CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE MISLI PRED PRICETKOM POUKA S'orno še nekaj dni je do pričetka novega šolskega leta. To je vsako leto vsekakor majhna svečanost ali vsaj dogodek, pomemben ne samo za tiste . ki se po lakšniti ali drugačnih počitni- cah zopet vračajo med klopi, ali za one, ki jih zapuščajo, temveč za vse naše življenje: šole nam dajejo nove mlade kadre, ki stopajo na mesta sta- rejših; šole pomenijo temelj napredke vsakega naroda ... Res je sicer, da položaj našega šol- stva še vedno ni tak, kakršen bi mo- ral biti, da bi šolstvo lahko svoje družbeno poslanstvo solidneje izpol- njevalo, res pa je, da smo ga v zad- njem času toliko pretehtavali, da se zdi pretehtan. Z drugimi besedami: ker so v odnosu družba — šolstvo vprašanja jasna, oziroma ker družba pozna svoje obveznosti do šolstva, bi bilo logično, da bomo prišli tudi v tisto fazo, ko prosvetni delavci ne bodo več obremenjeni z reševanjem večno ponavljajočih in porajajočih se* problemov, marveč se bodo lahko te- meljiteje posvetili pouku, s čimer bc mogoče tudi obratni odnos šolstvo — družba postaviti na trdnejše temelje Ni namreč skrivnost, da smo pouk, ki je gotovo osnovni smoter prosvete bolj ko ne zanemarjali, ker smo gc pač podrejali vsemu tistemu, kar s prosveto (v vzgojnem smislu) nima nič opraviti. Pri tem seveda ne meri- mo ugotovitev količinsko, pač pa kva- litetno. Ne bi bilo treba posebej na- glašati, da je naša tako imenovana re- lormirana šola marsikje še dedne obremenjena z vsemi slabostmi »pred- reformacijskih« časov ter da je re- forma v bistvu samo formalizem, ne- kaj, kar sicer zveni, a drugega od zve- na v sebi nima. Toda če materialne razmere šol poznamo, lahko učno- vzgojne tiibe še najmanj pripisujemo prosvetnim delavcem! Saj je povsem jasno, da more biti šolsko delo uspeš- no le v urejenih pogojih. (Koliko po imamo v okraju še šol, ki tega imena ne zaslužijo?) Vsekakor se z vsakim novim šol- skim letom ne odpirajo samo vrata zgradb, ampak tudi nova pričakova- nja — pričakovanja, da bo letos iz- polnjeno to, kar ni bilo izpolnjene lani. V tem je sicer optimizem, toda še vedno premalo poroštva, na kate- rega bi bilo mogoče trdneje postaviti naš šolski sistem. dhr OB PRAZNIKU ŠMARSKE OBČINE TRI VELIKE DELOVNE ZMAGE Deveti september so v statutu šmarske občine določili za občinski praznik in sicer v spomin na dan, ko je bilo leta 19^4 osvobojeno Koz- je. Letos bodo praznik praznovali v nedeljo 6. septembra. Tako so se od- ločili, da bi praznovanje bilo čim bolj slovesno, da bi se prireditev lab ko udeležilo čim več delovnih ljudi, tako iz industrije kot iz vasi. V običaju je že, da pri nas praz- nike slavimo z delovnimi zmagami, z dograditvijo objektov, ki poveču- jejo praznično vzdušje in ki so tra- jen spomin na slovesne dni. V šmarski občini bodo ob občin- skem prazniku izročili javnosti tro- je pomembnejših objektov: V Mcstinju bodo izročili namenu nov vodovod, ki so ga ob sodelo- vanju širše skupnosti zgradili ob- čani-koristniki. V Lesičnem bo na praznični dan odprta nova osnovna šola, ena naj- lepših v okraju, gotovo pa najlepša na partizanskem Kozjanskem, V Podčetrtku bodo 6. septembra otvorili novo valilnico, klavnico in hladilnico. Osrednje prireditve ob občinskem prazniku pa bodo v Rogaški Slatini, ki letos slavi 300-letnico obstoja zdravilišča. Prireditve se bodo vr- stile od 30. avgusta naprej vsak dan. V splet kulturnih prireditev se je vključilo mnogo priznanih izvajal- cev kot: novosadski operni orkester. koroški akademski oktet iz Ljublja- ne, folklorna skupina »Tine Rožanc« in orkester narodnega gledališča iz Maribora. Razen tega bodo na spo- redu zabavne prireditve; kot ples, varieté, modna revija itd. Poleg kulturnih in zabavnih prireditev pa bo v različnih krajih občine vr- sta športnih prireditev. Skratka praznik, kakršnega v tej občini že dolgo niso pripravili. PODATKI ZA RAZMIŠLJANJE Nedavno je Republiški sindikalni svet sklical posvet s predstav- niki nekaterih podjetij v žalski občini. Na posvetu, ki je bil v Žalcu, so imeli namen ugotoviti, kako so izkoriščene strojne kapacitete. Navajamo nekaj teh ugotovitev: V žalski občini delajo kolektivi tekstilne industrije v treh izmenah. Izkoriščenost strojnega parka je na primer v Preboldu med 90 in 96 od- stotki, v tovarni nogavic Polzela pa 76,6 odstotka. Nadalje so ugotovili, da so strojne kapacitete v >>Montani« iz- koriščene med 15 in 55 odstotki, po- dobno je tudi v nekaterih drugih podjetjih. Kaj povedo ti podatki? Povedo, da kolektivi še niso izkoristili vseh raz- položljivih rezerv, čeravno so za to predvsem objektivni vzroki. Tudi te so na posvetu obravnavali, predvsem pa neelastičnost pri nabavi surovin, reprodukcijskega materiala, katero zakrivijo uvozna podjetja, ki se le redko držijo pogodbenih rokov. Tudi o administrativnih ukrepih, ki se ne- gativno odražajo pri uspehu podjetja, so razpravljali in kot smo zvedeli je tovarna nogavic Polzela že poslala Zvezni gospodarski zbornici dopis, v katerem opozarja na vrsto takih ne- pravilnosti. No, kljub objektivnim vzrokom, tako so na posvetu tudi potrdili, je še vedno iprecej rezerv ravno pri iz- koriščanju strojnih kapacitet. Treba, se bo oprijeti gesla: stroji se morajo vrteti dan in noč ... Zanimiva je ugotovitev, da kapa- citete tudi zato niso povsod izkorišče- ne, ker primanjkuje kvalificiraniii ljudi. Kaj storiti je torej jasno! Tako kot v Žalcu, bi bilo koristno take posvete organizirati tudi v dru- ¡ • o' 'in-'li P"' ••-'.> boli kot v Zal- LUBEJEVA NA POLJSKEM Med udeleženci velikega medna- rodnega atletskega mitinga v Varša- vi v spomin padlega olimpijskega zmagovalca Kusoczinskega je bila tudi mlada članica AD Kladivar, Marjana Lubejeva. Vtem ko je pri ( skoku v daljino dosegla s 588 cm če- trto mesto, se v teku na 100 metrov ni uveljavila v finale, kajti čas 12.0 je bil preskromen za vstop v za- ključni del tega teka. OB ZAČETKU DELOVNE AKCIJE V GRIŽAH Zgodovinsko srečanfe v nedeljo se bo v Grižah začela de- lovna akcija. Ob tej priložnosti bo tudi majhna svečanost, ki pa zasluži vso pozornost. Ta dan se bodo v Gri- žah zbrali preživeli skojevci in sicer v spomin na 25. obletnico SKOJ. Pred 25 leti je po prihodu tovariša Tita na čelo ZKJ bil ponovno usta- novljen SKOJ, ki ga je vrsto let po- prej razpustil Gorkič. Na tem srečanju bosta govorila predvojna skojevca tovariš Peter SPRAJC in Ivo ZUPANC. Zadnji dnevi počitnic minevajo. Prihodnjo soboto bodo šolski prostori ^ipet oživeli, spet se bo pričelo novo šolsko leto. spet 1н>с1о glave in gla- vice delale »s jjolno paro«. Morda je med otroci, ki jili je ujel objektiv, »lavkar stekel pogovor, kako bo v šoli. kako naglo so minile počitnice in kaj vse bodo zvedeli novega v priliodnjem šolskem letu. PRED LETNIMI KONFERENCAMI AKTIVOV ZMS ZA MLADINO NIČ ZAMOTANEGA Današnja mlada generacija ima v političnem življenju vso mož- nost aktivne udeležbe in posega v dogajanja okrog sebe, saj ima ZM enakovreden položaj med vsemi ostalimi političnimi organizaci- jami. Družba nam daje vse možnosti za popoln razvoj, ^od nas samih pa je odvisno, kakšna bo naša sedanjost in prihodnost. Zato je potrebno, da le- tošnje konference aktivov ZM teme- ljito pripravimo in na njih razpravlja- mo o sedanjem stanju in o programu dela organizacije ZM v tovarnah kmetijskih zadrugah in na terenu brez umetno pripravljenih diskusij. Vedno bolj se moramo truditi, da si ustvarimo močno organizacijo. Zave- dali se moramo, da bomo v takšni močni organizaciji svoje cilje lažje in bolje uresničili. Mladina in aktivi, ki ne bodo čutili potrebe, da bi se vklju- čevali v današnje družbeno-ekonom- ske procese, bodo tudi jutri ostali v ozadju družbenih dogajanj, čeprav bi morali biti v prvih vrstah. Zato mora mladina na konferencah glasno spre- govoriti o napakah, slabostih in te- žavah pri dosedanjem delu in si obe- nem začrtati trdnejšo pot dela svoje organizacije. Konference so mesta, kjer bomo po- vedali, kakšna je pravzaprav osnovna naloga ZM. Ta ni prirejanje kulturnih prireditev ali podobno, ker so za to posebne mladinske organizacije. ZM mora le koordinirati delo teh organi- zacij in skrbeti, da se bo čimveč mla- dine vključilo v te organizacije, ter da stalno ocenjuje njihovo delo. Lr tako bo ostala idejno-vzgojna organi' zacija. Tudi o dosedanji vlogi kot samo- upravljalci v delovnih organizacijah bi morali razpravljati na konferenčnih pa o povezavi med študenti in mladi- no v proizvodnji, o delu mladih komu- nistov in o sprejemanju mladih v ZK Stremeti moramo tudi za tem, da bode veze med ZM in ostalimi političnimi organizacijami močne, da bi se vse borile za skupen cilj: krepitev rtušege samoupravnega sistema. To so nekatere osnovne, teze za orientacijo pred letnimi konferencami aktivov ZM. Mladina po aktivih pa bc sama najbolj videla kateri problemi so v njihovi tovarni ali, na terenu naj- bolj pereči in bo k njim usmerila svo- ja prizadevanja. V preteklost morajo časi, ko so neuresničeni sklepi pre- življali čas od konference do konfe- rence. Raje sprejmimo manj sklepov in se potrudimo da jih uresničimo, si- cer bodo konference izgubile svoj po- men. F. K. Okoli 29 .avgusta ter 2. in 7. sep- tembra padavine, v ostalem pa lepo vreme. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Ф V Rožni dolini je tudi trnje Ф Gospodarski in socialni problemi na vasi Ф Pravna pomoč še vedno ne- učinkovita # Komuna, rahitičen pastorek Ф Sedemdeset let »TEP« Ф »Gusarji« spet na kopnem Ф Logarska — enkrat drugače Ф Srednja politična šola v Celju Ф Tema za razpravo: Turi- zem in kultura 1^ Nobene škode Ф Dimnikarska služba je važna Ф Prvi poraz na Glaziji Ф SOS celjskih rokontetašev • O delu ND Kladivar Ф Kozmetični salon v Celju? Ф Japonski gospodarski ču- ^dež Ф Smeli pri nas v gosteh Ф Beseda občanov V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Ф Počitniški kalejdoskop Ф Rudar, 30 km na dan Ф Po Šmarskem CELJE, 28. A'V G U S T A 1964 št. 34 CENA 20 Leto XIV Glavni urednik RUDI LEŠNIK OdRovorni nn-dnik JURE KRASOVKC List izhiija ol) ("'tkili. Izdiija in tiska Casoptsiio podjetje »C'cljski liskt. IJrpd- niStvo in uprava: Celje, Trg V. kongrc- sa poitni prodal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun; 1-1-656. Letna narof- DÌna 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. luoiemstvo 2400. Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št 54 — 28. av-g-usta 1964 POGLED PO SVETU MARJAN KAV.MKAR Vsi napredno misleći ljudje po sue- tu, posebej pa še italijanski delavci, so z globoko žalostjo sprejeli novico o smrti generalnega sekretarja KPI Palmira Togliattija. Težko smo se sprijaznili z mislijo, da je velika osebnost mednarodnega delavskega gibanja, človek izrednih kvalitei, za- pustil vrste borcev za mednarodno sodelovanje. Se težje pa bo najti člo- veka, ki ga bo nadomestil. Moral bi biti poznavalec marksizma v vseh njegovih odtenkih, teoretik, ki bi umel teorijo povezovati s prakso, kot jo je Togliatti, bodisi v mirnem času, v povojni Italiji ali v španski revo- luciji. Naši španski borci govore o Togliattiju iz teh krvavih mesecev samo kot o heroju, ki se ni umikal pred fašističnimi juriši, pač pa je bil med prvimi, ki so šli v protinapade. Italijansko nemški avioni ga niso pri- silili k umiku, nasprotnikova artile- rija se ga je bala, kajti Togliatti je bil odličen vojak, juriši pa, ki jih je vodil on, so pomenili sovražniku smrt. Takšen je bil tudi kasneje. Na- padal je imperialiste tam, kjer so bi- li najbolj ranljivi. Njegovi uspehi pri združevanju vseh naprednih sil Ita- lije so ga dvignili na piédestal poli- tika svetovne razsežnosti. Kadar je zaradi stalinskega internacionalizma moral priznati, da je dva krat dva pet, je bil s težavo tiho, in to le za- radi resničnega internacionalizma. Prav mi, Jugoslovani, smo to najbolj čutili iџ smo mu za to njegovo na- čelnost globoko hvaležni. Tak je bil generalni sekretar italijanske KP in takega ne bomo nikoli pozabili. V ostalem nemirnem svetu se ved- no bolj prebuja nacionalna zavest malih narodov. Kljub nasprotju z vsem, kar je človeškega, so bile veli- ke zahodne sile do nedavnega prepri- čane, da je vojna in ekonomska moč dovolj za podjarmljanje nerazvitih narodov. Svet so hoteli krojiti po svo- jih željah. Toda ni dosti manjkalo, da bi mali ciprski narod razbil za- hodnoevropski vojaški pakt. Ni hotel in noče na svojem ozemlju tujih go- spodarjev. Ves diplomatski in vojni pritisk ni mogel pritisniti ob zid Ma- kariosa, ki je ob prihodu v Grčijo dejal: '^Prepričan sem, da grška vla- da in narod ne bosta dovolila, da bi ciprski narod propadel.^^ Ker so lah- ko te besede tudi moto razgovorov z grško vlado, smo lahko prepriča- ni, da bo ta njegove predloge spre- jela. V Južnem Vietnamu so študentje prisilili ameriškega kvislinga, gene- rala Khana, da je odstopil. Tudi tu, kaže, so ameriški topovi brez moči. Ne pomagajo niti dolarji. Narod ho- če svobodo, zato bodo morali ubrati drugačno politiko. V sosednjem Lao- su so že prišli do prepričanja, da je konferenca vsekakor boljša od orožja. Torej se akcija v tonkinškem zalivu ni izplačala. Srečni bomo, če neuspeh, ki so ga doživeli Američani, ne bo v svoje namene izkoristila Kitajska, kajti moralno je položaj vsekakor bolj upravičena izkoristiti kot kdor- koli drug. Ce bi Sovjetska zveza bom- bardirala sosede Kube, bi to pome- nilo vojno, analogno pa so ameriške vojne sile bombardirale Severni Viet- nam s pretvezo, da zaščitijo Južni Vietnam na pragu Kitajske. Tudi v Kongu se stvari razpletajo drugače, kot želi neokolonializem. Vsi, ki podpirajo Combeja, naj bi po- gledali na Ciper. Kongo je v sredini ogromne Afrike. Ta Afrika pa je da- nes drugačna, kot je bila nekoč. Tuj- ska legija in ameriška vojaška po- moč ne moreta zadržati naroda v su- ženjstvu. Narod si želi svobodo in si jo bo na koncu kljub vsemu priboril. V ZDA je demokratska stranka s svojo konvencijo odprla veliko pred- volivno kampanjo. Napovedi so baje dobre in večina zagotovljena. Vseka- kor pa bi šla čistejša v volitve, če je ne bi umazala tonkinška, laoska in kongoška afera. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV MOZIRJE BO RAZVILA SVOJ PRAPOR Krajevna organizacija Združenja iborcev NOV Mozirje se priipravlja na razvitje iprapora. Slavnost ibo 6. sej^temibra 1964 v Mozirju in sodi v okvir praznovanja 20. olbletn^ice os- voboditve Zgornje Savinjske Coli- ne. Posebno .pozornost il>odo pu. V Mozirju bo ipred sipomnenikom komemomcija s polaganjem ven- cer. -er KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL PRED REDNIMI KONFERENCAMI V Rožni dolini je tudi trnje v jeseni bodo krajevne orgarazaciije SZDL imele redne vo- livne konference. Le-te bodo letos še posebno pomembne, saj po- menijo začetek predkongresne (dejavnosti pred VI. (kongresom SZDL Slovenije in Jugoslavije. Socialistični zvezi je v novi usta. vi jasno določena vloga, konference krajevnih organizacij pa bo- do pokazale, kako sjno uspeli, da bi SZDL dejansko bila mehani- zem samoupravljanja občanov. S {prispevki v našejn listu bomo skušali pripomoči k pravo- časnemu in kvalitetnemu delovnemu vzdušju pred konferencami krajevnih organizacij in hkrati pred konferenco občinskega od- bora SZDL. Tokrat dajemo prostor problemom in besedo politič- nim delavce;ii v krajevni organizaciji SZDL v Šmartnem v Rožni dolini: Ч — Lanskoletna prtlitična dejav- nost je močno raz,gi:bala tudi Šmart- no. /Naloge bi lahko 'bolje uresničili, če 'bi ,se mnogi ne odtegovali politič- nemu delu na terenu. — Tako je po- vedal v razgovoru .predsednik SZDL tovariš Janko Založnik. V Šaiartneni pa «o v preteklem letu vendarle želi ilepe uspehe. S po- močjo širše družibene skupnosti iso zgradi'l.i vodovod. Večina oibčanov je sodelovala s prostovoljnim delom, z materialom in denarnimi iprispev- ki. Njihov delež je ibil velik. Bilo pa je nekaj posameznikov, iki so'bi- li izjeme, so se pa pozneje razibur- jali, ko so morali plačati prispevek ob priključitvi na vodovod. Tako je 'povedal tovariš Tine Lorger. Do začetka šio'le bo končana tudi obnovitev šolske stavbe. V tem (po- slopju je že dve leti nekaj prosto- rov za izd ravst veno pasta j o. Žal do danes samevajo praani. Kako dolgo še i* O prešoknju lotrok na celjskoj| J \. osnovno išolo so mnogo goxorili Otroci se morajo voziti z avtobu- som, toda lO obljuibljeiiili čakailnih lo'i)ah ni ne duha ne sluha, čeprav je občinsika skupščina o "tem skle- pala že ipred letom dni. •Nadaljnji prolblem, ki jih pesti, je dostava pošte. Pismonoša je v Šmartnem fiiistematiziran le na pa- pirju. i.Nihče noče opravlja.ti tega dela. (baje zaradi nepravilnih odno- sov upravnika pošte. Proiblem je na vseh sestankih in aborih na dnev- ,nem redu že dve leti. Zanimivo je stailišče PIT podjetja. Pravijo, da ta pošta ni rentabilna (s tem se od- ločajo za iStatus gospodarske orga- nizacije), "ko pa je vprašanje ure- ditve prolblema, poudarjajo, da je šmartinska 'pošta .>javna služba^, in da morii (pomatgati občineka skup- ščina'::'! SZDL namerava 'ustanioviti v kra- ju turistično društvo. Ze zdaj ima lepa okolica pogoje za rekreacijski turizem, še -več pa jih bo z uredit- vijo jezera za industrijsiki vodovod. Škoda da društva dos'lej še niso ime- li, toda vods-tvo SZDL skrbi eno: spet bo teža dela padla na ramie že itak preobremenjenih javnih delav- cev. V Šmartnem predvsem mladi, ki so zaposleni, ne delajo na tere.nu. Služ- ba je zanje vse. dru,go jih ne zani- ma. Tako «lliko jasno odražajo zbori občanov. Navzoči so samo kmetje, delavcev iz industrije .pa ni... Pred konferenco imajo v Šmart- nem namen izvesti ßvoj konkreten program dela SZDL. Kar zaideva kadrovska vprašanja, ibodo v odibor vključili Visaj tretjino novih (nekaj sedainjih odiborniikov se bo poslo- vilo zaradi nedelavnosti). vSZDL (bo priredila razgovore z občani o kme- tijski proizvodnji in sicer individu- alni. Organizirali bodo razgovor s predstavniki občinske skupščine o davčjii politiki in še mnogo drugega. Na »zeleno zlato« pravočasno po- spravljeno. In tej armadi obiralcev, bodo letos prvič pomagali tudi obi- ralni stroji. Deset jih je. Po dva sta v Arji vasi, Žalcu, Šempetru, Braslovčah in Latkovi vasi. Ti stro- ji bodo zamenjali kar 3 tisoč obi- ralcev in tako pomagali premagova- ti krizo, ki je zaradi pomanjkanja obiralcev vsako leto večja. Toda kljub temu, da bodo obirali hmelj stroji, za obiralce ne bo zmanjkalo dela, ker bodo eno in dvo-letne na- sade obirali ročno. Toda o teh sfva. reh berite kaj več v naši prihod- nji številki, ko bomo objavili re- portažo o dolini hmelja v teh praz- nični hdnevih. Foto: L. Stepančič DRAGINJSKI DODATEK V ŠTORAH Upravni odbor Železarne v Štorah je na svoji zadnji seji sldenil, da bodo pri izplačilu osebnih dohodkov izplačali tudi draginjski dodatek. Sklenili so tudi, da naj dobijo tisti delavci, ki imajo nižji osebni dohodek večji draginjski dodatek, kot oni, katerih osebni dohodki so višji. Dodatek bodo izplačali za čas od prvega julija dalje. J. M. VEC ZMANJA USPEHA DOHODKA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V »ETOLU« Med podjetji, ki delajo s skraj- šanim delovnimi teti no in je tudi oseindesetčlan.ski kolektiv celjskega E t ola. Potem ko so leto dni idelali s petin.štiridesetiinnini delovnim ted- nom, ISO s prvim julijem 'letos prešli po pristanku repuibliškega sekreta- riata za delo na 42-urni delovni te- den. Delovni učinek se zaradi tega ni zmanjišal. pa copra v ne delajo tri sobote- v mesecu. Zbolj'šali so orga- nizacijo dela in povečali produktiv- nost in izkoriščanje strojev, osebni doliodki 'pa 'so ostali zaradi tega na istem nivoju. Etol je "ena izmed to- varn s povprečno najvišjim ošab- nim dohodkom, isaj ta presega 50 tisoč dinarjev. Toda tako visok je osebni dohodek zato. ker je v to- varni zaposlenih veliko število kva- lificiranih in visdko kvalificiranih delavcev. Za kritje tako visokega osebnega dohodka in za zadostitev j)ogojev 42-urnega dclovnika paf je pot reib no izobraževanje kadrov. Ta- ko bo jeseni okoli 20 nekvalificiTa- nih članov kolektiva obiskovalo pre- davanja delavske urtiverze. da se bodo tako priučili na svoja delovna mesta. Tečaj bo trajal-olkrog 6 me- secev. Poleg teiga podjetje štipendi- ra več študentov na visokih in sred- njih šolah, tako da so glede kvali- tetnega kadra preskrbljeni. Zave- držatii iste osebne doliodke ali jih. celo pove- čati. K. F. RADEČE turistično meslece lìiidccc ](> v tej turistični sezoni postulo prav ijrijclno nu-sto ol) .Sa- vi. Asfaltirana cesta skozi mesto 4nia na glavnem trgu dobro označe- ne c&stnc prehode, prav tako tudi pod osnovno šolo. V dana.^nji po- letni sezioni je vedno mnogo mo- tornli vozil na cesti. Tako ima tudi javna tehtnica na trgu varnostne oznake. Na oknih hiš je lepo cvet- je, zlasti ga je dovolj na terasah stanovanjskega bloka na trgu pred ,hotelom Jadran, ki je prenovljen. Asfaltirane ceste proti Papirnici, ki pelje skozi idilične kraje in je bližnjica za Ljubljano, se je tujci radi poslužujejo. Gradbena dejav- nost v mestu in neposredni okolici je razgibana. Cez n«ć zraste kaka _nova hišica, zlasti so te lepo ure- jene ob .Njivici. S. Skočir KOlüMLA RAHITIČEN PASTOREK Kar odveč je vedno znova poudarjati, da razvoj kommu- nale daleč zaostaja za vse hit- rejšo urbanizacijo naselij in s tem rastočo potreibo po so- dobnih koniiinaliiili uslugah. Kljub temn pa so prav zani- mivi ipodatiki sveta za komu- nalo pri zvezni 'gospodarski Љогпкл. Od 862 mestnih na- selij imajo vodovod le 20"5, ka- nalizacijo ipa 218 naselij. In čeprav v zadnjih letih naglo rasto negos|K)darske investici- je, odpade 'pri tem na komu- nalna vlaganja le doibrih 15 odstotkov. Odločilnega po,me- na je .gotovo mišiljenje, da je vprašanje komunalnih naprav (gradnja in vzdrževanje) iz- ključno stvar občine, čdprav veiTio. da dobra polovica po- trošnje vode o dip ade na go- spodarske organizacije in da okrog 60 odstotkov kanaliza- cijske imreže pravtako služi tem. Tako so še vedno tri nere- šena vprašanja v našem ko- munalnem gospodarstvu: prav- ni položaj, neekonomske cen« in nezadovoljiv sistem investi- гапја. Različen .pravni položaj (sa- mostojna komunalna .podjet- ja, (proraouns'ke ustanove) o- nemogoča. da se vzpostavijo normalni ekonomski pogoji, ki veljajo za ostalo gospodarstvo. Čeprav so cene komunalnili u^lug od mesta do mesta raz- lične, vendar so z redkimi iz- jemami neekonomske. Razum- 'Ijivo ipa je, da v mestih, kjer imajo ekonomske eene, komunalno gospodarstvo od- govarja razvitosti in potre- bam ostalih vej gosipodarstva in mesta samega. S po stolpni m prehajanjem na ekonomske cene ibi omogočili pr'.iinciip samofinancirafnja ko- munalnih podjetij, vendar ,pa je iluzorno, da je to možno ,takoj. zato ker ibodo še leta .potrebna dodatna sredstva za gradnjo novih in iza moderni- zaid|ö oïïstoje^iiK .öibjeiktov. GDCüore ibiti skrb o,bči.ne same, temveč vsega .gosipodarstva iii šeiposebej turizma, kajtiipred- ivisemi komunalna urejenoslt je Če stokrat (bistvena ali bo ta ali ioni Ikraj ipostal turistično zanimiv in .privlačeSi PraíEsa Eaže, da imamo do Komunale! Yse preveč mače- hovski odnos; to ,pa je kratko- .vidna politika, ki se utegne krcf)ko m^asceyaftL ' / KlanČnik Kompleksna rekonstrukcija LIN Nazarje je usmerjena v boljše in rentabilnejše izkoriščanje lesne mase tega področja. V že dograjene objekte so doslej vložili že več kot milijardo dinarjev, letos pa bodo pričeli graditi nov žagarski obrat. V pripravah za to gradnjo so že zgradili novo manipulacij^ko lopo oziroma sortirnico rezanega lesa. S tem so uredili problem skladišča, ki bo kmalu popolnoma gotovo. Vsa težka dela opravtjajo viličarji, bodoči žagarski obrat pa bo popol- noma mehaniziran. Slika prikazuje mehanizirano delo v novi sortir- nici rezanega lesa. »VEGRAD« ♦ ВУЕ8ТО$ТШ11ШАЕТ NOJVffl 8ТАШУ Gradbeno podjetje »Veigrad« v Velenju je v zadnjih dveh ilettih močno raziširilo svojo dejavnost in to zaradi odločne usmeritve na gradnjo stanovanj za trg. S solidno mehanizacijo in lastnim ikonstruk- cijskim ibirojem je podjetje uspelo postati jkonkurenčno mnogim dru- gim podjetjem ter usipelo v 0)zki speciajlizaciji: to je gradnji stano- vanj. Ostale dejavnosti,-ki so jim bile zigolj v breme (.prenavljanje ali obnova), so opustili. V do'bri polovici letošnjega leta •so zgradili okrog léO.stanovainj. Niso pa ostali le v mejah Šaleške doline, saj jih srečujemo v raznih krajih okraja. Tako bodo že prihodnji me- sec dokončali gradnjo 32 stanovanj v Mozirju. Prepričani so, da bodo do konca lleta usipeli dograditi še oikiog 70 stanovanj, kar je vselkakor lepa letna ibilamca: okrog 240 sta- novanj. Največ 'pa delaja za Velenje, ki je v 0(bdobju .pospešene izgradnje. Tako !bodo že letos .pričeli graditi 115 stanovanj. Uspeh poslovanja »Vegrada« je najboilj očiten v stavku »Vsa stano- vanj a, ki so jih letos že izgradili, so že tudi prodana!« Torej ne zigolj gradnja, апцрак tudi kakovost je ti- sta, ki (botruje njihovemu delu. V ograd ima večje število sezon- skih delavcev, katere je s solidnim življenjskimi pogoji viključil v krog občanov Velenja. KI. 70 LET »TEP« Tovarna emajlirane posode bo le- tos jeseni praznovala 70-letnko 4>b- stoja. Proslava tega visokeiga jubi- leja bo trajala ves teden. V nedeljo pred iglavno proslavo bodo od'|)rli razstavo, iki bo prikazovala izdelke tovarne. Nato se l>odo pričela razna športna tekmovanjia, ki bodo trajala ves teden. V soboto 26. scptemlbra bo glavna ip-roslava. vSIavnostni dan bo pričela :godba na pihala, ki ibo zjaitraj za- igrala ibudnico. Nato se bo sestal na slavnostno sejo centralni delavski' / isvet. Sejo'bo vodil častni predsednik delavskega sveta Franc Leskošek- Lu'ka, udeležilo pa se je bo več vii- ■sokih gostov. Po seji naj bi si gostje ogledali tovarno, nakar se bo priče- lo z'iborovanje celotnega kolektiva. Za letošnje jiubilejno' leto bodo tudi oibdarovani visi delavci, ki so v podjetju nepretrgoma več kot 10 Jet in sicer bodo dol)(iH ročne ure s î>osvetilom. Tisti, ki pa so v tovarni n^'prekinjeno več kot 20 oziroma 50 Ipt. (bodo dobili še dodatna spomin- ska darila. -iz ALBIN PODJAVORŠEK: MEKA J OPOMB K PSIHOLOGIJI DELA (II. nadaljevanje) Delo je — po^leg svoibode — naj- pomembnejša moralna vrednota v človekovem življenju. Delo pa po- meni v našem življenju tudi glavni vir Ihlagostanja; modri slovenski pregovor »Brez dela ni jela!« ima temu ustrezno globoko vsebino. Čim bolj se je ob kompliciranju proiz- vodnje db nenehno se izpopolnju.jo- či industrialliizaciji, elektrifikaciji, motorizaciji spreminjal 'jirotes dela s svojimi pozitivnimi in negativnimi stranmi in posebnostmi, tem ibolj je stopalo v ospredje vprašanje zapo- slovanja ustreznega človeka na do- ločeno olje pri'lagoditi de- lo in.delovno orodje človeku oziro- ma delavcu. Prvo vprašanje zajema prolblema- tiko izibire .poklica, in sicer poklic- no usmerjanje (profesionalno orien- tacijo) in odbiranje (selekcijo), da- lje obravnavo 'metod racionalne razporeditve ljudi na delovna me- sta v zvezi z znanstvenim ispozna- vanjem .poklicev, spoznavanjem lju- di glede na njih telesne in duševne zmožnosti in posebnosti izobrazbe in osebnostne poteze ter določanje us- pešnosti delavcev pri delu in .poklic- nem usposabljanju s pridoibivanjem znanj, ispretnos;ti in pri vajenosti o!b pogojih in principih treninga iza op- ravljanje ipdklicneiga dela na delov- nem mestu. Drugo v)prašanje dbrav- nava osnovne metode tehnopsiho- fiziologije dela, racionalizacijo po- ložaja telesa in ekonomijo gibov in motornih aikcij. racionalizacijo orod- ja.^strojev in naprav, uspešnost kon- strukcij in razporeditev kontrolniSh in signalnih naprav ter organizacijo fizikalnih in kilimatskih prilik v de- lovnem okolju glede na osvetijenost, temperaturo, vlago, gibanje zraka, ropot, šum in vibracijo v delovnem prostoru. IVfimo navedenih vprašanj govori psihdlogija dela še o oibčih faktor- jih, 'ki vplivajo na delovne sposob- nosti .človeka, npr. o krivini ji delov- nega procesa, o utrujenosti, o mono- ton i ji dela, o živi jen jsiki starosti, o medsebojnih odnosih ljudi v delov- nem ikolektivu in o faktorjih, ki povzročajo delovne nezigode in ka- ko Sie je treba boriti proti delov.nim nesrečam in delovnim neztgodaim. V zvezi s psihologijo dela danes najčašče igiovorimo o industrijski psihologiji. Stran 4 CELJSKI TBDNIK St. 54 -r- 28. arausta 1964 Le dober skok iz Dobrne se v podnožje Kozjaka vije ču- dovita soteska »Hudičev gra- ben«. Tu je sredi gozda skri- ta majhna, pravljična koča. »Ce vam je ostal še kakšen prosti dan dopusta, vam ne bo žal, če ga boste preživeli pri nas,« pravi upravnica Strmo- letova, ki dobro ve, da se k čaši piva ali prigrizku prileze tudi topla beseda in veder smeh. Še to; postrežejo vam z vsakovrstnimi specialiletami. OČE, ODPUSTI MU... Pod tem naslovom, ki so ga za ta primer izbrali hmeljarji in obiralci, nam je Jože Boršt- ner z Vranskega poslal dopis v katerem je glasno in jasno povedal, da mu reportaža v Ljubljanskem dnevniku z dne 23. avgusta ni po volji. Gre za reportažo »Savinjsko dolino slačijo«. Kaj pravi: Začetek diši po vzdušju ljubljanskega hotela. Pa pusti- mo to. Pisec reportaže DK je pripomogel, da je 139.000 bral- cev dobrega časopisa dobilo o stvari popolnoma napačno predstavo. Pojdimo kar od začetka in dodajmo odgovore: . . . Toda škaf, meter globo- ka in meter široka škatla z le- senim ogrodjem ter prevleče- nim z juto — ni tako mimo- grede poln. Obiralec bi moral imeti hudimano spretne prste da v uri in četrt napolni mero do roba . . . ODGOVOR: V tretjem raz- redu se otroci učijo o votlih merah. V Savinjski dolini dobro razlikujemo »škaf«, ki meri 30 litrov, od transportne- ga koša, ki meri 1.000 litrov Po ljubljanskem avtorju bi moral dober obiralec nabrati 1.600 resničnih škafov na dan. Tovariš Borštner se je poša- lil, ko je zapisal: — Prodajte nam Ljubljanča- ni pisca. Plačamo zanj 22 mi- lijonov kot za obiralni stroj če je kos »normam«, kakršne opisuje. — Pisec »LD« nadaljuje, da je jute za slamarice zmanjkajo za mernike pa je ne sme,.... Potem o »koritih« v kalerifi spijo obiralci ... O kloru, ki veje okoli latrin in tako na- prej. ODGOVOR: Pred petdeseti- mi leti so se spali obiralci po senikih in hlevih. Je morda imel pisec vizijo iz tistih ča- sov? Morda je kak primer kje loda pri veliki večini zasebnih hmeljarjev, zlasti pa pri kom- binatu, to ni več navada. .. Kaj si predstavlja DK o kloru v straniščih. Bo za 14.000 se- zonskih obiralcev v Savinjski dolini moralo biti toliko »an- gleških stranišč«, kot si jih zamišlja pisec za mestno »frekvenco«? . .. Prve dni je še kakšen obiralec zašel v gostilno, se- daj pa hodijo še samo tehniki in agronomi na pivo in konjak. Tako DK v Ljubljanskem dnevniku. ODĆOVOR: Povejmo s pri- merom, koliko časa imajo ti ljudje. Sem sosed enega od kombinatovih delovišč. Od upravnika Žužeja, od inženir- ja Vinka do tehnika Marguča \ vsi delajo od pete ure zjutraj^ do desete zvečer. Ce od obi-J ralcev kdo ne nabere »za nor-- mo« je nesreča le zanj. Ce pa\ bi strokovnjaki zanemarili de-i lo, bi šli po vodi težki milijo- ' ni. Sušenje je zadeva, ki jej od nje odvisna kvaliteta hme- lja. Toliko na kratko, če seJ piscu »LD« ni o tem nič po-' svetilo. ^ Tovariš DK je globoko po- segel tudi v agrotehniko. Za- jokal je nad obiralnim stro- jem, ki bojda izčrpava hmelji- šča. Kje se je vzel ta zapozne- li »ludi t<.i, da tako besni ■ nad mehanizacijo? Točno je le to, da mladih nasadov ni mogoče obirati s stroji, če že hoče zve- deti resnico. Take in drugačne »pogrun- tacije« mrgolijo v reportaži »Savinjsko dolino slačijo«. Za- radi njih zgubijo smisel tudi pametne misli, kot je na pri- mer tista, da bi v času obira- nja lahko za prodajalce pro- dajali pivo po nižji ceni. To je dobra misel, redka med to- likimi nesmisli. Idila v Hudičevem grabnu »Gusarji« spet na kopnem DRUGA IZMENA SE JE VRNILA S HVARA Okrajna zveza tabornikov Celje ima lepo urejen tabor- niški prostor v Starem gradu na Hvaru. Tu so si taborniki uredili prostor, napeljali vo- dovod in druge stvari, zato pa jim tri leta ni treba plačati tu- ristične takse. Tabor lahko sprejme naenkrat 200 taborni- kov, če pa postavijo šotore še na sonce, je lahko tukaj 300 otroR. Tako preživi svoje po- čitnice v tem taboru letno povprečno 800 ljudi. Druga izmena, ki se je te dni vrnila domov, je bila se- stavljena iz tabornikov iz Celja, Griž, Prebolda, Šoštanja in Rogaške Slatine. Življenje 3 vseh taborih je potekalo po ► taborniških načelih, tako da je bilo dovolj kopanja, zabave in počitka, pa tudi resnega dela. Tako so organizirali gozdno šolo, kjer so se nepla- valci učili plavati, drugi pa so imeli plavalne tekme, spo- znavali so tamlcajšnjo prirodo in se učili uporabljati kompas in signalizacijo. Ob obali so se tudi pojavil' gusarji, ki so križarili na bla- zinah vzdolž obale, prikazova- li pa so tudi gusarski krst Pri tem so krščenca potopili trikrat v vodo, mu dali piti morske vode, moral pa si je tudi zavezati z ruto eno oko, da je bil gusar popolnejši. Ve- selje je bilo še večje kadar so zadoneli toni gitare in har- monike, ki so se mešali z gla- sovi mladih tabornikov. Ta izmena tabornikov je pripravila tudi dvoje proslav: v čast slovenskega in hrva- škega dneva vstaje. Obakrat so taborniki priredili taborni ogenj s kulturnim programom, v drugem delu pa je bilo ved- no polno šal, skupnih pesmi in kola. CESTA BELA v SVET PELJA... Za dva kilometra asfaltirane ceste od Vologa do Kraš, ki je zdaj še v gradnji, so velik del sredstev prispevali prebivalci sami. Zbrali so les v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Ko smo iskali nekoga, ki bi nam o tem lahko kaj več povedal, so nas napotili k Jožetu Bricu, občin- skemu odborniku iz Vologa ki ga vsi okoličani poznajo kot Frickovega Jožo. »Veste, sami prebivalci bi brez pomoči in razumevanja odbornikov kaj malo naredili Pa tudi Gozdno gospodarstvo in LIN iz Nazarij sta pokazala vso razumevanje. »Kot so nam povedali, od predloga pa do realizacije ni preteklo dosti časa.« »Da, res je. Lani novembra smo se občani na zboru voliv- cev o tem pogovarjali, do pr- vega septembra bo pa cesta že gotova.« »Se nekaj nam povejte. Na sejah občinske skupščine ste prav gotovo že razpravljali O čem sle največ govorili?« »Večkrat sem predlagal, da bi bilo nujno kmetijstvo me- hanizirati. Sam sem namreč kmet in zato to problematiko najbolje poznam. Mislim, da potem mlajši ne bi tako mno- žično hodili v tovarne. Pa tudi za to sem se potegoval, da bi otroke brezplačno vozili v Gornji grad v osemletko, ki je pri nas nimamo. Se je proble- mov, o katerih sem govoril toda saj veste, vseh ni mogo- če naenkrat rešili.« »Vi ste pravi Savinjčcm. in Savinjčani ste znani flosàrji Sicer ste še mladi, toda — ste že kdaj vozili flos?« »Sem, sem. Zadnjega sem peljal pred dvaindvajsetimi leti. Ej, kar lepo je, ko se člo- vek spomni na te stvari. Jaz sem bil takrat še mlad fantič, pa vseeno sem šel že do Beo- grada. Včasih je trajalo poto- vanje štirinajst, včasih pa kar mesec dni. Spominjam se, da sem se enkrat oblečen kopal v Savi, seveda ne prostovoljno.« Se je stekla beseda o marsi- čem. In čas, ki smo ga prebili z njim, je kar prehitro minil. Ko smo se poslavljali, jé še dejal: »Oglasite se še kaj. In glej- te, da ne boste česa narobe napisali in besed spreobrnili.« Bojazen je bila odveč. Ogla- sili se pa še bomo, če ne prej pa takrat, ko se bomo lahko peljali po novi cesti, ki bo ponos vseh domačinov. PRIPRAVE NA KRVODAJALSKO AKCIJO Pred ikratkiLm je bil v Sto- rah sestanek pre^dsedniikov in tajnikov sindikalnih ipod- ružnic Železarne, na Ikate- rem so bili tudi člani odig- ra zia krvodajalske aikjdlje in predstavniki krajevnega odlbora RK. Pqgovori.lti so se med druigim tudi o 'prijpra- vah na velik o prostovoljno krvodajalsko akcijo, J. M. lOGARSKA EMRAT DRUGAČE še malo in Logarska dolina se bo znova ovila v svoj molk, ki bo le ob sobotah in nedeljah zaživel. Sezona v tem gor- skem miru se bliža h kraju Zal moramo ugotoviti, da kljub prijetnemu počutju gostov le ni vse tako, kot naj bi bilo. Glavni problem je vsekakor cesta. Od Radmirja je le še nad 20 kilometrov in nič redki niso primeri, da vidiš, kako si bosopetniki ali turisti tišče robec na usta in preklinjajo vse avto-modele po vrsti. Ko pa premagaš ta »sodobni davek« (ki za mozirsko občino predstavlja z leta v leto vse težje uresničljiv problem) in se zasidraš recimo v Planin- skem domu, lahko mimogrede ugotoviš, da brez upravnika ni govora o sobah, čeprav jih imaš rezervirane. Najti uprav- nika pa je čestokrat zelp težko. Se prijetnejši pa je obV čutek, če si že prespal dan ali dva v domu in si se name- nil v gore (s pogojem, da si plačal sobo, čeprav boš pre- spal v planini) in ob vrnitvi ugotoviš, da nekdo spi spanje pravičnega v tvoji — plačani sobi in upravnik niti ne najde priložnosti, da bi se opravičil. No, vse vendarle ni tako črno, kot bi človek domneval po cenah, ki imajo kar visoko absolutno višino. Logarska le ostaja pojem in kolone avto- mobilov in naravnih lepot željnih turistov so in bodo ro- male v svet planinske tišine, miru in v nebo segajočih go- ra. Letos bo bržčas dokončana gozdna cesta preko Matkove- ga kota do Pavličevega sedla OTROCI ČLANOV ZB NOV IZ LAŠKEGA SO TABORILI V VRNJAČKI BANJI Laščani, ki so bili v letu 194-1 rizseljem v Srbijo, se prav radi spumnjajo ljudi pri katerih so na- >li v dobi izpuatistva svo.j drugi (toui. Zato ui slučaj, da so tudi pre- bivalci Trsicuika iu Vrnjačke ba- HJe. pri katerih so Laščaui uušli svoje zatočišče, ohranili stike z nji- mi. Na osnovi medsebojnih oinskov, zlasti pa po letu 1959, ko je pri- spel v Srbijo prvi vlak ^Bratstva iu enotnosti«, so se vezi med bivšimi izseljenci iz Laškega in gostitelji iz Srbije še razširile. Del teh vezi se sedaj prenaša zla- sti na mlajšo generacijo, zato je združenje borcev NOV občine Laš- ko že v lanskem letu organiziralo v Laškem taborjenje, kateremu se je odzvalo 25 pionirjev — otrok čla- nov 7,B NOV iz Trstenika in Vr- njačke Biiiije. Letos _pa je enako število pionirjev, prav tuko otrok članov ZB NOV iz Laškega bilo gosi Združenja borcev NOV občine Vrnjačka Banja. Iz razgovora s pionirji, ki so bili na omenjenem taborjenju, povze- mamo, da so takšna taborjenja ze- lo koristna in ena izmed najuspeš- nejših oblik zbliževanja pionirjev iz Laškega, Trstenika in Vrnjačke Banje. Tem srečanjem bodo v bo- doči- posvetili še večjo skrb. Pionirji, ki so taborili v Vrnjač- ki Bunji, so sv spoznali z vsemi /.uainenitositni tega kraja, zlasti pa z razvojno potjo narodnoosvobodil- nega gibanja tamkajšnjega kraja. Tako masovno taborjenje kot je bila ta druga izmena ta- bornikov na Hvaru zahteva izredne organizacijske sposob- nosti tako centralnega kakor tudi posameznih vodstev. Lipnik Jože ZDRAVSTVENI DOM V KONJICAH .\a razširjeni seji gradbenega od- boru zu dogrudilev zdravstÑ'enega dotnu so obruvnavuli dopolnjen nu- čr( .iiuvbe. ki jo bodo zgradili k že obsioječi. .Sprejeli so sklep, da Л tem poslopju ne bo pisarn, am- puk du bo izključno zu zdravstve- ne prostore. Tako bo v tej stavbi dovolj prostoru za zdravniško služ- bo več let. \' sturi stuvbi namera- vajo urediti l(>karno iu upravne pro- store, svoje mesto pa l><>do dobili tudi zavod zu zuposlovanje delav- cev in podru/niòini en'a od pomem'b'nih panog kmetijstva. Danes je na ohmočjiu oibčine n.ad 6 ti- soč glav govedi. Lani so je odkupili 720 ton, oid tega pa je šlo v lizvoz blizu 500 ton pitane igovedii. V ijM>vojni'h letiih so Ibil« vsa prizadeva- nja usmerjena v uvajanje siivorujave pasme. Danes ilmamo območje 30 odstot- Ikov te paisme. Strokovne služibe si prizadevajo da (bi čimprej vpeljale rejo čisto- pasemsikih živali. Pri tem ima nedvomno velike zaslu- ge itudi kme.tijiski zavod v Celju s katerim kmetij«ke zadruge in občina tesno so- delujeta. Lepe usipehe je do- seiglo tudi umetno osemenje- vanje, ki obstoja že 12 let in zajema dve tretjine vseh plemenic. Tudi sistematična molzna ikoatrola. ki obstoja že 10 let. je priipomogla, da postaja Zgornja Savinjska dolina vedno ilx>lj ipomemlb- na za vzrejo kvalitetne ple- menske ž'ivine sivorjave pas- me. Da bi prikazali rezultate, ki tvo ibili doseženi v zadnjih nekaj letih na področjiu ži- vinoreje v mozirski občini, iprirejata svet za kmetijstvo skupščine dbčine Mozirje in Zgo rnjesavinjsika kme t i jisik a z ad r uiga ipod «pok rov i te I j - stvom Gospodarske izborniice Celje 20. septembra 1964 v Rečici ob Savinji IV. občin- sko živinorejsiko razstavo. Razstavljenih bo iblizu 200 glav najlK>ljše živine sivo- rjave pasme. Del raizstave Im) prikazal tudi razvoj svi- njerejie. ovčjereje in reje malih živali. Raz;stavlja'lo l)0 ibliiziu 10 zasebnih kmetoval- cev in vsi oibrati kmetijske zadruge. Lastniki nagrajenih Tiivali ibodo do'bili denarne nagrade in diplome. Poleg tega lx) nagrajenih tudi ne- kaj naprednejših živiinorej- oev. ki iso se med prvimi za- greli za rejo čiste 'pa'semske živine in v sodelovanju s kmetijsko za'drugo dosegli odlične rezultate. Asfaltirali bodo cesto Šeščani in Sempeterčani so pričeli asfaltirati cesto od Sešč do Šempetra. Zaprosili smo JANEZA Žagarja, ki je eden od članov režijskega od- bora, naj fiam pove nekaj po- drobnosti o poteku te akcije. »V Seščah imamo že nekaj let asfalt, zato so se vaščani odločili, da bodo asfaltirali še cesto proti Šempetru. V akciji sodelujeta krajevni skupnosti Šešče in Šempeter. Sempeter- čani sodelujejo zato, ker gre cesta skozi spodnji del vasi ki še ni asfaltiran. 2e takoj v začetku smo vedeli, da ta ak- cija presega naše zmogljivosti toda pričakujemo, da nam bo priskočila na pomoč občinska skupščina ter da bomo dela lahko dokončali.« »Kakšna pa je pomoč vašča- nov?« »Vsak moški mora opravit' po 20 prostovoljnih ur. Razen lega pa smo na zboru voliv- cev sprejeli sklep o samopri- spevkih, ki so razporejeni v več kategorij.« »Do kdaj pa bo cest.i kon- čana?« »Z občinsko cestno V.-vnu- nalno upravo v Žalcu sino se domenili, da bor.u) .'«ani ure- dili spodnji uslioj ce.si . îvu- pili bomo tudi as.'altnc^ emul- zijo. Samo asfaltiranje p»; bo opravilo komunalno po:i)r*je Našo obveznost srno ie s; .raj izpolnili in si prizddevaiiivj, da bi bila cesta do konca leta gotova.« J. K. S^. 54 7- 28. avgittsta 1%4 CELJSKI TEDNIK Strati В Ten» a za razpravo TURIZEM IN KULTURA Delavski oder je letos žetretjič pripravil gledališko predsta- vo na Starem çradu. Tako so te letne prireditve postale že tra- dicionalne in privabljajo vsako leto tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije in celo iz inozemstva. Človek bi mislil, da bodo te pri- reditve, ki izpopolnjujejo turistično sezono v Celju, deležne vše podpore turističnih delavcev, posebno ker že več let govorimo o letnih prireditvah v Celju. Toda v resnici je vse kaj drugega. Da bi osvetlili ta problem, smo zaprosiili predstavnika celjske turistične zveze in amaterske delavce, naj nam pojasnijo svoja stališča do teh prireditev. GLAVNI TAJNIK CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE Zoran Wudler Ф Kako. da vaš iprogram tiuiestič- nih prireditev ne predvideva v Ce- lju nobene prireditve? — Iluzorno bi bilo misliti, da bi lahko v Celju izvedli neko turiistiič- no prireditev na prostem brez več milijonov dotacij. To je izključe- no. Sicer smo dobili ponudbe, za kvalitetne 'kulturne prireditve na prostem, ki pa jiih nismo mogli spre- jeti, ker nimamo za izvedbo nobe- nih možnosti. Na tem področju smo do sedaj naredili že veliko posku- sov, ki pa niso uspeli«. Ф Kaj pa predstave na Starem gradu?' ^ — Seveda bi na Starem gradu lah- ko marsikaj organi/jirali, toda tu so, kot sem že dejal, jiotrebna og- romna sredstva, ki jih pa nimamo. Tako bi bilo potrebno urediti cesto, parkirne prostore, montažno g^leda- 'išče... To je sicer načelno lahko izvedlijvo. izvedba pa je zelo tež- ka. Dokler niso pogioji na igradu urejeni, sem ibolj zato, da bi bile take predstave, cebi že bile. na Ko- cenovem trgu ali pa pred grofijo, kjer so idealni pogoji. # Kako pa, da je lahko delavski oder organ iiZ'i raj letos že tretjič predstavo na gradu in da je z njo, po splošnib ocenah, tudi uspel? — Lahko so'to izvedli, ker so a- materji in to delajo brcz)plačno. Mnenja pa sem, da naj bi se letne Ikulturne- prireditve, kolikor bi bile, odvijale v okviru celjskega gleda- lišča. Sem za 'kvalitetne predstave na gradu. Če pa hočete, da je predstava vsaj kolikor toliko kvalitetna, mora biti vsaj na ravni povprečne pred- stave ceijs'kega gledališča. Gledali- š'če naj bi bilo jedro, druigi pa naj bi mu pomaigali. Sicer pa lahko osta- ne tudi tako, da bi ipiel delavski oder eno predstavo na^ gradu, gle- dal iščt^ pa eno na Kocenovem trgu v Celju. # Se vam ne zdi, da so predstave na gradu tudi precejšnja reklama za grad? — Grad je itak poln. če je lepo lejMi vrerne. Ni ga treba posebej propagirati na' ta način. Mi smo iz î)reisnji.h ruševin že tako ogromno napravili. Če pa bi imeli sredstva, l)i lahko še mnogo bolj uredili ru- ševine, ki so že same sebi>0'gromna reklama. ^ Kaj pravijo amaterji ? (POVZETEK IZ NEVEZANIH RAZGOVOROV) Res je sicer, da turizem in kultura nimata nič skupnega, če ju gledamo kot ra^ilični panogi, vendar je tudi res, da turizem, ki nima vsaj kultur- nega ambienta (a ta ni zapopaden v čistem zraku, soncu, vodi in kloro- filu), ni kdove kako privlačen. Kar zadeva ožji celjski turizem, si- cer ne bi bilo mogoče trditi, da je brez vsakršnega posluha za kulturo (narobe, saj ima kultura v Lepem mestu precej prostora), toda ta posluh je bolj teoretičnega kot praktičnega značaja. V mislih imamo namreč konkreten odnos celjskega turizma do vseh tistih kulturnih, četudi ama- terskih, manifestacij, ki jih že nekaj- časa s precejšnjim uspehom goji na celjskem Starem gradu delavski oder. Ce odmislimo nekatera vrtičkarska nagnjenja, ki so botrovala urejanju zgodovinskega okolja in ga, kot zna- no, bolj kot ne popačila, vendarle ka- že- da je Stari grad priljubljena iz- letnišika točka Celjanov in okoliča- nov. Glede na to, da je delavski oder v svojih prizadevanjih upošteval tu- di ta vidik (kako utemeljeno, najbo- lje kaže obisk njegovih predstav), bi bilo pričakovati, da bo turizem po- kazal nekaj več iniciative v tem smi- slu, da bo to okoliščino izkoristil tu- di sebi v prid. Toda takšna pričako- vanja se niso izpolnila. Ob vsaki predstavi smo bili tako rekoč priča dokajšnji turistično-gostinski indo- lenci (kar je gotovo tudi posledica nezadostne zmogljivosti »grajskega« lokala), da ne (govorimo niti o mne- njih, ki so skušala celo popolnoma diskriminirati pozitivne pobude celj- skega delavskega odra. In ne samo to. Ne samo amaterske gledališke predstave, tudi še kakšne druge kul- turne prireditve bi bilo mogoče pri- rejati na Starem gradu — če bi te- mu ustrezjno prilagodili ali uredili tudi ambient in poskrbeli za obi- skovalce v turistično-gostinskem smislu. V Skofji Loki na primer so bili pametnejši in so umeli obe pa- nogi obojestransko koristno združiti. Vsekakor premisleka vredno dejstvo. Dosedanje izkušnje s celjskim Sta- rim gradom kažejo, da bi bilo pozi- tivne kulturne napore samo podpreti, ne pa jim morda celo metati polena pod noge. PRIPIS Tako dvoje mnenj na temo, o ka- teri bi, kakor je videti, kazalo še razpravljati. Stališča celjske turistič- ne zveze vsekakor imajo svoj prav, čeprav se ni mogoče povsem strinja- ti z ugotovitvijo, naj bi se letne kul- turne prireditve, če že, odvijale v okviru celjskega gledališča. Ne zato, ker bi poklicno ustanovo morda pod- cenjevali, pač pa, ker je naš amate- rizem pravzaprav že izpričal, da je vreden določenega zaupanja. Prav tako kvalitete predstav ne moremo meriti s povprečnostjo ïïàke poklicne predstave, ker za povprečno predsta- vo še vedno ne moremo reči, da je kvalitetna. Vloga gledališkega a'- terizma, kakor je recimo pokazal tu- di letošnji festival na Hvaru, ni to- liko v vrhunskih dosežkih, kolikor je v dopolnjevanju profesionalizma (se- veda na ravni najboljših prizad,e- vanj). O tem, da ima tudi amateri- zem svoje občinstvo, bi bilo odveč govoriti (in predstave na Starem gra- du v tem pogledu res veliko povedo). Toda kakor je mogoče razbrati iz razgovorov z amaterskimi delavci, gre pri vsem tem za nek drug pro- blem: za odnos med Izulturo in turiz- mom (morda celo brez milijonskih dotacij ali investicij). Pri tem- seveda kulturnih manifestacij ne moremo podrejati nekakšni >^avtoreklami'<, češ grad je že tako dovolj reklami- ran tudi brez kakih kulturnih pri- reditev To je sicer res, toda zakaj ga recimo ne bi mogle še bolj populari- zirati same prireditve? (Ne bi od te- ga imelo koristi tnAi gostinstvo?) To je samo nekaj тг.чИ. Upamo, da še bodo v zvezi z načetimi vprašnnji oglasili tudi še drugi ter da bo mo- rebitna razprava prispevala k rešitvi problema, ki za Celje (glede na se- zonski značaj njegove kiiltiire) vse- kakor ni tako nepomemben. Marjan Vodišek: Anglikanska cerkev (risba) IVobene škode Podiranje cerkve pri gimnaziji Je vzdignilo precei orahu. Eni so govorili da je v tem velika škoda za turizem ker je ta cerkev tvorila lepo sliko, drugi pa so reVli, da je škoda tako le- pega zgodovinskega primerka. V od- govor lahko povemo to, da ta cerkev nima nobenega zgodovinskega pome- na, ker je bila zgrajena v dvajsetem stoletju in je bila zgrajena v psevdo- gotskem slogu. To se pravi, da sploh ni nosila pečata svojega časa, kajti doba gotike je že zdavnaj minila. V dobi, ko je bila zgrajena, je že bil nov stil gradnje, tako imenovan secesijski stil. Edina škoda, ki je, je v tem, da bi v njej lahko imelo svoje skladišče eno izmed podjetij, ki tako nujno potrebu- jejo skladiščne prostore. Toda tega se ni nihče spomnil, čeprav bi za to skladišče potrebovali le ključ. Sedaj je vsega konec: cerkev je podrta, ta parcela pa je namenjena za eno izmed reprezentativnih stavb. SREDNJA POLITIČNA ŠOLA V CELJU Pet let, odkar v Celju vedno us- pešneje razvijamo ipolitično in idej- no izobraževanje .na stopnji večer- ne politične šole in raznih seminar- jev, je porodilo nekolilĆo pogumno misel, da bi idejnopolitično izobra- ževanje mogli dvigniti š^e na višjo stopnjo. Ze U>7. Pedagoška akademija Zagreb 1%2. S. 251 П. Alkohol in cestni promet v raznih državali. Ljubljana 14(>4. S. 25124. Durkheim E.: Pravila sociološke metode. Beograd 1963. S. 24429/5. Erdeljan B.: Kipar, nemirno ostrvo Beo- grad 1964. S. 22992/73. Fiere J.: Konferenciju UN o trgovini i razvoju. Beograd 1<)64. ,S. 22992/74. Loniejko S.: Fiziološki osnovi ishrane bi- lja. Sarajevo 1958. S. 25135. liudioaktivni izotopi i zračenja, Beograd 1962-1963. S. 25.126. '\ Murphy Ci.: Istorijski uvod u savrenicnu psihologiju. Beograd 19б"5. .S. 23136/2. Vučo IS'.: Ekonomska i.storija sveta Beo- grad 1%2. .S. 25132. S¡)rugar v.: Jugoslovanske socijaldemo- kratske stranke 1914-1918 Zagreb 1963. S. 14254/4. Birsa .М.: Nekaj pogbnij o pljučnih bo- leznih. Ljubljana 1<)б4. .S. 21480/12. Kilke I).: Poljoprivredno industrijski kom- binat Belje. Zagreb 1<>б2. S. 24766/i. Zbirka tehničkih propisa iz oblasti indu- strije. Beograd 1962. S. 1960/223. Behm Н. W.: Životinje medu sobom Za- greb 1964 S. 25151. .\eumann F..: Savremeno građenje puteva. Beograd 1963. S. 25155. Tndej М.: fv-servis. Zagreb 1964. S. 25il54. Dragičević L: Etiopija. Zagreb 1%3 S. 25157. Hukić ?.. Z.: Građenje savremenih puteva u nekim zemljama Evrope. Beograd 1963. •S. 25142. Zbornik priloga istoriji jugoslovenskih po- îoriita. .4ovi .Sad I96l. S. 25156. Stran 6 CELJSKI TEDNIK St. 54 — 28. aTigusta 196* Dimnikarska služba je važna Skoda, kd JO /locajo ipozan v celjskem okraju, je vsako leto veič- ja. V veliko priiaenih prihaja do požarov zarad'i slabih dimnili na- prav, oziroiina zaradi slabega vzdr- ževanja le-teh. Dimnikarska služ- Iba, 'ki Ibi morala dimne /naprave ko atro lira ti in sikrbeti za m j ih ovo vzdrževanje, pa aiii kos svojim nalo.- gam. Ta slmžiba pa ni problematič- na samo na področju našega okraja, pač pa v vsej Sloveii-iji. Kaj je vzr^Jlk za takšno stanj e i* Glavni vzrok je pomanjkanje in fluktuacija kadrov iz te stroke, ker so osöbiiL doliodki nizki, deiovni po- goji pa neurejeni. Sdj zasluži dimni- kar za svioje včasih tudi 16-urno delo od 25 do največ 40 tisoč dinar- jev. Razen tega j(^ dimnikarsko de- lo naporno in zdravju išikoidlj iivo, po- sebno pni čiščenju večjih dliniiib vo- dov, oziroma .tovarniških diinniikov. Zato odhajajo kvaJifidiraiKi kadrli raje v industrijo, kjer imajo boljše osebne prejemke pa tudi urejene delovne pogoje. Zaradi takega sta- nja se v dinitnikarsko stroko »očejo vključiti otroci, ki so končali obvez- no šolanje. To bo 'mogoče zboljšano s priporočiiiom .(ikrajne igospo'dars'ke zbornice, Iki dovoljuje da se lahko vključijo v luk za ■dimnikarje tn.di tisti, ki 60 .končali -ie 'šest razredov osnovne .stíle, medtem ko je bilo do- sedaj predvideno, da morajo iraeti d okončano oseml e tko. Drugi vzrok so tudi zastareli predpisi o dimnikarski službi, ki irz- hajaJQ v večin;i primerov še izleta 1948 o;ziroraa 1950. Razu.mljivo. je, da so v tem času že zastareli in da niso več v sikladu z napredkom vse- ga življenja pri nas. Zato je vselka- kor .upravičeno, da se pripravlja za- kon, ki bo uredil tudi vprašanja dimnikarB'ke službe. Pred kratkim je osnutek tega zako:na prlisel ' tudi v širšo razpravo. Ta'ko je bilo pred 'dnevi na igosipodarski zlbornici v Ce- lju posvetovanje, 'kii iso se ga ude- ležili ipredstavniki z bor niče, tajni- štva za notranje zadeve, oddelkov za H'Otranje izadeve občinslkih skup- ščin, zavarovalnice in dimnikarskih podjetij. Na njem so kritično raz- pravljali o novem osnutku zакчша o dimni'karski službi ter dali tudi nekaj novih predlogov, 'ki so vseka- kor vredni upoištevanja. •N.amesto dosedanjih dimnikarskih podjetij .oziroiina privatnih dimni- Ikarskih mojstrov, naj bi se na potl- ročju okraja formiralo več komu- nalnih zavodov za dimnikarske s,to- ritve. Že sedaj omenjajo nekateri ()i!)čLns.ki statuti dimnikarsko službo kot javno s'iužbo, zato je popolnoma utemljçno, da se namesto sedanjih podjetij ustanovijo zavo'di, kot pro- računske ustanove s samostojnim iinanciranjem. Kot zavod bi imela diiirnikarsika služba v okviru svojilli pristojnosti .določena ipooiblastila áin naloge, ki jdh (imajo samo državni organi. To pomeni, da lahko uvelja- vijo v prid požarni varnosti na pri- siljene način določene .ukrepe, če se stranke upirajo odpravi nepravilno- sti, ki jih ugotovi dimnikar ipri svo- jeiin dein. Te nepravilnosti bodo lah- 'ko javljali direktno sodniiku za рге^ krš'ke, ki bo potem ukrepal.'Zavod I ■ lahko ustanovila ena ali več ob- čin .skupaj. Na našem področju naj J)'i bili štiirje zavodi: Celje, Velenje, Sloveuslke Konjice in Zasavje. S tem. da bi isc namesto podjetij ustumovili zavodi, bi se tudi .znatino ziboljšal položaj dimnikarjev, ker bi zavodi lahko dobili 'tK)ločene dotaci- je od zavarovalnice, ki ima za pre- ventivno protipožarno dejavnost do- ločena procejšnja sredstva. Zavaro- valnice pa so tudi izelo zainteresira- ne za to. da bi se dimniikarska služ- ba uredila, ker so bila prav zaradi ■pomanjkljivih kurilnih naprav ali slabe elektri/čne napeljave, izdana znatna sredstva za kritje šikode, ki je .nastala pri požarih. Ker bi se na ta način lahko izlboljs.al položaj dimnikarjev, bi bil ta poklic ibolj privlačen iza mansikaterega fanta^ ki ni dokončal osemletke in tako bi se uredilo postopno tudi vprašanje kadrov. Stipe Vse samotnejše ostajajo poti... Starejši nastavljajo zadnjim toplim sončnim žarkom svoje od dela in trpljenja razbrzdane obraze, mladi pa z roko v roki stopajo neštetim pomladnim dnem nasproti. Trenutek, ki ga nenehno poraja življenje.! KRONIKA NESREČ — 14-letni Miroslav Kvas je splezal na kam- nit spomenik, ki se je podrl na fanta in mu težko poškodoval obe nogi. — Franc Kline iz Frankolovega je padel z mopedom. Poškodoval si je nogo. — Martin Samec iz Trnovelj je padel z mo- pedom. Poškodoval si je obraz. PADEL Z DREVESA V torek je padel z drevesa Franc Koprive iz Zigon pri Laškem. Kljub poškodbam jc od- klonil zdravniško pomoč, vendar jc zaradi hu- dih notranjih poškodb še isti dan цтг1. ÄÄprflilvalstva CELJE Od 16. avgusta do 23. avgusta se jc rodilo 23 dečkov in 22 deklic. POROČILI SO SE: Zmagomir HudoUn, čevljarski pomočnik iz Maribora in Ivana Kropcj, uslužbenka iz Ga- brovelj. Lesjak Jožel, kamnosek iz Sp. Sečo- vega in Marija-Ana Zeme, delavka iz Štor. Štefan Gerkeš, metalurški tehnik in Kristina Jevšinek, kmetijski tehnik, oba iz štor. Sil- vester Sem, finomchanični mojster in Vilje- mina Ograjenšek, uslužbenka, oba iz Celja. Franc Vovšek, krojač iz Celja in Alojzija To- manič, šivilja iz Velenja. Josip Prcmuš, so- boslikar in Matilda Nerat, blagajničarka, oba iz Celja. Anton Horvat, strojni ključavničar iz Stopč in Ernestina Božičnik, uslužbenka iz Ljubljane. Ludvik LeSck, delavec iz Celja in Dora Goter, delavka iz Tremarij. Stanislav Šoln, strojni ključavničar in Angela Grošel, uslužbenka, oba iz Celja. Modic Vladimir- Kazimir, profesor iz Celja in Alojzija Zupane, uslužbenka iz Štor. Janez-Franc Mirnik, kme- tijski tehnik iz Celja in Marjeta Žiberna, zo- botehnik iz Videm-Krškega. Milan Krivec, strojni inženir in Marija Pepcrko, študent sto- matologije, oba iz Celja. UMRLI SO: Avgust Sedcj, upokojenec iz Celja (65). Alojz Gaber, posestnik iz Tolstega vrha (55). Jožef Pečnik, upokojenec iz Celja (94). Fran- čiška Kolenc, gospodinja iz Šmartnega ob Paki (70). Terezija Divjak, gospodinja iz Za- loga (86). Miloš Pavič, pek. pomočnik iz Ma- ribora (27). Justin Podbregnr, upokojenec iz Vranskega (58). Frančiška Zaberl,^ železničar iz Celja (50). ŠENTJUR PRI CELJU 1 Od 16. avgusta do 23. avgusta sta se rodili dve deklici in en deček. POROČILI SO SE: Jožef Kolenc, kmetovalec in Neža Zalokar, kmetovalka, oba iz Dobrine. UMRLI SO: ' Anton Gračner, poljedelec iz Visoč (79). Franc Golob, upokojenec iz Brezovja (73). Jo- žef Zupane, kmetovalec iz Kranjčice (78). Ma- tija Jost, kmetovalec iz Kranjčice (80). ŽALEC Od 16. avgusta do 23. avgusta se je rodila ena deklica. POROČILI SO SE: Viktor Skornšek, ključavničar iz Matk in Ljudmila Šuster, delavka iz Šešč pri Prebol- du. Rudolf Jazbec, rudar iz Žalca in Rozalija Lobnik, delavka iz Laz. UMRLI SO: Stanislava Lešnik roj. Tanjšek, kmetovalka iz Pirešice (42). Ignac Pečnik, upokojenec iz Liboj (63). Marija Kramer, socialna podpiran- ka IZ Hramš (83). NESREČA ZARADI MOKRE CESTE V soboto se je na cesti I. reda v Žalcu Zgodila težka prometna nesre- ča. Iz smeri Ljubljana je pripeljal voznik osebnega avtomobila BO-LA 92 Friderich Paritsch iz Avstrije, ki hitrosti ni prilagodil mokri cesti. Za- neslo ga je v levo stran ceste, .kjer je podrl dva betonska kamna in se pre- vrnil na streho. Pri tem sta se dve osebi lažje po.škodovali, materialna škoda pa je bila ocenjena na pol mi- lijona dinarjev. SMRT ZARADI PREVELIKE HITROSTI V petek se je 'pripetila huda pro- metna nesreča na cesti I. reda v Ko- njicah, pri 'kateri je izgubil življenje MILOŠ PAVlC iz Maribora. Pokoj- nega je peljal na motorju proti Celju Avgust Novak, prav tako iz Maribo- ra. Zaradi prevelike .hitrosti je na ovinku v vasi Dobernež pri Konjicah zavozil s ceste v obcestni jarek, kjer se je prevrnil. Sunek je zbil Miloša v betoris^ki zid, pri čemer se je tako poškodoval po glavi, da je še istega dne poškodbam podlegel. NESREČA IPEŠCEV Istega dne se je v večernih urah pripetila nesreča na cesti I. reda med Petrovčami in Žalcem. Mopedist Franc Lehan iz Arje vasi 38 je nena- doma oipazil pred sabo skupino peš- cev, ki niso šli po skrajni desni stra- ni. Ko je močno zaviral je moped spodneslo in pri padcu je zadel v pešca Jožico Korže in Ireno Furman, ki sta ipri tem utrpeli težje telesne po- škodbe. Mopedist se je le lažje po- šikodoval. POKOPALIŠČE NI IGRIŠČE Na, opuščenem pokopališču na Go- lovcu, ki je brez čuvaja, se radi igra- jo otroci iz tamkajšnje okolice. Dela- jo škodo, plezajo po spomenikih, raz- bijajo svetilke itd. Takšno početje je nepravilno. Ali za otroke res ni primernejšega prostora za igrišče? TRGOVSKO PODJETJE Tkanina - galanterija CELJE RAZPISUJE: 1 štipendijo za študij na Pravni fakulteti ' 1 štipendijo za študij na Ekonomski fakulteti ali Višji komercialni šoli 1 štipendijo za šolanje na Ekonomski srednji šoli v v Celju Prosilci naj vložijo prošnjo do 25. 9. 1964 v kadrovskem od- delku .podjetja Tkanina-igalanterija, Celje. Prošnji je priložiti zadnje šolsko sipričevalo in življenjepis. Po čl. 75 in 78 temeljnega zakona o volitvah delavs.kih svetov i,n drugih organov upravljanja v .delavs'kih organizacijah (UL SFRJ 15/64) razpisuje razpisna ikomisija gostišča »NA TRGU« Mozirje, mesto DIREKTORJA pod sledečimi pogoji: 1. Višja komercialna šola in petletna praksa na vodilnem delovnem mestu. ' 2. Dovršena sred.nja šola z 10-letno prakso v g.o.spodarstvu. 3. Visolko kvali.ficiran gostinski delavec s Svetno prakso na vodilnih mestih. Prošnje, kolkovane s takso 250 diu, spričevali in življenjepi- som je vložiti do 15. septembra 1964 na upraivi gieeti'šča »Na trgu« Mozirje. SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE razpisuje na podlagi temeljnega zakona o .graditvi invesiicij'S'kih objektov (Uradni lisi Fl-RJ, št. 45/61) in pravilnika o postopku pri oddaji investicijskih olbjektov in del v graditev (Ura.dni list SRS, št. 8/63) I. JAVNI NATEČAJ za .oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za graditev o.snovne šole in stanovanjske zgradbe v Veliki Dolini. 1. SPIjOSNI POGOJI: — gradbeno (ix)djclje mora biti zadosti mehanizirano za te vrste del; — raapblaigati .mora s strokovnim kadrom; — registrirano mora .biti za graditev objektov te vrste, 2. TEBNlIČNlI POGOJI: I— predmet ponudbe so igradbena lin gradbeno-obrtniška •dela ; — predračunska vreidnost osnovne šole znaša 71,509.897 din; — predračunska vrednost stanovanjske zgradbe znaiša 15,480.006 din. Z graditvijo je možno začeti takoj. Rok za popolno dovršitev del je 15. 7. 1965, z delom pa je treba pričeti najpozneje 25. sep- terrybra 1964. 3. KON UNII POGO)l: — Rok za predložitev ponudb je Vključno 15. dan po ob- javi razpisa. Licitacija bo isti dan v .prostorih SOb Bre- žice ob 10. uri. — Vso tehnično dokumentacijo dobite v pisarui referata za gradbeništvo pri SOb Brežice od dneva objave vsak dan .od 8. do 14. ure. ' Vodna skupnost Savinja, Celje RAZPISUJíE 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI KADROVSKI ŠOLI V KRANJU — ODDELEK ZA VARNOSTNE TEHNIKE 2 ŠTIPENDIJI NA DELOVODSKI ŠOLI V LJUBLJANI - ODDELEK ZA NIZKE GRADNJE Prosilci naj vložijo prošnje do 10. 9. 1964 pri Vodni skupnosti Savinja, Celje. Prošnji mora biti priložen življenjepis in zadnje sod'sko sipričevalo. Pod 1 imajo prednoist kanldidati, ki so koinčali srednj o tehniško šolo, po.d 2 ikončamo os ernie tko in nekaj let prak- se pri nizkih gradnjah. . ^ KOMUNALNA BANKA CELJE razpisuje za šolsko leto 1964-65 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI KOMERCIALNI ŠOLI — BANČNI ODDELEK Višina štipendije je določena s pravilmikom o strokovnem izobra- ževanju. Prošnje z dokazili o dosedanjih šolskih uspehih, o pi^emoženjsikem stanju je predložiti na Komunalno banko Celje do 15. septembra »Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Komunalnem podjetju Ceste - kanalizacija Celje razpisuje prosta delovna mesta: 1 BULDOŽERISTA 1 KV AVTOMEHANIKA- ŠOFERJA 1 KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Prošnje je vlagati na Komisijo za sklepanje in odpovedovanje de- lovnih razmerij pri Komunalnem podjetju >>Ceste-kanalizacija-« Celje. Osebni dohodki po praviiniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe omenjenih delovnih mest Časopisno podjetje »Celjski tisk Celje razpisuje javno licitacijo ZA PRODAJO TOVORNEGA AVTOMOBILA FIAT 1.100, Z NOSILNOSTJO 1.200 kg Licitacija ho v torek, 1. 9. 1964 ob 8. uri za podjetja iz socialističnega sektorja ali družbenih organizacij. V primeru, da ne bo interesentov iz socialističnega sektorja, bo isti dan 'uro kasneje (ob 9) licitacijo z možnostjo udelečbe privatnega sektorja. Pol ure pred licitacijo morajo interesenti položiti 10 % 'kavcijo na osnovi virmana, čeka ali gotovine. Začetna licitacijska cena je 700.000 dinarjev. Avtomobil si lahko ogledate v podjetju, Celje, Trg. V. kongresa 5 gt, 34 — 28. avgusta 1%4 CELJSKI TEDNIK! Stran 7 OBJAVE IN OGLASI VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodneraJ avtobusni Izlet za delovne kolektive in organizacije. 2. Kombinirano 8-dnevno potovanje v liK. CIJO v septembru. Prijave do 5. septembra. 3. 5-dnevno avtobusno potovanje v MÜN- CHEN na razstavo »electronica«. Prijave do 12. septembra. 4. WIG-64 — 4-đnevni avtobusni izlet na ogled cvetlične razstave na Dunaju. Prijave do 5. septembra. 5. V oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje na AŽURNO OBALO. Prijave do 30. avgusta. 6. RIM—SAN MARINO, 6-dnevno avtobusno potovanje. Prijave do 1. septembra. 7. Potovanje z vlakom in letalom v PARIZ In LONDON v oktobru. Prijave do 1. septem- bra 1964. 8. Z osebnimi avtomobili v RIM — NAPO- LI — SAN MARINO v oktobru. Prijave do 2. septembra. 9. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. 10. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 11. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 12. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 13. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni Izlet. 14. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 15. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni Izleti. 16. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje pfodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tei. 23-50 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 29. 8. do 5. 9. 1964 bo dežurni veterinar UMEK CIRIL Celje, Kersnikova 37 (ogel Kersnikove in Dečkove ceste K • KUPIM Kupim dobro ohranjen dvosedežni moped T 12, plačam v gotovini. Teichmeister Franc, Teharska 47, Celje. Enostanovanjsko hišo v Žalcu ali okolici Celja kupjm. Plačam v gotovini. Vrčkovnik Franc, Skale 6 — Velenje. Kupim večje stanovanje v mestu ali nepo- sredni bližini Celja, ali kupim zazidalno parcelo, tudi v bližini Celja. Plačam z go- tovino. Naslov v upravi lista. Kupim globok otroški voziček. Ponudbe na oglasni oddelek pod »ITALIJANSKI«. • RAZNO Oddam garažo. Mirko Fajs, Nova vas 27 — Celje. • KINO KINO »PARTIZAN« — društvo za telesno vzgojo KINO ODSEK — SEVNICA Od 29. 8. do 30. 8. 1964 — »CAS BREZ USMILJENJA« — angleški film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 29. 8. do 30. 8. 1964 — »STRELI V DOD- GE CITYJU« — ameriški barvni Csp film • ZAHVALE ZAHVALA Kolektivu »VELEŽITAR« Celje se prisrčno zahvaljujem za darilo, ki ^еш ga prejela ob odhodu v pokoj. Javornik Marica ZAHVALA Ob izgubi drage žene DERCA MARIJE se loplo zahvaljujem vsem daro- valcem vencev, posebno pa kolekti- vu Tekstilne itovarne v Preboldu, ter sodelavcem. Iskrena hvala govorniku za bese- de ob odprtem grobu, ter tovarišu Zvajgerju za vesnjegov trud. Celje, 16. 8. 1964. Žalujoči: mož Vinko, hčerka Marija, sinova Vinko in Franci. Ф P R n n A M širok kavč in dve omari, takoj prodam. Na- -/uv v i-pravi lista. Podstrešje za zgraditev dvosobnega stanova- nja, prodam zidarju. 0¿icd oJ i5. ure da- '.¡.■. N;\sic;v v upravi Hsla. Dv-jsobn;) kompletno stanovanje v vili, pro- d:im. V';'-ljivo proti zamenjavi ^-nakovrediie- ¿■a v Cei ¡11. Plačljivo delno na obroke. Ogled od 15. u:j dalje. Naslo'- v upravi lista. Piodam r.T,torno kolo NS(i PRIMO 150 ccm, letnik 1902. Vegova 4 (Polule). Ugodfu prodam enodružinsko hišo v bližini Celja. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam 1500 kom. hmeljevk. Naslov v upravi lista. Poceni prodam hladilnik'TOBI. Celje, Ulica 29. novembra 17 I. Kompletno spalnico s kavči, kuhinjsko in raz- no drugo pohištvo, zaradi selitve prodam. Ogled v nedeljo 30. 8. 9:58. .Navzlic porazu so Soštanjčani zadržali gedmo mesto na lestvici s štirinajstimi točkami oziroma s šest шапј, kot ji ima vodeči Lesonit. PREBOLD : ŽALEC ?9 : 50 Košarkarji Prebolda so se v prijateljskem srečanju pomerjli z ekipo Zolca in jo ija veliko presenečenje že drugič zapovrstjo premagali z rezultatom 79:';o, polčas 38:16. NOGOMETNI KLUB ŽALEC V ponedeljek popoldne so sc v Žalcu zbrali predstavniki tamošnjega Partizana, ki so spre- jeli sklep o osamosvojitvi nogometne sekcije. Poslej bodo žalski nogometaši delali v okviru novoustanovljenega nogometnega kluba Žalec. ZAČETEK TUDI V SLOVENSKI CONSKI LIGI Po startu v vseh treh zveznih Igah, se bo v nedeljo, 30. avgusta začelo tudi tekmovanje v slovenski nogometni ligi, kjer imajo Celjani .samo enega predstavnika — nogometno enaj- sforico ŽNK Celja. V prvi tekmi bodo celjski železničarji nastopili v Kidričevem proti ta- mošnjemu Aluminiju. Istočasno se bo začelo tudi prvenstveno tek- movanje v slovenski mladinski ligi, kjer razen mladih celjskih železničarjev Igrajo tudi mla- dinci Kladivarja. Le-ti se bodo v nedeljo se- stali na Glaziji z mladino mariborskega Že- lezničarja. O DELU ND KLADIVAR Dolgoletna željna ljubiteljev nogometa se je končno iziK)lmla in mosto ob Savinji je dobilo isvojega zastqpniika v drugii zvezni nogometni ligi. Ta veliki uspeh je dosegel ND Kladivar v Celju. Toda lakoj po tem velikem uspebu, je upravuii odibor stal pred težkimi ali bolje rečeno, pred nerešljivimi problemi. Da bodo ti protbloini še hujiš'i', se je zraven 'pridružila še časovna stiska. V pičlih treh tedniih je 'bilo trdba restiti vse iprobleme. Kot prva na- loga je bila. ojačati kvalitetno in kvantiteno ^mošitvo. Pri tem je bila še iglaviia miisel. da se 'pomnoži moštvo predvsem s slovenski- mi i.graldi. Računali smo na pomoč predvsem slovenslkih nogo- metnih kolektivov, vt-ii'dar nismo naletefi na takšno razumevanje kot smo ga pričakovali. Faiko isimo se «eveda morali tudi obrmiiti na igrn'ti' iz drugih l)ratskiih republik. Ukrepati je ibilo treba hitro oibencm pa tudi koristno in pametno. Tehnična komiisija in U(prav. ni adlior sta svojo na'logo izvršila in mtištvo se je okrepilo po na- črtni. Da izil:i:ra mi bila slaiba, so nam dokazali doiseduiiji natstopi, čeprav smo do/iiveli že tmdi spodrsljaj, ki pa je neizogiben, ne samo pri nogometu, temveč pri vseh .šiportiriih diisciplinah. 'Upravni odbor je ttidi talkoj pristopil k ureditvi pravilnika nogometnega 'kolektiva, ki je 'biil tuidi na zadnjem zaisedanjat igral- cev in uprave sprejet. Ta pravilnik, bi tui'di lahko'imenovali statut, ker zajema vse. kar Џг potrebno za ipravilno lin usp(;šno delo- vanje s'portnega kolekt'iva v naši socialistični! skiiipnosti. Ce ibi importnn javnost želela, da ibi se ta pravilnik priobčil v dnevnem ča'=sjii, bi to lahko storilii, čeprav doseclaj Г;1ке'.ги vi-1.....■ -vm;-) zasledila. Mogoče ibi to bila nova forma informiiranja öh- čiii'ov. vendar tu ne mislimo samo na športna društva, temveč na ¡•>rnvilr!''ke in istatute delovnih organiizacij. zavodov in ustanov If^r ostalih društev. To 'bi mogoče popestrilo vsebino z'borov vo- li v/f> v. S^' nrikai b'•^;ed a cr^n znicrjajo. .športniki raibijo bodrenja v najtež- jih ireTuent'ih lin Iwdo ¡zato hvaležni vsem prijateljem nogometa. Kakor v kulturni, to'ko tudi v *iportut raizen udejstvovanja, igra še trliiviu) v'oiro flenar. Zato bi radi informirali našo javnost, da stn sr najiboljii športni društvi, to sta Atletsko društvo Kladivar in \;igometno društvo Kladivar. dogovorili, da se bosta finant-i- rala iz priispevkov naših 'delovnih organizacij, 'poj^tltioma ločeno od ostalih š|;ii)rtnili |>aii(!ig. Doisedanja kviota. ki je bMa določena za ves .množični šport, bi tako os,tala nciokrnjena in \i) Kladivar ne bi aibsolutno nič ošikodovirl ostale š|portn(> panoge v finančnem pogledu. N4) Kladivar sii samo želi poivolnega razumevanja s sirani š|)()rtnc javnosti in vso moralno podporo na'ših političnih forumov in da tako doseže Ikvalitetni nogometni šjiOrtni lilub. ki si je zaen- krat zadal nalogo, da oistane član druge zvezne lige. kar ni samo v konist celjskemu, temveč tudi s^lovenskemu ši>ortu. Z ozirom na atra'ktivnost in množičnost ljubiteljev tega športa je takšna pod- pora delu No'gomt^tnt'ga društva I^ladiva.r nujno potrebna. Komisija za informacije, ND Kladivar Celje SEM TER TJA PO CELJU Kozmetični salon NAJ BI USTANOVILI V CELJU v celjiskem oikraju pride ena fri- zerska moč na 1.700 občan'ov in si- cer na 83? moških ibrivcev ter na 1480 žensk ena frizerka. To ne bi bilo niiti (tako (kritično, če bi bili kadri enakomerno razporejeni, tako pa v nekaterih krajih nimajo niti e- ne brivnice ali frizerskega salona. Posebno kritično je stanje v šent- jurski iin mozinski občimi, kjer bi potrebovali precej novih kadrov. V Šentjiirjiu imajo na primer le 3 briv- ce! Zato v teh (krajih zelo cvete šušmarstvo. Razen tega pa je večina lokalov zastarelih pa tudi njihova 'ciprema ne ustreza niti najslkromnej'sim'zah- tevam. Ker frizerji ne morejo iza- radii značaja ■obrti, ki je izključno storitvena, ustvariti dovolj sredstev, da bi si lahko v redu uredili in ob- novili lokale, Ibi bilo ipotreibno, da bi jim lOibčine pomagale na ta način, da bi prT odmeri družbenih dajatev itpoštcvale višino sredstev, fei so jih vložili v obnovo lokala. V Celju so sicer lt>kaH precej f(b- bro urejeni, vendar -bo .potrebno vložiti še precej sredstev, da ibodo ibrivsko-frizerske storitve zadovolji- le potrebe oibčanov. Tako iso na ne- davnem posvetovanju frizerjev, ki ga je orgarriziirala gostpodarska zbor- nica, uigotovili, da ibi Celje muj-no potr (Ibo va lo ikozmetični salon. Ce že ne drugega, naj 'bi ustanovili vsa'j v okviru česalnice >Zora« 'poseben oddelek za kozmetiko. Tudiv preskrba frizerjev s kvali- totni.m Orodjem in drugiim mate- rialom, ki ga uvažamo, ijii zadovo- va. Saj večkrat uvaižajmo orodjeii ki ni niti praktično niti kvalitetno (šlkarje, britve...). Trgovska in u- vozna ipodjetja bi morala pri uvoz-u omenjeniib artiklov bolj paziti na to, da ne bi naibavljala zastarelih in nekvalitetnih orodij in strojev! Na omenjenem posvetovanju so nakazali tudi potrebo po dodatnem izobraževainju frizerj'ev, Poudafi'lii so tu'di, da bi bilo ipotrdbno uis'kladi- ti cene v okraju ter določiti zgor- njo mejo. iki naj Ibi 'bila plafoni ra- na. Tudi pri določanju obratovalnih časov bi morali 'biti po občinah pre- cej ibolj prožni. L. S. POJASNILO H GLOSI NEVOŠČlJiVOST PATAKA... Nekateri ljudje na Otoku, ibržčas prav nevošičljivci, so gloso »Nevoš- čljivost pa taka« aplicirali kar na konkretno osebo, to je ing. Peter Dotti. Na taikšna namigovanja smo dolžni dati pojasnilo. Prvič: Glosa se ni nanašala na konkretne primere, ker bi z nava- janjem terjal sestavek šiLršo obdela- vo in komentiranje. Drugič: Najmanj bi mogli aplici- rati pojav na tovariša Dottija, ki je parcelo dobil na zemljišču, kjer >^o že zdaj enodružinske in dvodru- žinske hišice, ker je (parcelo dobil kot zamenjavo za enakovredno v Ljubljani in ker mu je stavbišče nakazano kot članu zveze borcev (tovari-š r>otti je provoborec). Vzrok, da smo to pojasnilo ob- javili, jasno kaže, kako ljudje radi obračajo in nekoga, če mu že ne morejo škodovati, nadlegujejo. 40 NOVIH MLADINCEV Pred dnevi so v Gradbenem industrijskem podjetju Ingrad sprejeli v mladinsko orga- nizacijo 40 fantov, ki so prišli k nam iz ostalih^ republik. Podobni sprejemi imajo pri Ingradu že tradicijo, organizirajo jih pa dvakrat letno. Predhodno mlade fante sez- nanijo z razvojem Zveze mladine. Povedo jim, kakšno vlogo je imel SKOJ med vojno in kakšno mesto imajo mladi v današnjem družbenem dogajanju. Poleg predavanj jim predvajajo tudi filme s partizansko temati- ko. ODPRT KOPALNI BAZEN V ŠOŠTANJU V Šoštanju so pred dnevi odprli nov izredno lep 'kopalni baizen. Se- daj je možno zdru'íiti izlet na pila- ninsko postojaniko Sleme nad Šo- štanjem 'S kopanjem v novem baze- nu. Pa tudi za dopust ima Šoštanj odlične pogoje, .saj ima lepo urejen hotel Kajuhov dom ter možnosti za prijetne izlete. Ba«en ima obliko črke L, Večji krak je za plavalce, manjši pa za neplavalce. Za otroke imajo ie po- seben bazen. Ker okolje še ni pov- sem urejeno', letos në ^pobirajo vstopnine za ikopanje. Zdaj je pol- njen z .navadno vodo, prihodnje ileto pa ga ilîodo polnili s toplo vodo iz tamošnje termoeilektrarne. ENAJST NOVIH NOGOMETNIH TRENERJEV v organizaciji odbora za vzgojo strokov- nih kadrov pri Okrajni zvezi za telesno kul- turo v Celju se je pr(,'d kratkim končal v Mozirju dvanajstdnevni seminar za nogo- metne trenerje. Od dvanajstih kandidatov jih 'n'. enajst uspešno opravilo izpit. Novi nogometni trenerji v celjskem okraju so poïU planine, dobrih 15 minut hoda od Domžalske koče, se zavite med borovce in skale, stiskajo drobne planšarske koče. Ob- daja jih mogočna veriga planin, kate- rih vrhovi so zaviti v sivkaste megle- ne rute. Planšarji so ljudje, ki po več mesecev ne gredo v dolino, ki so brez elektrike v kočah, radia in časopisov »Odrezani« od sveta, se radi zapletejo v pogovor s turisti, ki jih je na Veliki planini vsako leto več. Planšarstvo — to jim je poklic, je del njihovega živ- ljenja, brez katerega bi jim bilo dru- gače pusto in revno. Dela imajo ved- no dovolj. Vsako jutro odpeljejo kra- ve na pašnike, kjer jih opoldne lud'i pomolzejo, zvečer pa jih pripeljejo nazaj domov. Tudi pokladanje krme prašičem, skrb za ovce, gojenje malih vrtov, kjer resda uspeva samo solata, pripravljanje drv za zimo, hoja po vodo, so opravila, brez katerih se ne da živeti. Vse to delo, napor in skrb odtehta čudovita gorska idila, polna miru in tišine, katero moti le zaleglo mukanje krav, beketanje ovc, zvone- nje zvoncev in šumenje smrek, kate- rih iglasti vrhovi se upogibajo pod težo oblakov in vetra. Planšarji so v poletnih mesecih redko sami. Ko se prvi mrak razleze okoli nizkih koč, začno prihajati z zgornjih >>civiliziranih« naselij turisti po pristno planinsko hrano, ki pa je tukaj — poleçj tega, da je najboljša — tudi najcenejša. Planšarske koče so kot male trgovine z mlečnimi izdelki Police so polne mleka, sira, skute, smetane... »A ushe je treba uzet,« je pojasnila 60-letna planšarica Johana z rdečo ruto na glavi in pri tem izvlekla iz lesenega modela tri kilograme težak kos sveže skute. »Veste, za takšen kos skute je potrebno 20 litrov mleka.« »Kako dolgo že hodite v planine, koliko krav imate in kdaj se vračate v dolino?« »Planšarim že več kot 15 let. Veste, starejše ljudi, ki jih ne morejo več uporabiti v dolini, pošljejo v planine, da čuvajo živino. Imam štiri lastne krave in še celo čredo drugih. V pla- nine pridemo ob Kresu ali pa na praz- nik Petra in Pavla in to vsi naenkrat. Prej ne sme nihče gor. V dolino se vračamo 8. ali 15. septembra, ker po- tem zapade sneg, megla in burja pa začneta svoj večmesečni ples po vr- tačah in rebreh.« Prijetna je Johana. Prav mladostno se je tisto popoldne, ko je sonce ogre- lo travnate preproge in pisane cvetice na njih, podila po strmih skalah z bi- čem v roki in iskala svoje krave. »Kako, da med tolikimi .enakimi' kravami spoznate svoje?« »Po barvi,« je jedko odgovorila. Megla je bila tako gosta, da bi jo lahko rezal z nožem. Planšar, ki se je opiral na palico, je prihajal navkre- ber. »Kam greste?« ♦ »Po krave«. »Pa jih boste našli, ko pa je tako gosta megla?« »Seveda jih bom. Saj vem, kje so.« — Ti planšarji res poznajo vsak koti- ček Velike planine — bodisi v megli, soncu ali snegu. »Kaj pa pozimi (nekateri planšarji ostanejo v planinah celo leto), kako pa takrat najdejo po visokem snegu Ш gosti megli smer poti do doma?« »Z visokimi koli, ki so zapičeni v sneg, imajo zaznamovane glavne poti. Ce pa sneg prekrije, ali burja podre te kole, potem pa...« Skomignil je z rameni, si popravil klobuk in izginil v megleno zaveso. Pozno je že bilo in časa za razgovor premalo. Krave je treba še pred temo spraviti domov, jih pomolzti, mleko precediti itd. Za vrhovi planin je ugašal dan. Koče so že potemnele, ko sem dospel do prvih kravjih staj. Nekje v ozadju je zaplapolal ogenj, razgnal megličaste oblake, grebeni pa so utonili v temi. Med rušjem in skalami so se v mige- tajoči lisi svetile planšarske bajte. Slišal sem le zamolklo mukanje krav- jih čred, rahlo zvonenje in tiho petje planšarjev. Za okni so brlele petrolejke ... Tone Vrabl SUB ODMOS DO POTNIKOV v soboto, 1. avgusta, sem se peljal na progi Celje—Kozje—^Podsreda. Pri namemb- ni postaji je sprevodnik .stal pri prvili, jaz pa pri zadnjih vratih. Zato >inogoče« nisem slišal, ko je sprevodnik vprašal, če kdo iz- stopi. Prav gotovo pa je lahko vedel, da na- Í meravam izstopiti, ker sem vzel prtljago iz prtljažuice. Da je to videl, sem skoraj prepričan, saj so bila stojišča že skoro praz- na in je imel po avtobusu dober pregled. Pozna me pa tudi osebno in ve, kje izsto- pam. Ker šofer na namembni postaji ni usta- vil avtobusa, sem takoj, ko sem opazil, da ne namerava ustaviti, začel kričati, nuj ustavi, da bom izstopil. Vsi moji pozivi pa tudi Bozivi drugih potuikov so' bili zaman, dokler nisem zapretil, da se bom pritožit upravi podjetja. Sprevodnik je namreč vztrajal pri tem, da se moram peljati do imsleäuje postaje, ker nisem prej povedal, da nameravam izstopiti. Enako se je v nedeljo, 9. avgusta na isti progi (v nasprotni smeri) dogodilo dvema že starejšima ženskama, le da sta se ti dve ženski res morali peljati za eno postajo dalje, kot sta se nameravali. Tokrat sem stal na sredini avtobusa, pa vseeno nisem slišal, ali je sprevodnik vprašal, če kdo iz- stopi. Ce pa se j^ že toliko potrudil, da je to vprašal, je prav gotovo vprašal takov tiho, da ga ženski, ki sta bili pri zadnjih vratih, nista mogli slišati. Zato menim, da bi bilo o tem le dobro javno spregovoriti, sicer bo- do taki sprevodniki do potnikov še bolj brezbrižni in brbzobzirni. Ivan G robin ^ Wßcoikoyajl. Celie SLABA DOSTAVA PO POŠTI stanujem v Pečovniku, Novi rudnik, ki je naselje brez hišnih .številk. Imam nabiral- nik za pi.sma in ne dobivam nikoli dostav- ljene pošte. Radi tega mi pisemska pošta, kakor časopisje izostaja in sem celo našel pismo, naslovljeno name, v travi, v bližini našega naselja. Ne vem kako bi se to uredilo, saj pošta gotovo prejema prispevke tudi za taka na- selja kot je Novi rudnik in bi stranke vse- kakor morale dobivati pošto na stanovaiije. Tako pa pismonoša v naše naselje sploh ne prihaja. Kveder Franc, Ulaga Stane ____^ ' Pečovnik Sem naročnica »Celjskega tednika«, sta- nujem Zvodno 20, Teharje. Do 1. avgusta sem prejemala »Celjski tednik« redno vsak petek, dočim je sedaj to prenehalo in dobi- vam časopis šele v ponedeljek. Vprašala sem novega pismonošo, čemu ne dostavlja časopis redno kot ga je njegov prednik. Dobila sem odgovor, da je krivo uredništvo, ki dostavlja časopis prepozno na Teharje. Naročnica Olipi Teharje PRIPOMBA UREDNIŠTVA Uprava dostavlja »Celjski tednik« na pošto vedno ob pravem času, zato je poštarjeva izjava povsem neupravičena. Vzrok za ne- redno dostavo tiči torej nekje drugje, upa- mo, da ga' bo uprava celjske pošte ugoto- vila. \ KDO DELI V ROGAŠKI SLATINI PREMOG? VOZNIK ALI KURIVO? Tudi jaz namreč potrebujem premog, če- prav imam majhno gosjiodinjstvo. Premoga pa ni mogoče tako enostavno dobiti. Poglej- te: Ko pride vagon premoga, stopim do pred- stavnika »Kuriva« in ga vprašam, če lahko dobim voz premoga. Predstavnik me pošlje k vozniku, češ, naj mi ga ta pripelji". Pečem vozniku. Voznik me napoti nazaj k ¡)red- stavniku »Kuriva«, ta pa spet k vozniku. Končno mi voznik reče, da nima časa. ker mora preuiog odpeljati trem strankam, ki so niu - menda pouiagale kosili... Kdo tedaj deli v Rogaški Slatini premog, vozniki ali »Kurivo«? Edo Fenko Rogaška Slatina . LM 10-127 HVALA ! v sredo, dne 12. avgusta t. 1. sva se okoli poldneva vračafe s - službenega potovanja nazaj v Ormož. v Frankolovem, blizu gostišča, se nama je avto, ki je že preje malo nagajal, nena- doma ustavil. Zapeljala sva k robu cestišča in poskušala nastalo okvaro odstraniti. V tem trenutku je k nama zapeljal pro- metni miličnik-starcjši vodnik- se pozanimal za vzrok okvare, jo sam ugotovil in osebno odpravil ter tako usposobil »fička« za na- daljnjo vožnjo. Res je, da je bilo objavljenih že več ta- kih in sličnih pohval, vendar smatrava, da je ta dogodek potrebno objaviti jjredvsem iz razloga, ker se je okoli vozila počasi na- brala grupa inozemskih turistov Francozov, ki so v svojih komentarjih pohvalili potezo prometnega miličnika. Neznanemu prometne- mu miličniku na motorju LM 10-12" za stor- jeno uslugo in razumevanje iskrena hvala. Na naših cestah pa pričakujemo še več med- sebojnih pomoči in uvidevnosti. , Sonaja Milan, Polak Boris, Ormož ODGOVOR NA ČLANEK Ali JE TO MOGOÍE? ^^31. številki Celjskega tednika ste objavili pismo tovariša Ivota Brgleza z naslovom: »Ali je to mogoče?« To- variš Brglez se čudi, kako to, da ni mogoče zaposliti neko tovarišico kot uslužbenko, pa čeprav ta za tako delo ni usposobljena, saj ima dokončano le osemletko in dva letnika tehniške šole. Zaradi tega je zaman pisala prošnje in obiskovala podjetja in ustanove, iskala »zveze«, čeprav bi po njegovem mnenju morala edina »zve- za« biti zavod za zaposlovanje delav- cev v Celju. V času skoraj treh let, ko ta tovarišica išče zaposlitev kot uslužbenka, je bilo zaposlenih več ..žensk na uslužbenskih delovnih me- stih, ki imajo še manjšo šolsko izo- brazbo kot ta tovarišica. Pisec se spra- šuje, če je res Zavod za zaposlovanje "delavcev brez moči, ali pa je brez in- teresa za probleme ljudi, zaradi kate- rih obstoja. Piscu moramo pojasniti, da je de- lovno razmerje razmerje med delavci, ki se svobodno združujejo v delovno organizacijo zaradi skupnega dela. Iz tega izhaja, da Zavod za zaposlovanje ne more nikogar vriniti v delovno' organizacijo. Zaposlitev je možna le v soglasju med delovno organizacijo in delavcem. Kar pa zadeva »zveze« o katerih naša uslužbenka gotovo ni govorila, moramo povedati, da respič- no obstajajo, zlasti kadar gre za za- poslitev kandidatov, ki nimajo ustrez- ne šolske ali strokovne izobrazbe (kakor v primeru, katerega opisuje pisec omenjenega članka). Večkrat de- lovne organizacije vključujejo v delo osebe, ki za delo niso usposobljene, ali pa so usposobljene za popolnoma drugo vrsto dela. Za tako zaposlitev so verjetno potrebne »zveze«, sicer se ne bi zgodilo kot v primeru: ko je neki celjski zavod razpisal prosto delovno mesto za računskega referenta (sred- nja šolska izobrazba), sprejel pa je kvalificirano natakarico, ali ko je ne- ko celjsko podjetje razpisalo prosto delovno mesto (kvalificirana nataka- rica), sprejelo pa je kvalificirano ši- viljo, ali ko je neko podjetje razpisalo prosto delovno mesto v sprejemni pi- sarni (nižja izobrazba), sprejelo pa je kvalificirano natakarico. Takih primerov je veliko in ima pisec prav, ko govori o »zvezah«, to- da »zveza« ne more biti zavod za za- poslovanje delavcev. Zavod vsem kandidatom za zaposlitev nudi infor- macije o potrebah delovnih organiza- cij, izbor kandidatov pa opravi delov- na organizacija sama. Ne strinjamo se s piscem, da je za- radi tega vsa družina Brglez (v kon- kretnem primeru gre za ženo pisca omenjenega članka) v težkem polo- žaju, saj bi lahko dobila delo, ki bi bilo sorazmerno dobro nagrajeno, če ne bi insistirala izključno na zaposlit- vi kot tehnični risar, odnosno kot uslužbenka. Pojasniti moramo, da že nekaj let ni potreb po tovrstnih delav- cih. Nedavno smo za to delo dejansko usposobljenemu delavcu izdali napo- tilo za zaposlitev v tujini, ker takega dela niti v Celju, niti drugod ni dobil. Na splošno pa je dela dovolj, saj moramo npr. za potrebe industrije gradbenega materiala in kmetijstva, kjer dela veliko žensk, priskrbeti de- lavke celo iz drugih republik. Zavod za zaposlovanje delavcev Celje 30Ö LET ROGAŠKE SLATINE - 500 LET ROGAŠKE SLATINE — 300 LET ROGAŠKE SLATINE - 300 LET ROGAŠKE SLATINE PRVA KNJIGA O ROGAŠKI SLATIM Okoli 1687. leta jg-mariborski mestni fizik, doktor filozofije in medicine Jo- hann Benedikt Gründet napisal prvo monografijo o zdravilni vodi v Ro-* gaški Slatini. »Roitschcrene oder Roit- sche Sauerbrini Beschrieben von Jo- han Benedict Gründet Medic. Docto- re ...« se pričenja njen naslov. To de- lo, kolikor so ugotovili, je izšlo več- krat in to v latinskem in nemškem jeziku ter verjetno tudi v hrvaškem, v krajši obliki pa še v italijanskem. Ugibajo, da so hrvatsko besedilo za- pisali pavlinci, ki so po 1664. letU pre- bivali v olimskem samostanu pri Pod- četrtku. Dr. Gründet je bil slovita osebnost tiste ^obe in so ga poznali široki zdravstveni krogi v Evropi. Verjetno je bil doma iz Lich-tenwalda v Šleziji in je medicinski študij zaključil na. Dunaju. Pomišljajo pa, da ni bil Šle- zijec, temveč mogoče celo iz Sevnice. To je zavito še v meglo. O njegovem poreklu je še več različnih mnenj. Pravijo, da je bil doma še v Glogauu in v Mariboru, mogoče pa je še, da so to samo mesta njegovega službovanja. Vsekakor pa je dr. " Gründel prvi zdravnik, ki je bival ob slatinskih iz- virih v Rogaški Slatini in skušal te- meljiteje proučevati zdravilno vred- nost izjemne vode. Smrt ga,je zatekla nekje okoli 1705. leta. Njegova knjiga je bila velik slavo- spev rogaški rudninski vodi, ki ga je napisal na 442. straneh. Nedvomno je za razvoj Rogaške Slatine Gründlova osebnost nadvse pomembna. Prvi je utemeljil takrat znanstveno, kaj obeta izjemna voda v Rogaški Slatini. Ob- vestil je svet in mnoge vidne oseb- nosti takratnega časa so pohitele k zdravilnemu vrelcu. Vzporedno s tem pa se je pričela tekma za izkoriščanje vrelcev, ker so mnogi slutili (kakor stremolski gospodje in svetokrližki župnik), da je izjemna'voda l^ahko neusahljiv vh: dohodkov. Spori so se tako zapletli, da je moral vanje poseči osebno av- strijski cesar. Leopold I. je podeli] izključno pravico za iwodajo rogaške kisle vode dunajskemu gostilničarju Ambroziju Francku, ki se je posebej izkazal v bojih proti Turkom, ko so le-ti 1683. oblegali prestolnico. Leta 1721. pa je cesar Kari VI, podelil pri- vilegij za prodajo in izkoriščanje vrel- ca »Družbi enajstih dunajskih lekar- narjev«. S tem se je bistveno spreme- nilo gospodarjenje z vodo, ki sta ga do tedaj držala Franck in za njim du- najski mestni svetnik Hencl. Cesar pa SI je obenem zagotovil posebne da- jatve na promet s slatino, ki so se ste- kale v cesarsko blagajno. Dunajski le- karnarji so skušali razvijati tržišča, uredili so administracijo, neki trgovec Gabrijel pa je odpotoval v Rogaško Slatino, da nabavi kislo vodo za dvor. Pooblastilo, ki so ga dobili lekarnarji, je pozneje potrdila še cesarica Marija Terezija. S takim privilegijem pa se mnogi niso mogli sprijazniti. Svetokrižki žup- nik je bil prizadet in je dostikrat ugo- varjal. Stermolski graščaki iz Rogatca so hoteli svoje. Pravdali pa so se tudi prebivalci in različni nepooblaščeni prodajalci. Vsekakor pa so takrat uspeli ograditi prvi izvir, ki je pozneje dobil ime »Tempel«. Ogradili so ga s kamenitimi kockami in so slednjič po- verili nadzorstvo nad vrelcem s po- sebno plačo svetokriškemu župniku. Dunajs]<.i lekarnarji so pooblastilo iz- gubili 1782., ko je cesar Jožef II. uki- nil družbo. Nikoli več ai bil podeljen poseben privilegij s cesarskega dvora za koriščenje rogaške vode. (Se nadaljuje)^ Naslovna etran »Roitschcrene« Stran 12 CELJSKI TEDNIKi St. 34 — 28. avgusta 1964 VOlIVNA ARMADA V KRILIH ZAKAJ JE CABOT LODGE VZKLIKNILA »TE PREKLETE ČAJANKE!« i v ZDA se^malo žena pote- guje za p<^litične položaje v državni administraciji, so pa žene faktor v volivnem boju, na katerega mora resno raču- nati vsak kandidat, od mest- nih svetov do predsedniškega kandidata. Obe stranki v času pred vo- litvami poženejo v tek dve vo- livni armadi v krilih, ki tek- mujejo med seboj v original- nosti propagande za svojega kandidata, ki dostikrat preko- rači mejo zmernosti in se spre- vrže v cirkus. Leta 1963 je neka prezagreta demokratka napadla Steven- sona in ga precej nežno »po- božala« s transparentom po glavi. 2ene obeh strani prirejajo volivne povorke z avtomobili in pri tem hupajo do one- moglosti, se vozijo z bicikli in oblečene v prave cirkuške obleke, nosijo nogavice, blu- ze in zastavice s sliko svojega kandidata. Republikanke so se letos odločile, da bodo mani- festirale svojo naklonjenost Goldwaterju z malimi klobuč- ki v obliki nizkega cilindra. Aktivnost armade v krilih se odraža od pisanja pisem, lep- ljenja gesel, pohodov, do kri- čanja nad nasprotnikovimi kandidati ter telefonij ade, ki se ne usmili morebitnih omah- Ijivcev niti sredi noči med spanjem. So kraji, kjer tudi matrone ne pomišljajo mnogo in kljub svojim šestim križem oblečejo kričeče kratkohlačne »uniforme« in razbij aje po bobnih podpirajo svojega iz- branca. Če se vitka filmska zvezda obleče v kostum in če ima vtkano sliko na najbolj 'izpostavljenih oblinah, je to izraz naklonjenosti, za katero se kandidat lastnoročno, če že ne osebno zahvali. Bolj ko se volivna kampanja bliža vr- huncu, večja je histerija in abotnost in toliko manj stopa v ospredje politični program kandidata. Kaj je potem čudnega, če je Kennedyjev nasprotnik Henry Cabot Lodge po porazu priznal demokratski volivni armadi v krilih, da je izgubil tekmo za- radi »tistih prekletih čajank«. V nekaj vrstah Čebela obleti vsak dan okrog 4.000 najrazličnejših cvetov. -0- Koliko jezikov je na sve- tu? Na to vprašanje je od- govoril ameriški profesor David Brown: »Znanost poz- na 3.964 izumrlih jezikov; danes jih je v rabi 17.966, od tega v Evropi komaj okrog 20.« IzL albuma svetovnega popotnika ŠOLE IZ DAVNINE V mestecu Aksum v severni Etiopiji je mojo pozor- ri.. električno aktivnost možgan. Ker so ne- znatne, na normalnega člove- ka ne delujejo. 1970 NA MESEC ZDA SO APRILA LETOS S CAPE KENNEDY LAN.SI- RALE v VESOLJE RAKETO TITAN (NA SLIKI), KI JE NOSILA S .SABO VESOLJSKO LADJO >JAMMINNY< Z DVE- MA SEDEŽEMA, TODA BREZ ASTRONAVTOV. TA LADJA NAJ BI IMELA VELIK PO- MEN ZA POLET NA ME.SEC, KI GA NAMERAVAJO OPRA- VITI LETA 1970 (TAKRAT S POSADKO). PRVA ASTRO- NAVTA, KI BOSTA >ŠOFIRA- LAc LADJO,, STA VIRGIL GRISSON IN JOHN YOUNG (NA SLIKI). VESOLJSKA LADJA IMA OBLIKO ZVO- NA IN TEHTA 5 TONE IN POL. PRED POLETOM NA MESEC BOSTA OBA ASTRO- NAVTA TRIKRAT POLETELA OKROG ZEMLJE, NATO PA BOSTA PRISTALA NA AT- LANTIKU KAR JE y ŠIR- ŠEM PROGRAMU >APOLO<. TOREJ SE PET LET KARAKTERISTIKE Na sprejemu, ki ga je v njegovo čast priredila norve- ška vlada ob obisku dežele, je Nikita Sergejevič Hruščov izjavil, da je bivši premier Bulganin knjigovodja, ki ne razume političnih številk ... Malenkov je po 'besedah Hruščova dober pisec, ki mu je treba reči, kaj naj napiše, razen tega je premekah in nesposoben, da bi lahko od- ločal. To ga ne bo več moti- lo, je dodal sovjetski premi- er, ker je električna centra- la, ki jo zdaj vodi Malenkov, tako avtomatizirana, da dela sama od sebe. SLADKI BALTIK Poljski hidro logi so izdela- li zanimiv projekt o »sladka- nju« Baltiškega morja, kate- rega voda je desektrat slajša od oceanske, ker je pritok rečne vode večji kakor izhla- pevanje s površine -morja. Strokovnjaki predlagajo, da bi z zapornicami prepre- čili pritok slane vode iz Se- vernega morja v Baltiško. Ce bi to uspelo, bi v 15 do 20 letih Baltik postal ogromno sladkovodno jezero. To pa bi imelo seveda velik vpliv na spremembe podnebja se- verne in vzhodne Evrope, kjer bi postalo znatno tople- je. Količine usedlin bi se po- večale za 15 do 30 milijard ЛоаЈеШо^_________ japonski GOSPODARSKI v v CÜOEZ vPÁ Tл^^^.^Ч BRALCE SEZNANILI Z DEŽELO lí'A^l^l^S''^'^ SONCA, KATERE GLAVNO ME- SIO TOKIO, KAKOR ZNANO BO LETOS PRIZO- RIŠČE OLIMPIJSKIH IGER. POSREDUJEMO NE- KAJ NAJZANIMIVEJŠIH PODATKOV. POVZETIH ГО CL.WKI BIZNISMENI V KIMONIH, KI GA JB Л LONDONSKEM SUNDAY TIMESU OBJAVIL RI- CHARD WEST. V NJEM O.S\ETLJUJE PREDVSEM =>JAPONSKI GOSPODARSKI CUDEZ< V današnji Japonski rušijo hribe, da bi z njihovo zemljo osvajali morje: na tisoč jutrih zemlje se dvigajo brezštevilne to- varne tam, kjer so »še včeraj« plavale ribe. Naglica je izredna; ne čakajo, da bi se xemlja usedla, ko na njej že gradijo. »Naša rafinerija je v teh dveh letih, kar je bila zgrajena, potonila za 20 centimet- i4)v«, mi je rekel generalni-direktor pe- trolejske družbe Tonen. »Toda s tem smo računali, pa smo jo tako tudi projektirali«. PRODOR V ZDA To so samo zunanja znamenja »japon- skega gospodarskega čudeža«, ki je prive- del tako daleč, da je gospodarstvo v zad- njih letih beležilo povprečno 15 odstotkov višjo prmlukcijo, medtem ko znaša ta re- cimo v Britaniji samo 2 odstotka. Japon- ska je danes po bruto produkciji na petem mestu na svetu, že v doglcdnem času pa 1k) na tretjem, za ZDA in SZ. Japonci od- pirajo tovarne po vsej Aziji, v Zapadni Evropi in celo v Ameriki. Japonci imajo tudi vse tisto, kar je v današnjem času postalo simbol modernega standarda. Več ko tri četrtine mestnih dru- žin ima televizorje, programe pa lahko gledajo na sedmih kanalih. Potrošnja ne- nehno raste. »Ko smo se odločili za pro- izvodnjo miniaturnih televizorjev, so nas mnogi opozarjali na to, kar smo sami ve- deli, da vsaka mestna družina namreč že ima normalni televizor«, mi je rekel Yo- shinobu Kagawa, eden izmed direktorjev znane tvrdke Sony. »Toda pred očmi smo imeli nekaj drugega: da so japonske dru- žine številne in si bodo, če šteje družina osem članov, vsaj trije zaželeli lastni te- levizor, četudi tranzistorski«. ¡ NIC VEC KOPIRANJA Japonska seveda ne proizvaja samo mi- niaturne televizorje in radijske sprejem- nike, ampak še kaj drugega, na primer zapestne ure, ki se v ničemer razen v ceni ne razlikujejo od zapadnonemških ali celo švicarskih ur. Danes Japonci nič več ne kopirajo evropske ali ameriške proizvode, kot nekoč, ko so na primer neko svoje mesto preimenovali v Birmingham, da bi lahko na tkanine, ki so jih tu proizvajali, pripeli etiketo »Made in Birmingham«. Danes drugi posnemajo Japonce. Tako je neka italijanska tovarna proizvedla tran- zistor, podoben Sonyju, pa ga je imeno- vala S