zato čas v domovini izkoristila tudi za nekaj planinskih vzponov.
Od doma po svetu
Domače zavetje je zapustila že po srednji šoli, saj je za študij izbrala Zagreb in tamkajšnjega profesorja Igorja Lešnika, ki ga je kot odličnega pedagoga poznala že z mojstrskih tečajev. Podiplomski študij je nadaljevala v Salzburgu, kjer je preživela tri leta. »Posebnega načrta takrat nisem imela. Za študijski program na priznani akademiji za sodobno glasbo v Frankfurtu je bila razpisana štipendija in sem šla za leto v Nemčijo. Z glasbeniki, s katerimi sem ustvarjala, smo se v tistem času zelo povezali. V Slovenijo se še nisem želela vrniti in sem se odločila, da bom ostala v Frankfurtu, dokler bom imela ponudbe za delo. To se je raztegnilo na sedem let ...« pravi v smehu. Doma so se z njeno odsotnostjo že sprijaznili. »Ko je sestra pred leti šla za tri mesece v Afriko v okviru odprave Zdravniki brez meja, je oče ves čas gledal na koledar, kdaj bo nazaj, pri meni pa so se že navadili in sprejeli, da me večino časa ni. Ko pridem, je fino, a vedo, da bom kmalu spet šla za dlje časa. Skupen čas torej veliko bolj cenimo in ga ne jemljemo kot samoumevnega.«
»Všeč mi je Celje kot mirno mesto, ni pa mi všeč, ker se vedno več govori le o ponudbi za turiste, ne pa o boljši kakovosti življenja za ljudi, ki tu živijo. Ker veliko potujem, vidim, kaj se dogaja z mesti v tujini, ki postanejo le še izložbe, ljudje pa
Če je v Zagrebu kdaj slišala pripombe v slogu, da je Mojca iz Kek-ca, težav kot tujka ni nikoli imela. »Pred odhodom v tujino nisem znala niti hrvaško niti nemško. Ko sem se ju naučila, se mi je zdelo, da sem se z novima jezikoma sama razvila in se spremenila. Dobro je, da se naučiš jezik okolja, kjer živiš, ker s tem tudi ljudi drugače spoznaš. Naučiš se predvsem prisluhniti sogovorniku,« je prepričana.
Sodobno in klasično
Frankfurt ji je všeč, zanj pravi, da se v njem počuti domače. Veliko mesto daje občutek majhnega in hkrati mednarodnega. Na kulturnem področju se veliko dogaja, saj je regija bogata. A to pomeni tudi višje stroške življenja. »Dolgo sem iskala svoje stanovanje, ki sem ga kot svobodnjaki-nja težko našla, saj je trg nepremičnin neizprosen tako kot drugje.« Končno ji je uspelo najti cenovno ugodno
stanovanje v središču mesta. S kolegom ima v najemu studio, kjer vadi.
Špela pravi, da je imela srečo, da je vedno sodelovala v projektih, ki so ji odpirali vrata. »Kakovost igranja je pomembna, a to ni dovolj, pri teh sodelovanjih gre predvsem za medčloveške odnose, za to, kako lahko z nekom sodeluješ. Pomembno je ustvariti pozitivno vzdušje na odru in v zaodrju, predvsem v delovnem procesu, da se vsi glasbeniki dobro počutijo in da se to prenese na občinstvo.«
Pogosto igra v znanem ansamblu Ensemble Modern, ki izvaja sodobno glasbo. Sodeluje tudi v simfoničnih orkestrih, veliko dela v gledališču. Gre za predstave z glasbo v živo. Tako kot izvajalci pri nas tudi v Nemčiji opažajo, da je vedno težje pritegniti poslušalce klasič-
»Moj način življenja ni boemski, kot morda kdo misli. Pri takšnem delu potrebuješ veliko discipline. Včasih imam po urah načrtovane obveznosti. Če nekaj časa nimam nobenega dela, me že malo panika grabi. Preveč svobode človeka začne utesnjevati.«
ne glasbe. »Občinstvo pričakuje, da se na odru marsikaj dogaja. Vedno več je multimedijskih koncertov s svetlobnimi učinki, z videoprojek-cijami, kar gre včasih tudi na račun kakovosti glasbe, ki mora biti po mojem mnenju na prvem mestu.« Meni, da je mogoče tudi mlade navdušiti za obiske koncertov klasične glasbe. »V Kölnu na primer je vsak torek dopoldne dan odprtih vrat filharmonije in dvorana je nabito polna. Treba je le razbiti stereotipe, da je to elitna zadeva,« je prepričana.
Živi lahko brez Facebooka
Še po nečem je Špela Mastnak posebna. Še vedno nima svoje spletne ali FB-strani. »Nisem podlegla miselnosti, da je treba biti ves čas prisoten na vseh družbenih omrežjih. Na začetku je šlo za uporniško držo, da bi poskusila nekaj drugega kot večina, potem sem ugotovila, da je to zdrav pristop, da sebe varuješ pred tem, da si ves čas prisoten, da moraš ves čas objavljati in dobivati informacije. Včasih imam malo krize, ko se mi zazdi, da bi morala kaj objaviti. A sem ugotovila, da mi več pomeni mir in da zaupam v dobre stike s prijatelji in sodelavci.«
Dobre prijatelje ima povsod po svetu, med najbližjimi so še vedno v Celju. Poznajo se iz otroštva ali srednješolskih let in so kot nekakšna Špelina razširjena družina. »Zdi se mi, da imam več različnih življenj. Ljudje, ki so ostali v Celju - nekateri so se ustalili - imajo drugačne želje in cilje, drugače razporejen čas. Vsi rastemo, a drugače. Ko pridem, se večkrat vprašam, ali bi se tudi sama rada vrnila in se ustalila. Spremljata me rahel občutek tesnobe in pre-izpraševanje, ali bi še vedno rada delala to, kar delam. Če bi imela neko redno službo, se verjetno tega ne bi spraševala, vsaj tako včasih prepričujem samo sebe. Ko pridem v Frankfurt, je drugače. Večina prijateljev ima podobne razmere kot jaz - so svobodnjaki, stari malo več kot trideset let, brez družin in vsi se ubadamo z enakimi težavami, saj imamo nekaj časa veliko nastopov in vmes obdobja, ko jih ni.« Na vprašanje, kakšna bi morala biti ponudba, da bi jo prepričala o vrnitvi, pravi, da bi bil izziv sodelovanje v projektih, kjer bi se preizkusila v novi vlogi, kot soobliko-valka ustvarjalne skupnosti. A za zdaj je zadovoljna s tem, kar je dosegla in kar lahko počne. Nekaj želja ima in jih izda, druge, ki so samo njene, ohranja zase. »Želje po nastopih na različnih odrih in možnostih sodelovanja so se mi večinoma uresničile. Želim si, da bi še naprej lahko kot svobodnjakinja sodelovala v projektih z glasbeniki, ki sem jih spoznala. Zasebno bi rada našla malo več trdnosti in stabilnosti. Včasih nimam občutka, da imam sploh kje korenine, ker sem veliko na različnih koncih sveta.«
Foto: SHERPA
ZAPOSLOVANJE
33
frgotur
www.trgotur.si
Tehnični direktor m/ž (Vojnik)
Od kandidata pričakujemo: visoko strokovno izobrazbo/druga bolonjska stopnja ali več ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, vsaj 5 let delovnih izkušenj, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji C1. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo, nagrajevalni sistem za uspešno opravljeno delo, dopoldanski delovni čas. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022 Makropol, d.o.o., Celjska cesta, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si
Komercialist m/ž (Vojnik)
Od kandidata pričakujemo: višjo strokovno izobrazbo/prvo bolonjsko stopnjo ekonomsko-ko-mercialne smeri, vsaj 3 leta primerljivih delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B1, napredno poznavanje in uporabo računalniških orodij. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-meseč-nim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo, nagrajevalni sistem za uspešno opravljeno delo, dopoldanski delovni čas. Prijave zbiramo
do 31. 10. 2022 Makropol d.o.o., Celjska cesta, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si
Komercialist za področje podkonstrukcije sončnih elektrarn m/ž (Nova Cerkev)
Od kandidata pričakujemo: aktivno znanje angleškega jezika, računalniško pismenost (MS office), V. stopnjo izobrazbe, zaželeni so znanje prodajnih veščin, branje in razumevanje tehničnih risb, vozniški izpit B-kategorije. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesece, plačo, ki je sestavljena iz osnovnega in variabilnega dela glede na uspešnost, delo v sodobnem in urejenem podjetju, ki sledi certificiranim standardom kakovosti ISO 9001:2008. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022 Šeško, d.o.o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www.trgotur.si
Skladiščnik m/ž (Levec)
Od kandidata pričakujemo: izpit za viličarja, srednjo poklicno izobrazbo, osnovno znanje računalništva zaradi proizvodnega programa. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas
s poskusnim obdobjem, poln dopoldanski delovni čas od ponedeljka do petka. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022 VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec za sestavo strojev m/ž
(Žalec)
Naloge in odgovornosti: priprava materiala, sestava strojev in končni pregled, pakiranje strojev, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana znanja in izkušnje: zaželene izkušnje, vendar niso pogoj, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, delo v timu. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas dopoldan, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Električar za vezavo strojev m/ž
(Žalec)
Naloge in odgovornosti: sestava in vgradnja elektroomar, ožičenje in priklapljanje električnih elementov ter končni pregled strojev, popravila in servisi. Zahtevana izobrazba: srednja poklica ali tehnična izobrazba. Zaželena znanja: zaželene izkušnje na področju elektro-vezave, vsaj 1 leto, branje tehničnih načrtov in razumevanje električnih shem. Urnik dela in trajanja zaposlitve: delo poteka od ponedeljka do petka na sedežu podjetja, dopoldansko delo, polni delovni čas, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Strojni vzdrževalec (Žalec)
Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe strokovne smeri, poznavanje osnov hidravlike in pnevmatike, usposobljenost za delo z računalnikom, samostojnost, natančnost, odgovornost za delo, zanesljivost pri delu, vztrajnost, ažurnost. Kandidatu ponujamo: pogodbo za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 3 mesece, večinoma enoizmensko delo, usklajeno po dinamiki v podjetju, dodatek za pripravljenost na domu, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si
Komercialist veleprodaje m/ž
(Petrovče)
Od kandidata pričakujemo: vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, vsaj 4 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategorije, obvladovanje prodajnih in pogajalskih veščin, dobro znanje vsaj enega tujega jezika, dobro znanje uporabe paketa MS Office. Kandidatu nudimo takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za določen čas enega leta s 6-mesečnim poskusnim obdobjem in možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Čaka te delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022. Hörmann Slovenija, d.o.o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.w.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Prodaja smučarskih vozovnic
(Smučišče Kope)
Iščemo sodelavca/ko za prodajo vseh vrst smučarskih vozovnic na smučišču Kope. Vaše delo bo tudi informiranje gostov o smučišču in dodatni ponudbi; vodenje različnih evidenc, druge delovne naloge po navodilu nadrejenega. Vabo, d.o.o., Glavni trg 43, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbiramo do 15. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Posluževalec peči (m/ž) (Zreče)
Naloge: zalaganje in posluževanje peči termične obdelave ter drugih strojev in naprav, izvajanje del celovitega preventivnega vzdrževanja, čiščenje in urejanje delovnega okolja, sredstev ter opreme. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 18. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec (m/ž) - več oseb
(Celje)
Vaše naloge: svetovanje strankam o prodajnih izdelkih, ponujanje celovitih rešitev, priprava ponudb za stranke, polnjenje prodajnih polic in skrb za urejenost prodajnega prostora, reševanje reklamacij. Obi, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Direktor podjetja (m/ž) (Celje)
Direktor podjetja bo skrbel za določanje, oblikovanje in usmerjanje poslovne politike in strategije razvoja družbe, vodenje, načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, usmerjanje, nadziranje splošnega poslovanja družbe. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 23. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja oddelka računovodstva
in financ (m/ž) (Celje)
Nadobudna in izkušena ekipa išče okrepitve, ki delijo podobne vrednote in so visoko motivirani za kreiranje novih pristopov na področju upravljanja podjetja z velikim tržnim potencialom. Si želite ambicioznega, a hkrati stabilnega ter profesionalnega delovnega okolja? V kolikor je odgovor da, ste pravi/-a kandidat/-ka za nas! Eurotas hoteli, d.o.o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni svetovalec II, na OE
Celje, izpostava Šmarje pri
Jelšah - m/ž
Podroben opis delovnega mesta: vodenje upravnih postopkov na področju prijav in odjav v obvezno zdravstveno zavarovanje ... Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Direkcija, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 11. 2022. Podrobno-
sti na www.mojedelo.com.
Prodajalec živil za PE Braslovče
(Mozirje)
Vaše delo bo obsegalo: prodajo, svetovanje ter informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, prevzem blaga, delo na blagajni, delo na računalniku (osnovna znanja word, excel), delo na različnih oddelkih ... Pričakujemo veselje do dela z ljudmi in voljo do učenja. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 1. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater laserskih rezalnikov
(Žalec)
V	podjetju Sico, največjem ponudniku storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji, iščemo posebne vrste umetnika, ki s pomočjo laserskega rezalnika ustvarja nove proizvode za različne namembnosti. Te veseli branje tehnične dokumentacije, priprava materiala, nastavitev stroja in ustvarjanje novosti? Potem je delovno mesto operater laserskih rezalnikov idealno zate. Sico, d.o.o., Arja vas 104, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 10. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir m/ž (Velenje)
Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri; dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih; dobro znanje tujega jezika - angleščina; zelo dobro znanje paketa MS office; primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike. FBS Elektronik, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 22. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja vzdrževanja in investicij
(m/ž) (Velenje)
V	družbi Gorenje Gostinstvo iščemo strokovnega sodelavca (m/ž) za vodenje področja vzdrževanja in investicijskih projektov. Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Partizanska 12, 3329 Velenje. Prijave zbiramo do 19. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojni inženir II (m/ž) (Celje)
Sprejema odločitve o vlogi stranke skladno z veljavno zakonodajo, standardi dela in internimi postopki. Zagotavlja ustrezno vzdrževanje dokumentacije. Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja programa orodje, vijaki
(m/ž) (Celje)
Delovne naloge bodo: vodenje, organiziranje in koordiniranje dela na programu v
skladu z akti družbe, oblikovanje in izvajanje nabavne politike programa, tako za ve-leprodajno kot tudi maloprodajno področje v skladu s poslovno politiko družbe. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Menedžer za razvoj poslov
(BDM) (Velenje)
Iščemo menedžerja za razvoj poslov, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikovati procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 11. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Projektni vodja m/ž (Prebold)
Poglavitne naloge in obveznosti na razpisanem delovnem mestu: vodenje projektov izgradnje sončnih elektrarn v skladu s smernicami podjetja ... Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 19. 11. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja službe prehrane (m/ž/x)
(Vojnik)
Opis delovnih nalog: organiziranje, vodenje in usklajevanje dela v kuhinji ... Sene Cura Central SI, d.o.o., Breznikova ulica 26, 1230 Domžale. Prijave zbiramo do 31. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
FINALE 8. SEZONE
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI
IN SE VESELIJO
Posnetek FINALNE ODDAJE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, si bo na TV MARIBOR mogoče ogledati:
v soboto, 29. 10. 2022, ob 16:40 - 1. del v nedeljo, 30. 10. 2022, ob 16:40 - 2. del
Vabljeni k ogledu!
radioPTUI štajerski
rad	io ce	ie		novi tednik
MESTNA OBČINA PTUJ
Lunos A T A I V ® SAZAS
34
BRALCI POROČEVALCI
V Otroškem vrtcu Šmarje pri Jelšah že vrsto let s svojimi prispevki potrjujemo turistično osveščanje otrok že v zelo zgodnjem obdobju razvoja.
Z vlakom po Evropi ob svetovnem dnevu turizma
V	šolskem letu 2022/23 že osemnajsto leto zapored vrtci sodelujemo v vseslovenskem gibanju Turizem v vrtcu, ki je bil letos na temo Z igro do prvih turističnih korakov. Letošnje geslo projekta je Športna doživetja bogatijo mladinski turizem.
V	Otroškem vrtcu Šmarje pri Jelšah že vrsto let s svojimi prispevki potrjujemo turistično osveščanje otrok že v zelo zgodnjem obdobju razvoja. Čas, v katerem živimo, se spreminja s svetlobno hitrostjo in od vseh terja prilagajanje spremembam in dovzetnost zanje. Zato moramo biti strokovni delavci še posebej prilagodljivi in pripravljeni sprejemati izzive in poti, ki vodijo do znanja iz drugačnih virov.
27. septembra je bil svetovni dan turizma. Strokovne delavke Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah, enote Šentvid, smo medse povabile Janjo Sivec, etnologinjo in kulturno antropologinjo, ki se ukvarja z interpretacijo dediščine v okviru Društva Legende. Deluje na področju izobraževanja, vodi delavnice in usposabljanja za delujoče na področju inter-
pretativnega vodenja in pisanja, pripovedovanja zgodb ter prepoznavanja potenciala dediščine v lokalni skupnosti. Še posebej rada snuje in vodi programe za otroke in mladino.
Popeljala nas je na Potovanje z vlakom po Evropi. Otroci so si za ta namen izdelali potovalne karte, ki so nam odprle vrata v svet. Njihova domišljija nima meja, saj so želeli odpotovati na skrivnostno Rumeno morje, Mavrični kontinent, Skrito votlino zakladov, tja, kjer sta bila že mamica in ati, term na druge destinacije. Vsi predlogi so zapisani in nekoč zagotovo bomo odpotovali tudi tja.
Z gospo Janjo smo se ob pomoči PPT-projekcije odpravili na železniško postajo in se z vlakom odpeljali v Zagreb, kjer tudi po cestah vozijo posebni »vlaki«, imenovani tramvaji. Pot nas je vodila do mesta na vodi, v Benetke, kjer se po vodnih »cestah« vozijo z gondolami. Od tam nas je potniški vlak Orient Express odpeljal skozi balkanske države. Na poti smo se okrepčali z znanimi in okusnimi čevapčiči ter
se ustavili v Srbiji, in sicer v Beogradu, kjer smo obiskali nekaj kulturnih znamenitosti in se naučili korake Užičkega kola. Pot smo nadaljevali v Pariz in se povzpeli na Eifflov stolp, od tam pa skozi Euro-tunel prečkali Rokavski preliv pod morjem in v Londonu poiskali medvedka Padding-tona, ki nas je popeljal skozi znamenitosti mesta. Pot smo nadaljevali proti Škotski in se ustavili ob skrivnostnem jezeru Loch Ness, kjer smo s pomočjo brezmejne otroške domišljije ustvarili podobe pošasti Nessi. Svetloba severnega sija na severu nam je osvetljevala pot na Laponsko, kjer smo v finskem mestu Ro-vaniemi obiskali Božička. Zaupali smo mu tihe želje in se odpeljali nazaj skozi Nemčijo, kjer izdelujejo priznane avtomobilske znamke. Nato smo na Dunaju odplesali še slaven dunajski valček, se preizkusili v damskih in gentlemanskih gestah dvorjenja. Polni vtisov in novih znanj smo se vrnili v Šentvid, kjer nam je še vedno najbolj lepo, čeprav bi še radi kdaj kam odpotovali. VRTEC ŠMARJE PRI JELŠAH
Učenci in učiteljice OŠ Primoža Trubarja Laško - prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, so pripravili Dan odprtih vrat.
Praznovali Erasmusove dni
V petek, 14. oktobra, smo se v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško prvič pridružili praznovanju Erasmuso-vih dni, ki so bili od 13. do 15. oktobra po širni Evropi.
Namen Erasmusovih dni je z različnimi dejavnostmi doseči čim več ljudi, širiti pozitivne učinke programa Erasmus+ in ozavestiti pomen mednarodne mobilnosti, mednarodnega sodelovanja ter širjenja znanja, s katerim
izboljšujemo kakovost izobraževanja. Učenci in učiteljice OŠ Primoža Trubarja Laško -prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom smo pripravili dan odprtih vrat. Od 8. do 9. ure so se nam pridružili tretješolci in četrtošolci z učiteljicami. Od 9. do 10. ure smo sprejemali zunanje goste, med njimi sta bila tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek ter vodja občinskega oddelka za družbene
dejavnosti, pravne in splošne zadeve Dimitrij Gril, pridružil se nam je tudi ravnatelj Marko Sajko s pomočnicama Matejo Škorja in Karolino Teršek. Za učence smo pripravili ustvarjalne delavnice ter delavnice s področja IKT, kjer so spoznali različne aplikacije in programe. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo na temo projektov Erasmus+ v naši šoli.
VALENTINA GARTNER
Almini dnevi na Svetini 2022
Turistično društvo Štore Almine dneve organizira od leta 2001. Člani so se takrat odločili, da jih bodo organizirali v čast Alme Maksimiljan Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, pesnice, ki je bila rojena 12. 10. 1889 v Celju.
Vsako leto se Almini dnevi začnejo 12. oktobra z obiskom njenega groba, nato se nadaljujejo s prireditvami. Od leta 2019 prirejajo tridnevna potopisna predavanja, ki se končajo z izborom najboljšega potopisa, zadnji dan pa je namenjen obisku razstave o Almi M. Karlin v Pokrajinskem muzeju Celje v Stari grofiji.
Potopisna predavanja so v čudovitem ambi-entu Vinogradništva Glavač v Prožinski vasi. Letos je bil za najboljšega izbran potopis celjske popotnice in pisateljice Barbare Popit, ki je v okviru potopisnega predavanja predstavila svoj knjižni prvenec Poklon Himalaji. »Ljubim mir in tišino, toda znašla sem se sredi kaotičnega Katmanduja z neizrečenim vprašanjem: >Kam me pelje potovanje, ki je pred mano? Himalaja, svet tišine in goratih lepotic ter prijaznih ljudi, ki bivajo ob njenem
vznožju, me čaka. Sem pripravljena, da jo obiščem? Mi bo dovolila, da jo spoznam? <« Predavanje, prežeto z energijo himalajskih gora, je končala s pesmijo, ki jo je napisala ob izidu svoje prve knjige z istoimenskim naslovom Poklon Himalaji. Pravi, da so potovanja njena strast. Spoznavati nove dežele, nove ljudi in njihovo kulturo - to ji daje moč in energijo, sprostitev in umirjanje duha.
Njeno prvo potopisno predavanje je bilo prav na Alminih dnevih leta 2016, zahvaljujoč predsednici Turističnega društva Štore Mojci Korošec, ki jo je prepričala, da je svoja doživetja na potovanjih predstavila občinstvu. Od takrat je z zanimivimi predavanji redna gostja v knjižnicah po Sloveniji in seveda na Alminih dnevih.
Leta 2021 je izšel njen knjižni prvenec Poklon Himalaji, avgusta letos je izšla njena nova knjiga Belina me pomirja. Ob tem pravi: »Pisanje mi daje novo energijo, nova energija pa mi predstavlja zagon za novo pisanje. Ko ne moreš ne jesti ne spati, dokler besedila ne zapišeš.«
NT
Letos je bil za najboljšega izbran potopis celjske popotnice in pisateljice Barbare Popit, ki je v okviru potopisnega predavanja predstavila svoj knjižni prvenec Poklon Himalaji. Na fotografiji stoji na sredini.
Popestritev jesenskih dni v Pegazovem domu
Prvi oktober je dan, ko obeležujemo mednarodni dan starejših. Ob njihovem prazniku je stanovalce Pegazovega doma obiskala vokalna skupina Vitis, ki deluje pod vodstvom umetniškega vodje Francija Kolarja.
Skupino sestavlja deset pevcev, ki prihajajo iz okoliških krajev Rogaške Slatine. Druži jih ljubezen do glasbe in popevanja, poslušalce pa že kar dvajset let razveseljujejo tako z domačimi kot tudi s tujimi pesmimi. Stanovalci so bili navdušeni, saj so Vitisi za tokratni nastop svoje vrste okrepili s harmonikarjem in kitaristom ter tako pripravili nepozabno vzdušje. Z veseljem so z njimi zapeli in se ob živahnih ritmih tudi zavrteli. Fantje iz skupine Vitis so ob koncu nastopa obljubili, da se bodo še oglasili.
Lepi jesenski dnevi nas vabijo v naravo, ki nas razvaja s svojimi dobrotami. V preteklem tednu smo se s stanovalci odpravili pod Boč, natančneje h Grilovi kapeli, kjer sta nas prijazno sprejela Gustika in Jože Colnarič, ki sta nam kapelo tudi razkazala. Nato smo se odpravili v gozd ter nabrali polne košare kostanjev. Stanovalci radi uživajo tako kuhan kot pečen kostanj, zato smo petkovo sončno dopoldne izkoristili ter pripravili kostanjev piknik. Nekateri stanovalci so kostanj na-rezali ter pripravili za peko, spet drugi so hišniku pomagali pri mešanju kostanjev med peko. Seveda ni manjkal sladek mošt, ob domači glasbi sta se razlegala petje in vriskanje.
ANICA VREŽE
Stanovalci so bili navdušeni, saj so člani skupine Vitis za tokratni nastop svoje vrste okrepili s harmonikarjem in kitaristom ter tako pripravili nepozabno vzdušje.
BRALCI POROČEVALCI
35
Od septembra do junija bo šolski koledar OŠ Glazija obogaten s petimi različnimi tematskimi prireditvami. Za njo je že prvi dogodek v sklopu praznovanja Barvitih 50. Bil je športno obarvan.
Barvitih 50 OŠ Glazija
Osnovna šola Glazija že petdeset let skrbi za vzgojno-izobraževalno pot otrok s posebnimi potrebami. Častitljivo obletnico delovanja se spodobi častno obeležiti, zato bomo prehojene korake petih desetletij strokovnega dela v šoli praznovali kar petkrat. Od septembra do junija bo naš šolski koledar obogaten s petimi različnimi tematskimi prireditvami. Dejavnosti in veselje ob njih bomo delili s starši, z učitelji drugih osnovnih šol, z upokojenimi sodelavci in lokalno skupnostjo. Barvito leto je pred nami!
Za nami je že prvi dogodek tive Sport Programs, ki ga preselila v šolske prostore.
v sklopu praznovanja Barvitih 50. Bil je športno obarvan. Svoje moči in prizadevanja za spodbujanje enakih možnosti v športu sta združila šola in Celjski mladinski center. Šport je zelo priljubljen šolski predmet naših učencev in na tem področju dosegajo številna odličja. Projekt Adap-
koordinira MCC, predstavlja korak naprej pri njihovem športnem udejstvovanju. Za učence je pripravil in jim v preizkus ponudil nekatere povsem nove gibalne dejavnosti.
Vremenska slika je načrtovano športno dogajanje z zelenice šolskega parka
Telovadnica, galerija, oder, senzorna soba, jedilnica in dolgi hodniki so v trenutku postali športno prizorišče. Velika mera iznajdljivosti in prilagodljivosti je bila potrebna za prostorsko preobrazbo, a morebitne ovire so ekipi izvajalcev ponudile vire dobrih rešitev. Vse po-
staje so našle svojo mesto in bile opremljene s potrebnimi rekviziti. Lične smerne table so učence usmerjale od prve do petnajste športne postaje. Svoje spretnosti so preizkušali na napihljivem in spretno-stnem poligonu, v mali šoli teka, na napihljivem pikado nogometu, pri plesu, zumbi, na senzorni poti, v motoričnem parku, na gimnastičnem poligonu, Tee ballu, ... Vse dejavnosti so bile prilagojene specifičnim potrebam učencev, tudi individualizirane, zato so bile dosegljive vsem.
Tudi igrali smo se. Že skoraj pozabljene gibalne in rajalne igre so učencem približali prostovoljci Gimnazije Celje - Center in MCC. Predstavnice Specialne olimpijade Slovenije so učence ob prikupnih plišastih sadno-zelenjavnih junakih nagovorile k zdravemu življenjskemu slogu. Zapisane pohvale in drobni nasveti na zdravstvenih kartončkih telesnih meritev so učencem na obraz risali zadovoljne nasmehe. Gibanje je res pot do dobrega počutja in zdravja.
Velik športni dan je bil tudi glasbeno obarvan. Uvod v športno druženje se je od-vrtel v ritmih popa. Množico zbranih je s svojo glasbo ogrela pevka Samatha Maya. Pozdravni nagovori organizatorjev so nato učence in številne starše, ki so se odzvali povabilu šole, pospremili v gibalno pester dan. Na vsakem koraku je bilo od devete do dvanajste ure mogoče videti, slišati in čutiti živahen utrip. Svoje navdušenje so učenci izkazovali z iskricami v očeh, s smehom, z vzkliki, besedami »fajn, super, kul«.
»Odlično! Res dobro zamišljen in izpeljan športni dan! Zanimivo in zabavno je tudi za nas odrasle,« so zadovoljstvo nad dogodkom opisali očetje, mame, babice.
»Zares pomembno se je družiti, vključevati, veseliti. Samo skupaj nam je dobro, tako krepimo senzibilnost,« je poudarila direktorica MCC Sonja Majcen.
Darilo v obliki presenečenja je sledilo ob koncu programa. S svojim obiskom so nas počastili »veliki možje«, legende celjske košarke. Prišli so obujat spomine na dolgoletne treninge in tekme, odigrane prav v naši športni dvorani, ki so jo njihove oči takrat videle kot največjo dvorano na svetu. V zgodovino telovadnice nas je popeljal dolgoletni ravnatelj takratne Srednje tehniške šole Celje in idejni mož za gradnjo obstoječega športnega objekta Jože Geršak. »Kar ste vi dosegli, mi peljemo naprej. Telovadnica ves čas služi svojemu namenu. Novi časi nam ne jemljejo idej in načrtov,« je ob pohvali za odlično vzdrževano telovadnico povedala ravnateljica Nevenka Kus.
Z obiskom so nas počastili Zmago Sagadin, Marjan Za-lesnik, Bojan Jug, Rudi Jerič, Jože Geršak, Sandi Sabolički, Tone Sagadin, Mile Cepin, Otmar Koštomaj, Uroš Pešec in Bori Zupančič.
27. september je bil barvit v več pogledih. Športna de-setka je bila za čisto 10-ko! Zavedamo se, da nam je le s povezanostjo in sodelovanjem vseh (zaposlenih, učencev, staršev, izvajalcev, organizatorja) uspelo prvo v nizu petih zgodb jubilejne obletnice šole pobarvati s srčnimi barvami. Opremljeni z novo energijo in optimizmom stopamo proti drugemu dogodku Barvitih 50, ki bo v prazničnem decembru.
VALERIJA JAKOP
Dobrodelni tudi v OŠ Hudinja
Z dobrodelno noto so obeležili svetovni dan varstva žvali tudi v OŠ Hudinja. Nad zbiranjem hrane in priboljškov je bdel učitelj Martin Melanšek. Donacijo nam je prijazen učitelj dostavil kar v našo društveno pisarno v Gosposko ulico 6 v Celju, kjer smo ga z veseljem pričakali člani društva. Sledila sta kratka predstavitev društva v naši skromni društveni pisarnici in prijetno druženje, Zahvaljujemo se tudi vsem učencem in njihovim staršem za čudovito gesto.	VERICA ŠTANTE
Koraki za tačke
Trgovina Lidl je tudi letos odstopila prostor za projekt Koraki za tačke, s katerimi ljubitelji živali ustvarjajo boljši svet za tiste kosmatince, ki živijo v pomanjkanju. Povezali so se z Zavodom Naš kuža in s portalom Pes, moj prijatelj, poudarek pa je bil na osveščanju o starejših psih in mačkah, t. i. seniorčkih.
V Lidlovih trgovinah po Sloveniji so hrano za živali zbirali od 1. septembra. Do 30. septembra so lahko kupci ob izhodu iz trgovine prispevali hrano za živali za lokalna društva. V okviru projekta so lahko hrano podarili tudi Društvu proti mučenju živali Celje, in
sicer v Lidlu na Novem trgu 18 v Celju. Ob koncu akcije smo aktivni člani društva DPMŽ Celje prevzeli donacijo hrane in priboljškov, ki so jih podarili dobri ljudje. Zahvaljujemo se vsem, ki so hrano podarili, vodstvu Lidla, portalu Pes, moj prijatelj in Zavodu Naš kuža. Donacija je bila več kot dobrodošla, saj lahko le s pomočjo dobrih ljudi pomagamo brezdomnim živalim in posameznikom, ki so se znašli v finančni stiski. Zelo nas veseli, da so na svetu še tako prijazni in srčni ljudje, ki nikogaršnjim živalim namenijo dober obrok.
KATARINA ŠUMEJ
Na Okopih je bilo veselo in pristno
V četrtek, 6. oktobra, je bilo odprtje razstave izdelkov varovancev CVD Golovec. Druženje v prelepem atriju Na Okopih je bilo obogateno s programom, polnim veselja, smeha, petja, igre in igrivosti. To je bilo snidenje vseh, ki ne potrebujemo besed, da »spregovorimo«. Odprtje je bilo v ritmu skupnega plesa varovancev CVD Golovec in učencev OŠ Glazija ter vseh ljubeznivih duš.
Razstava lepih in uporabnih umetnosti, ki je pred nami, enako kot vsako leto ponuja nekaj drugačnega. Nekaj starega, nekaj novega in predvsem veliko lepega. Vzbuja rustikalen, skoraj nostalgičen občutek domačnosti in udobja, ki ga dajejo les, volna, blago, glina, keramika, svila in papir. Iz teh tradicionalnih, naravnih materialov nastajajo uporabni in dekorativni predmeti izpod rok varovancev CVD Golovec. Vsako leto preizkusijo nekaj novih tehnik tako pri slikanju kot pri izdelavi, najbolj pa so
prepoznavni in znani njihovi s potrpežljivostjo in veščino nastali copati iz flik jeansa, palčki in palčice, angeli, sovice, srečenosni pujski in ne nazadnje poslikana keramika ter reliefne keramične slike z izbranimi motivi od figur do tihožitja. Množica izdelkov iz papirja ponuja različne rezljane estetske in okolju prijazne embalaže za različne priložnosti, prav tako pa nešteto motivov na voščilnicah za vse praznike in praznujoče slavljence. Drobno in natančno delo je preprosto in ljubko tako pri izbiri barv kot motivov in tako recimo leseni izdelki, kot so pručke, igrače, hoteli za žuželke, napisne tablice in podstavki, sedejo v katerikoli ambient. Njihovi izdelki so res kakovostni, predvsem pa lokalni in prepoznavni v svoji estetiki, je povedala kustosinja razstave umetnostna zgodovinarka Dona Pratnekar. Ob odprtju je bila prisotna tudi podžupanja Breda Arnšek.
NEJC ŠTEFANIC
Druženje v prelepem atriju Na Okopih je bilo obogateno s programom, polnim veselja, smeha, petja, igre in igrivosti.
36
AKTUALNA PONUDBA
I	POZOR!!	
1		
Preglejte aktualno ponud	D O J	
alLodlično
Skrbijo za več kot 130 stavb v Celju
Plan trade, d. o. o., je družinsko podjetje, ki se ukvarja z upravljanjem večstanovanjskih in poslovnih stavb. Leta 1996 ga je kot samostojni podjetnik ustanovil Srečko Plevnik, ko je začel upravljati stavbo, v kateri je živel.
Z dobrim delom in s korektnim odnosom je pridobival vedno več objektov, zato se je podjetje širilo tudi z zaposlenimi. Pridružila se mu je žena Andreja Plevnik, ki je skrbela za fi nance. Kot prvi upravnik na območju Celja je zaposlil vzdrževalca, ki je opravljal manjša popravila na objektih in pomagal strankam pri vzdrževanju stavbe in stanovanj.
S prestruktiriranjem podjetja v d. o. o. je njegovo vodenje prevzel Gregor Klepej, lastnika sta ostala Srečko in Andreja Plevnik. S svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem še vedno aktivno pomagata podjetju.
V približno 25 letih delovanja je podjetje imelo konstantno
rast in se uveljavilo kot zanesljiv partner etažnih lastnikov. Zadnja leta je podjetje optimiziralo poslovanje in tako osem zaposlenih skrbi za več kot 130 stavb v Celju ter ostaja edini lokalni upravnik v mestni občini Celje. Plan trade, d. o. o., namreč zagovarja delovanje upravnika na lokalnem območju, saj tako bolje pozna razmišljanje in delovanje ljudi in okolice, v kateri izvaja svoje storitve.
Upravljanje stavb vidimo kot storitev ohranjanja in povečanja vrednosti premoženja etažnih lastnikov. Z upanjem, da se etažni lastniki zavedajo tega, skupaj skrbimo za njihov dom. Z znanjem in izkušnjami, ki so posledica dobrega kolektiva, ki na
tem področju deluje v povprečju več kot 15 let, smo v zadnjih 10 letih energetsko sanirali več kot 15 stavb, zamenjali strešne kritine na večini objektov brez nepotrebnih dodatnih stroškov za etažne lastnike in ažurno skrbeli za redno obratovanje in vzdrževanje objektov. V starem mestnem jedru smo v sodelovanju z Mestno občino Celje in pod pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje obnavljali historične fasade.
Tudi v času epidemije covi-da-19 smo svoje delo organizirali tako, da smo bili vedno na voljo, prilagodili smo način dela, da smo nekatere projekte lahko vodili naprej in pripravljali nove. Upamo, da bomo tudi naprej v kakršnihkoli razmerah opravljali svoje poslanstvo v korist in zadovoljstvo svojih strank.
BRO'
VSE ZA PISARN«
•	Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav	-4
•	Celovita ponudba pisarniškega materiala
W: birobit.si T: (03) 425 6100
GRADBENA
TRGOVINA tomaz@g rad ben a-trgovi na.si
GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206
www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55
^ H
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI
MATERIAL
PODLISTEK
37
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Edvard Goršič
(10)
(12. 3. 1937-18. 6. 2002)
Edvard Goršič je svojo glasbeno kariero gradil tudi zunaj meja domačega Celja. Leta 1968 je sprva še v okviru šentjurske delavske univerze začel poučevati klavirsko harmoniko in klavir. To so bili začetki vzpostavitve glasbenega šolstva v Šentjurju.
Glasbena šola se je v Šentjurju uspešno razvijala in jeseni leta 1970 prešla pod okrilje Osnovne šole Šentjur, kjer je Goršič poučeval glasbeno vzgojo. Za strokovno mentorstvo
pa je skrbela celjska glasbena šola. Sest let kasneje je postala samostojen zavod Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju. Ravnateljsko mesto je prevzel njen dotedanji vodja in prvi pedagog Edvard Goršič, ki je z nekajletno prekinitvijo glasbeno šolo vodil vse do svoje upokojitve leta 2001.
Se nadaljuje.
Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Učiteljski zbor glasbene šole leta 1989 (arhiv Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Edvard Goršič je vodil Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev Šentjur v letih 1968-2001 (arhiv Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur).
ALBUM S CELJSKEGA -OB DNEVU REFORMACIJE
Boris Kalin: Primož Trubar, portretno poprsje, bron, 1950. Cerkev je posvečena sv. Maksimilijanu Celjskemu, ki je bil rojen v letih 226-236 v rimski Celeji, kjer je ga je tedanji cesarski namestnik Evlazij, vnet nasprotnik kristjanov, 12. oktobra 284 dal obglaviti. Razglednico iz leta 1963 hrani Osrednja knjižnica Celje.
Primož Trubar in cerkev sv. Maksimilijana Celjskega
Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva ter verski reformator Primož Trubar (1508-1586) je bil pred letom 1548, ko je zapustil slovenske dežele, povezan tudi s kraji na Celjskem. Najprej je kot osebni tajnik tržaškega škofa Petra Bonoma za plačilo dobil dohodke župnije sv. Helena v Loki pri Radečah (danes pri Zidanem Mostu). Po duhovniškem posvečenju leta 1530 je bil imenovan za vikarja v Laškem, kjer je deloval pet let. Nato je občasno bival v Loki, Laškem, Celju, Trstu ali v Ljubljani, kjer si je s pridigami pridobil več nasprotnikov in se je zato leta 1540 naskrivaj umaknil k svojemu zaščitniku škofu Bonomu v Trst. Da bi si izboljšal dohodke, mu je škof poleg dohodkov župnije Loka prepustil bene-ficij sv. Maksimilijana v Celju. Le-te je lahko užival do jeseni 1547, ko mu bile odvzete vse cerkvene službe in dohodki.
»O neki ožji osebni Trubarjevi navezanosti na Celje bi utegnilo pričati dejstvo, da je bila
njegova žena Barbara, ki je šla leta 1548 za njim v Nemčijo, po vsej verjetnosti Celjan-ka, iz lekarniške družine Klausov.« Novak, Vlado: »Delež celjskega okoliša v razvoju slovenskega slovstva«, v: Celjski zbornik, 1951, str. 100
Pripravil: Srečko Maček Viri: Kolar B., Zgodovina krščanstva na ozemlju Celjske škofije, Celje, 2016, str. 139-141
https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ oseba/celjski-maksimilijan/ https://www.slovenska-biografija.
si/oseba/sbi729148/
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.

www.reporter.si
POSLOViLNi INTERVJU
Borut Pahor: Odhajam z velikim zadoščenjem, sem zadovoljen in pomirjen
RAZVPITA GRAŠČINA
Od afere operacijske mize do razkošne vile v bližini igrišča za golf Arboretum
SPOLNA AFERA
Na obisku pri župniku iz Slivnice, ki naj bi posilil 50 dečkov v Kongu
INTERVJU
Natalija Gorščak, nekdanja direktorica TVS: Pod Janševo vlado smo postali Balkan
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
___!_I_1___
VABLJENI NA KONCERTNI SPEKTAKEL! VSTOPNICE NA WWW.EVENTIM.SI IN PETROL
38
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Črne in bele
Novinar obišče pastirja na planini, ki čuva veliko čredo ovac. »Koliko ovac imate?«
»Katerih, črnih ali belih?« vpraša pastir slabe volje.
»Na primer belih.«
»Tisoč.«
»Kaj pa črnih?«
»Tudi tisoč.«
»Koliko volne pa da ena ovca letno?«
»Katera, črna ali bela?«
»Na primer bela.«
»Dve kili letno.«
»Pa črna?«
»Tudi.«
»Koliko mesa pa se dobi od ene ovce?«
»Katere, bele ali črne?«
»Na primer od črne.«
»Petindvajset kil.«
»Pa od bele?«
»Tudi.«
»Koliko pa da ena ovca mleka na dan?«
»Katera? Črna ali bela?«
»Bela.«
»Liter in pol.«
»Kaj pa črna?«
»Tudi.«
Novinar je že počasi živčen: »Dobro, kakšna je sploh razlika med črnimi in belimi?« »Eee, črne so moje.« »Kaj pa bele?« »Tudi.«
Novinar popeni: »Kaj me ti zajebavaš?« »Ja, za črne.« »Kaj pa za bele?« »Tudi.«
Šali je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Nesreče
Žena pri kosilu reče možu: »Malo prej sem slišala na radiu, da se največ nesreč zgodi ravno v kuhinji.« Mož: »Ja, mi jih moramo pa pojesti.«
Propeler
Učitelj: »Mihec, povej mi, zakaj ima letalo propeler?« Mihec: »Zato, da se piloti ne potijo.« Učitelj: »Po čem to sklepaš?«
Mihec: »Zadnjič sem gledal film, kako se je med letenjem ustavil propeler na letalu. Pilot se je takoj začel močno potiti.«
Oven
Tehtni ca шШ
V življenju sem bila samo enkrat bogata in to v šoli, ko sem bila blagajničarka.
Ta jutranja megla pride zelo prav. Že ves teden se grejem s sosedovimi drvmi.
Nasvet: če vas v stanovanju zebe, pojdite v kot sobe. Tam je 90 stopinj.
Državljane obveščamo, da bo zaradi varčevanja z elektriko luč na koncu tunela ugasnjena.
Več ko kadim, pogosteje praznim pepelnik. S tem se več gibljem, gibanje pa je zdravo!
Edino, kar mi zmanjka hitreje kot baterija na telefonu, je denar v denarnici.
Psihiater vpraša pacienta: "Kako se pišete?" Pacient: "Kovač, brez X." Psihiater: "Vprašal sem vas, kako se pišete?" Pacient: "Rekel sem vam, da Kovač brez X." Psihiater: "Saj v besedi Kovač ni nobene črke X." Pacient: "Saj to vam že ves čas govorim!
Vaš vladar Mars se bo v soboto začel upočasnjevati in bo ves prihodnji mesec potoval retrogradno. To bo upočasnilo vaš tempo, lahko se boste vračali v preteklost in analizirali, kaj želite spremeniti. Vsekakor delujte po ustaljenih normah in poslušajte svoj notranji glas. Delavni boste in polni idej, kar bo odlično za napredovanje.
3\k

Trenutno vam več planetov nasprotuje, zato lahko občutite težo bremen, povečane bodo tudi zahteve okolice. Kljub temu bodo dnevi prijetni, veliko opravil in nalog lahko uspešno opravite. Med prazniki bodite pazljivi, saj bo prisoten položaj, ki lahko prinaša nepričakovane dogodke, povezane s preteklostjo. Ljubezen se vam nasmiha, nasmehnite se ji tudi vi.
lev

Devica

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Prazničnih dni se tokrat ne boste posebej veselili. Misli vam bodo uhajale na vse strani, precej nemirni boste in željni doseči zastavljene cilje. Bližnjice tokrat ne obstajajo, treba bo počakati, da se vse zgodi po naravni poti. Iskali boste notranje ravnotežje in veliko misli posvečali svojemu ljubezenskemu življenju. Ugotovili boste, da ste nehote nekoga zanemarili, zato lahko pride do zanimivega preobrata.
škorpijon
Dvojčka
V soboto bo vaš vladar Merkur vstopil v znak škorpijona, kar bo izostrilo vaše misli. Lažje se boste odločali, o neodločnosti preteklih dni ne bo ne duha ne sluha. Od četrtka do sobote se vam bo zelo mudilo, zato zavestno upočasnite delovanje, ničesar ne boste zamudili. Zaradi lepega vpliva Jupitra boste zasanjani, vaša domišljija bo delovala z vso močjo. Pazite se slepega optimizma, naj prevlada pamet.
Rak
Ste v obdobju med dvema mrkoma, zato dobro premislite, kaj v vašem življenju ni več sprejemljivo. Veliko energije boste usmerjali v delo in finance. Z veseljem boste ugotovili, da se vam obeta idealna priložnost za zaslužek, ki je nikakor ne smete zamuditi. Več planetov vas podpira, zato le pogumno naprej. Venera vas bo vidno polepšala in lahko boste uživali v vseh radostih, ki jih prinaša življenje.
Strelec
Med obema mrkoma boste čustveno preobčutljivi, kar velja še zlasti za konec tedna. Dobro je, da se tega vpliva zavedate in po nepotrebnem ne zabredete v težave. Dobrotnik Jupiter se bo v petek ponovno vrnil v vodno znamenje, zato z njegovimi vibracijami obrnite življenje v svoje dobro. Uspeh ne bo izostal, zato le pogumno v akcijo.
Od četrtka do sobote popoldne boste gostili Luno, zato boste izredno živahni, polni idej in želje po napredovanju. Veliko energije boste vložili v nek projekt iz preteklosti. V naslednjem obdobju lahko dobi svoj epilog, vendar še malo stisnite zobe in usmerite moč v zmago. Tudi sicer bo preteklost v teh dneh igrala pomembno vlogo in boste kot po navadi glavni igralec.
Kozorog
Četrtek in petek bosta izredno pestra, ogromno boste lahko postorili. Zelo dejavni boste tudi na ustvarjalnem področju, naredili boste lahko nekaj zares dobrega. Čustvena energija bo tudi v prihodnjih dneh povečana, povečan bo tudi notranji nemir, zato boste več moči usmerjali v ljubezensko razmerje. Občutek vas bo dobro vodil, lahko mu mirno sledite, prišli boste tja, kamor želite.
Od sobote popoldne do ponedeljka bo Luna potovala po vašem znaku. Konec tedna in prazničen dan reformacije v ponedeljek bosta umirjena. Prav prijetno preživljanje časa se vam obeta v teh dneh. Nepričakovana odločitev za neko krajšo pot vam lahko prinese veliko dobrega. Počutje bo zaradi vpliva planetov nekoliko nihajoče. Z nostalgijo se boste spominjali preteklosti in obujali tisto, za kar ste menili, da je že utonilo v pozabo.
Vodnar O
Neka misel vam ne bo dala miru in nikakor se ne boste mogli pripraviti, da bi si jo izbili iz glave. Ustavljali se boste ob malenkostih, zato boste lahko zamudili kakšno dobro priložnost. Notranji nemir boste lahko sprostili z rekreacijo in večjo telesno dejavnostjo. Praznične ure bodo polne presenečenj. Srečali boste lahko ljudi iz daljne preteklosti, kar vam bo v veliko veselje. Imeli boste priložnost, da obnovite ta znanstva.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Lunin krajec v vašem znaku bo nastopil na praznični 1. november zjutraj. Potrudili se boste in končno dosegli zmago, vendar kljub temu lahko ostane grenek priokus. Nič obetavnega se vam ne kaže v odnosih. Zadeve se bodo lahko še poslabšale, če ne boste popustili in jih z diplomacijo rešili. V duhu praznikov bi bilo lepo, če bi dosegli dogovor in tako sprostili napetosti, ki se že predolgo kopičijo.
Ribi
Sonce v sorodnem znamenju in Jupiter ponovno v vašem -kaj več bi si še lahko želeli? Veliko moči in energije boste usmerili v finančno področje in delo, zato uspeh ne more iz-ostati. Ponovno se bo pojavila odlična situacija iz preteklosti in ne boste je izpustili iz rok. Sreča se vam nasmiha. V ljubezni boste previdni, saj so vam pretekli dogodki omajali zaupanje in prižgali v glavi alarm, ki še vedno gori. Vendar brez potrebe.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
SUDOKU 541
Nagradna križanka
SLOŽNOST
To je moja nova ...
RIŽAli E MAJHNA UGAM E UTA
AFRIŠKI DRŽAVI
NEFLEK-SIBILNA POVEZAVA
PREBIVALEC IRSKE
PESNIK VIPOTNIK
STAR SLOVAN
PRAZNUJE Povsod POMEMBNO z vami OBLETNICO
MAJHEN PES
PRISTRIGEL MU JE ...
DUŠEVNO STANJE NEMOČI
IVO ROBIC
OSTRA SKALA V MORJU
iE
IGRALEC SOTLAR
PROSTOR ZA TABORJENJE
HUDA NALEZLJIVA BOLEZEN
SLOVENSKI PATER IN ZDRAVILEC (SIMON)
VEČJE VOJAŠKE VAJE
NASPROTJE TEORETIKA
PREBIVALEC GORENJE TREBUŠE
17
POSREDNIŠKI PODJETJI
SLOVENSKA PEVKA
LUTKAR SIMONČIČ
DOMEN VALIČ
AVSTRAL-SKO-AMERI-ŠKI IGRALEC (MEL)
ZNAČILNOST
VEČINE MANEKENK
UPRAVITELJ 16 VIKARIATA AVTOBUS (POG.)
NENAVZOČI
IBIZA, LEON ALI ATECA
RAČJI MLADIČ
DELA V LIVARNI
VRSTA PAPIGE VIOLETA TOMIĆ
JADRANSKI OTOK
ZNAM. NEM. GOSPODINJ. APARATOV
GRENKI IN KISLI
HOMER JE AVTOR ...
PREBIVALKA TAJVANA
RIMSKI HIŠNI BOGOVI
VŠEČEN, PRIVLAČEN
PISEC ZBADLJIVIH LEPOSLOVNIH DEL
NAZOR, KI DAJE MOČ IZBRANCEM
POPOLNOMA IZOBLIKOVANI
AM. PISEC CHOMSKY KODA ZA GSM
BLAGOVNA ZNAMKA (ANG.)
SKRE-GANOST
SLOVENSKI GLASBENIK
(ATI) TRAVA DRU -GE KOŠNJE
MLADOST JE NOROST, ČEZ ... SKAČE, KJER JE MOST
PREBIVALEC ETOLIJE
AMERIŠKA IGRALKA
VRHOVNA ZAKONITOST SVETA V ANTIKI
KOPNO V MORJU
15
DESKA ZA PLOT
ODTENEK
OKRAJŠAVA ZA 1. DAN V TEDNU
5
NAREJENO V LAOSU
GLEDA KOT
TELE V NOVA ...
PLEMENIT,
TEŽKO DOSEGLJIV CILJ
12
AMERIŠKA IGRALKA (SALLY)
GIBALO
OTAR TAKTAKIŠVILI
GRELNA PRIPRAVA, NAPOLNJENA S TOPLO VODO
14
RUMENO RJAVA BARVA
PLAHI GOZD NI ŽIVALI
NALEZLJIVA VIRUSNA BOLEZEN
ZAMBIJA JE SOSEDA ...
IVAN LENDL
KITAJSKA POSODA
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
SPOJ PRI OBLEKI
ALFI NIPIČ:
... BOM MUZIKANT
BREZALKOHOLNO PIVO
DOŽIVIM, OBČUTIM
ODKLONIŠ, ODBIJEŠ
4. IN 16. ČRKA
V ... JE SOTOČJE SAVE IN KOKRE
EMIL ZATOPEK OKVIR VOZILA
TAK, KI IMA V KALČKU EN KLIČNI LIST
SIN (LJUBK.)
TAJVANSKI PROIZVAJALEC RAČU NALNIKOV
MEŠANICA (POG.)
13
PIHA ŽENSKI NA DUŠO
UVODNA GLASBAV ODDAJI
10
PERNATA ŽIVAL
Nagradni razpis
novi tednik
Vedm г mmtfj /
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
KUPON
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17							
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tajnistvo@nt-rc.si
		4			3			7
9		6						4
	7			6				8
			3			8	1	
			5		7			
1	6	9						
2			8			3	6	
			7		5			
4	1	3						
SUDOKU 232
					8			1
8	7				3	4		
	3	4	9		5			7
		8		4	2			
						1	5	
6		7	8					
	9			5				
3		1				5	9	
5				6		3		
REŠITEV SUDOKU 540
REŠITEV SUDOKU 231
6	4	3	9	2	8	5	1	7
2	9	5	7	6	1	8	4	3
1	8	7	4	5	3	9	2	6
4	3	2	1	7	5	6	8	9
8	5	9	2	4	6	7	3	1
7	1	6	3	8	9	2	5	4
3	2	8	6	9	4	1	7	5
9	7	4	5	1	2	3	6	8
5	6	1	8	3	7	4	9	2
1	4	3	6	9	5	2	7	8
9	6	8	7	2	3	4	5	1
5	7	2	8	4	1	3	9	6
8	1	7	9	5	2	6	3	4
2	5	9	4	3	6	8	1	7
4	3	6	1	8	7	9	2	5
3	8	1	5	6	9	7	4	2
6	2	5	3	7	4	1	8	9
7	9	4	2	1	8	5	6	3
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do srede, 2. novembra.
Geslo iz številke 42: Gradnja in varčevanje
Izid žrebanja
Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC prejmejo: Jože Malgaj s Polzele, Milena Gajšek z Grobelnega in Darja Barle iz Mengša.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
boste preprosto uživali,

Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si

novi tedniki radio celie
6
KRUHA IN
11
TRENJE
2
3
4
9
8
7
40
PISANI SVET
4Г


/ Ч>Ж I Г t •
f':; ЏШ
\ д
Izmero so opravili Uroš Petrič iz Zavoda za gozdove Slovenije, predsednik Turističnega društva Polzela Jurij Matjaž in vodja Tic Polzela Matjaž Jevšnik. (Foto: TT)
Prvakinja med robinijami
Mogočna robinija v središču Polzele je svojevrsten spomenik. Drevesa te vrste večinoma ne dosegajo niti visokih starosti niti debelin, a polzelska različica, ki raste pred cerkvijo svete Marjete, je nekaj posebnega. Kljub starosti je zelo vitalna in mogočna ter velja celo za najdebelejšo robinijo v Sloveniji.
Polzelani so na pobudo predsednika Turističnega društva občine Polzela Jurija Matjaža po daljšem času ponovno izmerili njen obseg. K sodelovanju so povabili Zavod za gozdove Slovenije. Izmero - 1,3 metra od tal - je vodil vodja žalske krajevne enote Uroš Petrič. Ugotovil je, da starodavno drevo še vedno prirašča v debelino. 20. oktobra je bil njegov obseg 5,56 metra, kar pomeni premer v prsni višini kar 177 centimetrov. S tem je robinija na Polzeli najdebelejša v Sloveniji in glede na dostopne podatke sedma najdebelejša v Evropi.	ŠO
Z Mikijem do neba
Priljubljen pevec Miki Vlahovič je izdal novo skladbo Do neba. Videospot zanjo je s produkcijsko ekipo Neo Visuals posnel v Šmartnem ob Paki med Festivalom balonov. »Poletel sem z balonom vse do neba. In se varno vrnil na Zemljo. Bilo je vznemirljivo doživetje,« je povedal Vlahovič.
Nova pesem govori o tem, kako se človek počuti, ko je do ušes zaljubljen v življenje in osebo, ki z njim leti tja gor. »Ljubezen nam daje krila. Občutek breztežnosti nastopi ob prvem iskrenem pogledu ljubljene osebe. Do neba je pesem za zabavo in ples. Je pesem za noro zaljubljene,« je pojasnil in dodal, da je besedilo za skladbo Do neba napisal Rok Lu-naček, aranžma je pripravil Krešimir Tomec, glasbo je napisal sam.	BF
Miki Vlahovič med snemanjem spota v Šmartnem ob Paki (Foto: Neo Visuals)
Z leve: Aleksandar Plavšić, Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek ter Lucija Kolar in dekleta iz pobude Arctic Angels (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Led in nosorogi
Kakšno zvezo imata zadnji beli nosoro-ginji Najin in Fatu s topljenjem arktičnega ledu? Vse stvari na tem svetu so povezane, še zlasti ko gre za poguben vpliv človekovega ravnanja na okolje. O tem so nedavno govorili v Celjskem mladinskem centru.
Projekt Arctic Angels je del globalne pobude in skrbi za okolje, predvsem Arktike in Antarktike. V Sloveniji ga vodi Veronika Bastl. Deluje pod okriljem Complementariuma - Inštituta za raziskave narave in razvoj okoljskih tehnologij, ki ga vodi dr. Lucija Kolar. V Celj-
skem mladinskem centru sta bila ob predstavitvi rezultatov projekta gosta novinarja Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek, ki sta predstavljala svojo knjigo Zadnji dve: Najin in Fatu. Govori o zadnjih predstavnicah izumirajoče vrste severnih belih nosorogov na Zemlji in o poskusih znanstvenikov za ohranitev vrste. Pridružil se jima je Aleksan-dar Plavšić, doktor veterinarske medicine iz podjetja Vets4Science (v Celju ima veterino Zamba), ki se ukvarja z embriotransferjem, metodo prenosa živali zarodkov. Ta je namreč edino upanje za ohranitev severnih belih nosorogov in verjetno še marsikatere druge živalske vrste, ki izginja.	NT
Z več kot dvesto prevozi
Župan Občine Žalec Janko Kos in direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič sta v Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije sprejela prostovoljne voznike - pro-stoferje, ki sodelujejo v projektu Prostofer, ki ga izvaja Občina Žalec v sodelovanju z zavodom Zlata mreža.
Prostoferji so starejši še vedno aktivni vozniki, ki v okviru storitev Zlate mreže izvajajo prostovoljne prevoze starejših ljudi. Tako vsak dan s svojim udejstvovanjem pomagajo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Naj bo to prevoz k zdravniku, v trgovino ali pomoč pri urejanju vsakodnevnih zadev. Prostoferji občine Žalec so letos opravili že več kot dvesto prevozov. Med udeleženci je bil tudi prostovoljni voznik Bogdan Železnik. »V občini Žalec delujem kot prostovoljec v okviru projekta Prostofer že od začetka, to je od leta 2020. Ker nisem več v službi in imam čas, tega z veseljem poklonim tistim, ki potrebujejo pomoč. Zdi se mi popolnoma normalno, da si med sabo pomagamo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi sami potrebovali pomoč drugih,« je povedal Železnik. Župan Janko Kos se je zahvalil tako njem kot drugim voznikom za nesebično prostovoljno delo in k sodelovanju povabil nove prostovoljce.
ŠO
Poleg prostovoljnih voznikov sta se srečanja udeležila tudi predstavnica zavoda Zlata mreža Viktorija Muha in predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline Milan Pečnik. (Foto: TT)
Četrtkovo izjemno doživetje
Branje časopisa je prav poseben privilegij, ki ga nobena elektronska naprava ne more zamenjati.
V	to je prepričan Ervin Drgajner iz Celja, ki je naročnik Novega tednika že od približno leta 1967.
Najraje ima prvi snopič, kjer ga še posebej zanimajo novice iz Celja in gospodarstvo. Drugi del časopisa je tisti, ki bolj navduši njegovo ženo. Za Novi tednik je navdušil tudi brata z Dobrne, ki gre z ženo večkrat na letovanje v naši akciji Pojdi z menoj, kjer s turistično agencijo Relax pripravimo zanimive programe. Tudi Ervin je navdušen popotnik, v njegovem arhivu je ogromno posnetkov iz Azije, Afrike, Amerike ... Še veliko kotičkov želi obiskati in morda bomo prihodnje leto prebrali tudi kakšen njegov potopis, saj jih je v poletnem času rad prebiral v Novem tedniku.
Ervin je eden naših zvestih naročnikov in veseli smo, da mu je bil žreb naklonjen in bosta z ženo kaj dobrega skuhala doma ali na kakšnem potovanju.
V	naročniški akciji bomo izžrebali pet obstoječih naročnikov, ki bodo prejeli električni žar, prejeli pa ga bodo tudi vsi novi naročniki Novega tednika.
SB
Ervinu, ki je eden naših zvestih naročnikov, je bil žreb naklonjen. Prejel je električni žar. (Foto: SB)
Premiera filma Pr'Hostar 2 %o
Na premieri filma Pr'Hostar 2 % je bil tudi Dejan Dogaja. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Pred šestimi leti je domača satirična komedija Pr'Hostar postala neslutena uspešnica z odlično gledanostjo in s številnimi nagradami. Nadaljevanje je stopnjo smeha povišalo še za vsaj dva promila, kar je potrdilo tudi navdušenje v Cineplexxu Celje.
Premiero si je ogledalo tudi nekaj srečnih nagrajencev Novega tednika in Radia Celje. Naša medijska hiša je poskrbela tudi za posebno darilo za enega izmed obiskovalcev. Občinstvo je z dolgim aplavzom pozdravilo scenarista in igralca Dejana Krupića, ki nam je zaupal, da se je Pr'Hostar 2 %o kar zgodil in morda se bo za kakšen promile povečala možnost za tretji del, ki v tem trenutku sicer še ni v mislih. Več fotografij dogajanja najdete na spletni strani Novega tednika.
SB