PROGRAMSKE OSNOVE tS SKUPŠČINE OBČINE ŠIŠKA Dela bo dovolj... Izvršni svet občinske skupščine je vseka-kor novost v novem skupščinskem sistemu, zato je razumljivo, da je še vedno nekaj ne-jasnosti glede konkretnega dela tega organa, čeprav statut občine dokaj podrobno oprede-Ijuje delovno področje izvršnega sveta. Vsak nov korak je težak, pravimo in prav gotovo velja to tudi za uvajanje novih oblik v delo-vanju skupščin. O tem, kako se bo izvršni svet organiziral, s kakšnimi težavami se srečuje pri svojih začetnih stopinjab, danes ne bomo govorili, ker se nam zdi v tem trenutku po-membnejše, da ta novi skupščinski organ pred-stavimo s programskinai osnovami, ki bodo izhodišče za delo v prihodnje. Zaradi pomanj-kanja prostora, programa žal ne moremo ob-javiti v celoti, zato smo pripravili le povzetek obširnega materiala, ki ga je ob izvolitvi IS sprejela in potrdila občinska skupščina. GOSPODARSTVO Izvršni svet občinske skupščine bo moral skupaj z občinsko skupščino in vsemi družbe-nopolitičnimi organizacijami, na čelu z ZK, delovati tako, da se gospodarstvo v občini čim hitreje samoupravno konstituira. Dosedanji samoupravni sporazumi o zdru-ževanju TOZD kažejo na odpore, zaradi ka-terih delavci v TOZD še vedno v celoti ne upravljajo s sredstvi, s katerimi delajo, saj se marsikje družbena sredstva še naprej ohra-njajo kot podjetniška lastnina. Odpori zoper samoupravno konstituiranje TOZD pa niso le v okviru OZD, ampak se tudi v TOZD pojav-lja težnja, da bi se konstituirale kot majhna podjetja, tehnokratske strukture v njih pa kot izdvojena oblast. Odpravljanje podjetniško-lastninskega odnosa v sleherni TOZD je bi-stven pogoj za združevanje TOZD na osnovi jnteresov delavcev v združenem delu, ne pa na osnovi kapitala kot osamosvojene družbene moči. To pomeni, da je treba iz do sedaj v mnogih primerih zgolj načelnih razprav in priprav za konstituiranje in združevanje TOZD, takoj preiti k vsebinskemu uresniče-vanju ustavnih dopolnil in določil nove usta-ve. Povsod tam, kjer bodo še nadalje vladali odnosi samozadovoljstva s stanjem, ki ni v skladu z ustavo in zakoni, bo izvršni svet ob-činske skupščine skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami deloval tako, da se delavcem nudi vsa podpora za dosego postavljenih ci-ljev, pa tudi za ceno zamenjave vodstev de-lovnih organizaoij ali vodstev TOZD. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Izvršni svet bo na področju stanovanjiske izgradnje v občini deloval tako, da bo sledil sklepom 3. konference ZK občine Siška in predlogu programa 80, ki načrtuje izgradnjo 4.605 novih stanovanjskih enot v naslednjih štdrih letih. Pri vsem tem pa bo izvršni svet deloval tako, da bo imela prednost usmerjena stano-vanjska gradnja najemniških stanovanj, da bi tako reševali stanovanjske probleme pred-vsem delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. (Dalje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Pri bodočem komunalnem urejanju bo iz-vršni svet vztrajal na tem, da bo imel na od-ločitve v zvezi z zemljiško politiko neposreden in odločilen vpliv. KRAJEVNA SAMOUPRAVA Krajevne skupnosti so z novo ustavo po-stale še posebej pomemben samoupravni de-javnik. V občini šiška imamo sedaj organizi-ranih 20 krajevnih skupnosti, ki so v glavnem že opravičile svoje poslanstvo, vendar pa se v delu krajevnih skupnosti pajavljajo tudi mnogi problemi, ki so predvsem organizacij-ske in materialne narave. Delo krajevnih skupnosti je lahko vsestransko uspešno le, če so uspele ugotaviiti skupne potrebe in proble-me večine prebivalcev s svojega območja. Za-to jih je tudi potrebno razvijati kot oblike, prek katerih se lahko delovni ljudje in občani neposredno vključujejo v delo krajevne in os-tale samouprave. Da pa bi to uspeli v vseh krajevnih skupnostih naše občine, bo moral izvršni svet skuprio z ostalimii družbenopoli-tičnimi organizacijami v občini, predvsem v prvi fazi posvetiti posebno skrb razvoju in poživitvi celatnega družbenopolitičnega in sa-moupravnega življenja po posameznih krajev-nih skupnastih. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Treba bo neodložljivo in po najkrajši poti realizirati že sprejete programe in temeljna izhodišča, ki so bila vodilo občinski skupščini tudi v pretekli mandatni dobi. Tu gre pred-vsem za realizacijo srednjeročnega programa gradenj osnavnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov, ter za pravočasno planiranje novih tovrstnih gradenj, ki jih bomo morali zago-tavljati v akviru novih stanovanjskih sosesk. Istočasno pa bo izvršni svet usmerjal in vzpod-bujal že dosedanje odločitve nekaterih delov-nrih organizacij v občini, da v okviru lastnega programa vlagajo sredstva za urejanje pere-čega vprašanja otroškega varstva. Tudi na področju zdravstvenega varstva občanov bomo morali ob sodelovanju s samoupravno skup-nostjo zdravstvenega zavarovanja ter z dragi-mi dejavniki rešiti vprašanje financiranja raz-širjene reprodukcije itako imenavane terenske oziroma osnovne zdravstvene službe, ki se je zaradi porasta prebivalstva že znašla v izjem-no težkem položaju. Pri tem bo treba okr&piti tudi izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev in občanov, kjer gre med drugim tudi za neodložljivo ustanavljanje no-vih ambulant medicine dela. V okviru negospodarskih investicii bo po-trebno pospešiti prizadevanja, da bi se čim-prej realizirala izgradnja doma za ostarele ob-čane, saj je zaradi porasta števila prizadetih ostarelih občanov takšna ustanova nujno po-trebna. DAVČNA POUTIKA V davčni politiki bo potrebno zasledovati predvsem dve osnavni načeli, in sicer: davki nikakor ne smejo ostati samo fiskalni element za zbiranje sredstev, potrebnih za splošno in skupno porabo, pač pa element, ki naj pravič-no obremeni delavce, organizirane v združe-nem delu in delavce, ki z osetanim delom, z lastnimi proizvodnimi sredstvi ustvarjajo do-hodek in na ta način doseže izravnavanje so-cialnih neenakosti, ki ne bi temeljile na vlo-ženem delu; zbiranje davkov je treba čim bolj ažurirati, tako glede na to, da davčni zave-zanci zaradi neupravičenih davčnih zaostan-kov ne koristijo družbenih sredstev, kot tudi zato, da bo občinski proračun mogel pravo-časno izpolnjevati sprejete finančne obvez-nosta. KADROVSKA POLITIKA Izvršni svet bo moral pri uresničevanju sprejetega družbenega dogovora skupaj z Mirko DAMJAN, član IS, odgovoren za pod- ročje vzgoje, izobraževanja ter kulture in prosvete Roman DERMASA, član IS, načelnik oddelka za gradbene, stanovanjske, urbanistične in komunalne zadeve Božo ALIC, član 18, odgovoren za področje trgovine, gostinstva in turizma Marjan inž. HOSTNIK, član IS, odgovoren za področje kmetijstva in gozdarstva družbenop0litičniimi organizacijami zagatoviti, da se v izvajanju načel kadrovske politike uveljavi interes delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Dosledno bo treba preprečevati in odpravljaiti sleherno privatizacijo in mono-pol pri konkretnih kadrovskih rešdtvah in one-mogočiti vse oblike birokratske samovolje in tehnokratskega odločanja o kadrovskih vpra-šanjih. Povsod, na vseh ravneh, itako v gospo-darstvu kot v družbenih službah, mora kad- rovska politika dobiti svoje mesto, na podlagi katerega se bodo uresničila sprejeta načela po načrtnem in programiranem kadrovanju, pri katerem mora imeti po načelih samoupravlja-nja delovni človek odločilno besedo. Izvršni svet se bo v okviru svojih pristojnosti zavze-mal, spodbujal in pomagal samoupravnim organom v dalovinih in drugih organizacijah, predvsem pri urejanju kadrovskih vprašanj vodilnih kadrov.