URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 29 Ljubljana, petek 17. decembra 1976 Cena 20 dinarjev Leto XXXIII 1257. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 8. decembra 1976 sprejela ODLOK o pristopu k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o kritju tečajnega rizika v zvezi s posojilom Mednarodne banke za obnovo in razvoj za splošno jugoslovanski kmetijski projekt I Socialistična republika Slovenija pristopa k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o kritju tečajnega rizika v zvezi š posojilom Mednarodne banke za obnovo in razvoj za splošno jugoslovanski kmetijski projekt. II V imenu Socialistične republike Slovenije podpiše dogovor iz prejšnje točke tega odloka republiški sekretar za finance. St. 44-51/76 Ljubljana, dne 8. decembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1258. Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. čleha, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je SkuifSčina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 8. decembra 1976 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o skupnem financiranju severnoatlantskih oceanskih postaj Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o skupnem financiranju severnoatlanskih oceanskih postaj, ki ga je Skupščini Socialistične repub- like Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-146/76 Ljubljana, dne 8. decembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. ' J l""^—' 1259. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 18. člena zakona o Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ, št. 33-494/76) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 8. decembra 1976 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov Skupščine SR Slovenije v skupščino Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin V skupščino Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin delegira Skupščina SR Slovenije naslednje delegate: Dušan Burnik, glavni direktor Železarne Store; Mirko Jamar, namestnik generalnega direktorja Ljubljanske banke, Ljubljana; Tone Krašovec, predsednik komisije Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko; Janez Sterniša, generalni direktor Združenih elektrogospodarskih podjetij Slovenije, Maribor; Milan Šterban, tajnik generalnega direktorja sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Velenje; Peter V u j e c , predsednik Odbora za sodelovanje z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama Gospodarske zbornice Slovenije. St. 111-19/76 Ljubljana, dne 8. decembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. \ ^ 1260. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. Člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 91. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 8. decembra 1976 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani Za sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani se izvoli Damjan C O n č , diplomirani pravnik, svetovalec republiškega sekretarja za pravosodje, organizačijo uprave in proračun. St. 11-41/76 Ljubljana, dne 8. decembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1261. Na podlagi tretjega odstavka 7. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine, SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74), v zvezi s 5., j'6. in 40. členom zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-135/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o prevozu in prodaji novoletnih jelk 1. člen Za novoletne jelke se štejejo po tem odloku, vsa posekana drevesca iglavcev, ki so namenjena za okras ali praznovanje. 2. člen Blagovni promet z novoletnimi jelkami se ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so posekane, ureja po določbah tega odloka. 3. člen Novoletna jelka, ki je v prodaji, mora biti opremljena s plombo, iz katere sta razvidna njen Izvor in leto poseka. Izvor se označi na plombi s kratico oziroma skrajšano firmo gozdnogospodarske organizacije. Kdor prevaža novoletne jelke, mora imeti pri sebi potrdilo o izvoru, ki ga izda gozdnogospodarska organizacija. 4. člen Novoletna jelka posekana v gozdu ali nasadu za proizvodnjo novoletnih jelk, se šteje za gozdni sorti-ment po določbah 16. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-135/74). 5. člen Novoletne jelke, posekane na negozdnih površinah, sme prodajati organizacija združenega dela, ki upravlja te površine oziroma lastnik. 6. člen Organizacija združenega dela, ki gospodari z gozdovi, opremlja posekane novoletne jelke s plombami, ne glede na njihov izvor. 7. člen Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki prodaja oziroma prevaža novoletne jelke, ki niso opremljene s plombo oziroma nimajo potrdila o izvoru. Z denarno Uaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije ali druge pravne osebe. 8. 'člen Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor prevaža ali prodaja novoletne jelke, ki niso opremljene s plombo ali nima potrdila o njihovem izvoru. 9. člen Poleg denarne kazni iz 7. in 8. člena tega odloka se lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema nedovoljeno prodanih jelk oziroma odvzema premoženjske koristi. 10. člen Ne glede na določbo 3. člena tega odloka se lahko v letu 1976 izjemoma prodajo tudi neplombirane novoletne jelke, vendar pa mora prodajalec imeti dokazilo o izvoru, ki ga izda gozdnogospodarska organizacija iz 3. člena tega odloka. \ ’ I 11. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo organi tržne in gozdne inšpekcije, nad prevozom novoletnih jelk pa tudi organi za notranje zadeve. 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS. i St. 321-24/76 Ljubljana, dne 7. decembra 1976. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ** Predsednik Andrej Marinc 1. r. 1262. Na podlagi drugega odstavka 75. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/78) izdaja Republiški sekretariat za ljudsko obrambo NAVODILO o merilih za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi 1. Svete za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine oziroma skupščine mestne ali regionalne skupnosti lahko določi kot delovna mesta v upravnih organih za ljudsko obrambo in v specializiranih službah za ljudsko obrambo v drugih upravnih organih navedenih družbenopolitičnih skupnosti, ki so podlaga za dodelitev 20 %> dodatnih sredstev za nagrajevanje, če so zasedena, tista delovna mesta, na katerih opravljajo delavci naslednja opravila: — priprava obrambnih načrtov in načrtov razvoja družbenogospodarskega sistema za področje ljudske obrambe; — naborne, vojaške ali mobilizacijske zadeve; — zadeve vojnih zvez in kriptozaščite; — zadeve službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje; — inšpekcijske zadeve s področja ljudske obrambe; — zadeve civilne zaščite ali — zadeve pridobivanja mladine za vojaške šole in poklice. 2. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 801/402 Ljubljana, dne 26. novembra 1976. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara 1. r. 1263. Primer izračuna: , Kmetijska zadruga ima 30 traktorjev in tovornjakov, goji 700 glav goveje živine. E “ 30 X 20 E + 700 X 4 E = 3.400 V kovinski delavnici je letna količina izrabljenih mineralnih olj (maziv ali emulzij) 11.000 kg (od letne porabe mineralnih olj, oziroma maziv ali emulzij odštejemo količino odpadnih olj, ki se iz proizvodnje vrača v predelavo) število delovnih dni v letu je 300 E = 11.000 X 20 : 300 = 733 c) na podlagi analiz odpadnih voda za tiste vrste dejavnosti, ki v tabeli koeficientov in enot onesnaženja niso navedene. Izračun temelji na dnevnem bremenu onesnaženja in ga dobimo tako, da poprečno dnevno ■ količino odpadne vode pomnožimo s poprečni-ni analiznimi vrednostmi za BPK-5, COD (kemična poraba kisika po bikromatni metodi), vsebnost suspendiranih snovi in raztopljenih snovi, pri čemer pomeni 1 kg BPK-5 = 1/54 E, 1 g COD = 1/45 E, 1 kg suspendiranih snovi =5E in 1 kg raztopljenih snovi = 10 E (upoštevajo se le vrednosti nad 200 mg/l). Poprečna dnevna količina vode je letna količina izpuščene vode deljena s Številom obratovalnih dni v, letu. Primer izračuna: Letna količina onesnažene vode je 2.560.000 ms pri 320 obratovalnih dneh, poprečna vrednost za BPK-5 je 270 mgOj/l (g/m3), za COD 540 mgOa/1 (g/m!), za suspendirane snovi 0,300 g/l (kg/m3), za raztopljene snovi 0,800 g/l (kg/m3). Na podlagi 2. alinee prvega odstavka 63. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO o načinu določanja količine in stopnje onesnaženosti vode 2.560.000 X P270 540 L 54 ^ 45 320 + (0,800 — 0,200) X 10 j + 0,3 X 5 + E - 8.000 X (5 + 12 + 1,5 + 6) E = 8.000 X 24.5 = 196.000 1 Količina in stopnja onesnaženosti vode se izražata s populacijskimi ekvivalenti (E), ki se preračunavajo: a) na podlagi koeficientov onesnaženja (k) tako, da se upoštevata poprečna dnevna količina proizvodov, ki jo je dosegel zavezanec vodnega prispevka v enem letu, oziroma poprečna dnevna količina surovin, ki jo je v enem letu predelal v svoji gospodarski dejavnosti. Poprečna dnevna količina proizvodov ali uporabljenih surovin se izračuna tako, da se letna količina proizvodov ali surovin deli s številom obratovalnih dni v letu. \ Zmnožek količnika z ustreznim koeficientom onesnaženja predstavlja skupno število enot onesnaženja. Primer izračuna: Klavnica je imela letni zakol žive teže 7.200.000 kg; koeficienet onesnaženja po tabeli znaša k = 0,7, število delovnih dni v letu je 304 E - (7.200.000 : 304) X 0,7 ■= 16.579 b) na podlagi seštevka ustreznega števila enot onesnaženja (E) za tiste dejavnosti, ki so vezane na normirano delo, vzdrževanje in čiščenje (živina, stroji, transportna sredstva, betonarne in asfaltne baze). 2 Stopnja onesnaženosti odpadne vode se preračuna za končni proizvod. 3 Ce zavezanec vodnega prispevka odpadno vodo čisti na ustreznih napravah za čiščenje, se število enot onesnaženja zmanjša sorazmerno z ugotovljenim učinkom čiščenja. 4 Tabela koeficientov in enot onesnaženja je sestavni del tega navodila. 5 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-6/75 Ljubljana, dne 6. decembra 1976. Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. inž. gradb. 1. r. TABELA KOEFICIENTOV IN ENOT ONESNAŽENJA Zap Vrsta dejavnosti Količina Zap. št. Vrsta dejavnosti Količina Normativ za izračunavanje 1. Klavnice ij> predelava mesa: 01 rakol 1 kg žive teže 0,7 k 02 predelava mesa ali drobovine 1 kg predelave 0,5 k 2. Kafilerije: 01 predelava mrliovifce 1 kg mrhovine 1,0 k 3. Klejarne in proizvodnja lepil: 01 proizvodnja kleja 1 kg proizvoda 1,0 k, 02 proizvodnja želatine 1 kg proizvoda 1,0 k 03 sintetična lepila 1 kg oroizvoda oiek 04 kazeinska lepila 1 kg proizvoda 1,5 k 4. Predelovanje rib: 01 Konzerviranje rib, predelava rib, ribja moka, ribje olje j 1 kg proizvoda 0,5 k 5. Strojenje in predelava kož — usnjarne: 01 izdelava polstrojenih kož 1 kg polstrojenih kož 1,5 k 02 strojenje krzna 1 leg surovih kož 2,0 k 03 kromovo strojenje 1 kg * surovih kož 3,0 k 04 vegetabilno strojenje 1 kg surovih kož 4,0 k 05 umetno usnje 06 zbiralnice surovih kož 1 kg proizvoda 0,2 k 1 k% vsktgdi- ščenih kož 0,2 k 6. Sladarne: 01 proizvodnja slad 1 tona žita 100,0 k 7. Pivovarne: 01 proizvodnja piva 1 liter piva 1,0 k 8. Drožarne — kvasarne: 01 proizvodnja kvasa 1 hi melase 6,0 k 9. Proizvodnja' — destilacija in predelava alkohola destilacija alkohola (računano na surovine) iz: 01 krompirja 1 kg surovine 1,5 k 02 žita 1 kg surovine 2,0 k 03 sadje in drugo 1 kg surovine 2,0 k ali destilacija alkohola (računano na destilat); 04 proizvodnja destilata j 05 predelava alkohola 1 liter destilata 100 “/o alkohola 1 liter alkohola 10. Proizvodnja sadnih sokov in brezalkoholnih pijač; 01 proizvodnja naravnih 1 liter sadnih sokov sadnega soka 02 proizvodnja 1 liter . brezalkoholnih pijač brezalko- holnih pijač 03 proizvodnja sirupov 1 liter sirupa '11. Predelava i)ovrtnin: 01 predelava zelja, sadja, krompirja in drugih 1 kg proizvodov surovine 12. Mlekarne — mlečni proizvodi: 01 konzumiranje mleka 02 kondenziranje ali evaporiranje mleka 03 proizvodnja masla 04 proizvodnja sira . 05 proizvodnja in predelava ostalih, mlečnih proizvodov 1 hi mleka 1 hi mleka 1 kg masla 1 kg sira 1 kg proizvoda 13. Proizvodnja olja, masti in ostalih sorodnih dejavnosti: 01 proizvodnja masti, jedilnega olja ali rafiniranega olja 02 prešano in tehnično olje 03 proizvodnja biljne masti — margarine 1 kg proizvoda 1 kg proizvoda 1 kg proizvoda 14. Mlevski izdelki in predelava: 11 pranje žita 1 tona žita 02 mletje nepranega žita 1 tona žita 15. Škrobarne: 01 proizvodnja škroba, dekstrina 1 tona žita 26. Proizvodnja pralnih, čistilnih sredstev in kozmetike: 01 proizvodnja mila, pralnih sredstev, detergentov, ostalih 1 kg kemičnih sredstev proizvoda 02 kozmetični proizvodi 1 kg proizvoda 03 proizvodnja varekine 1 kg in kaustične sode proizvoda 17. Rafinerija naftnih derivatov: 01 'rafinerija ali predelava naftnih 1 kg derivatov proizvoda Normativ za izračunavanje 6,0 k 0,6 k 0,5 k 0,2 k 0,3 k 0,5 k 3.0 k 4.0 k 4.0 k 4,5 k 3.0 k 0,6 k 0,4 k 0,4 k 40,0 k 3,0 k 100,0 k 0,2 k 1,0 k 0,4 k 3,^ k Zap. Vrsta dejavnosti 19. Tekstilna industrija: Normativ Količina za izračunavanje 01 namakanje lanu in 1 kg konoplje surovine 3,0 k 02 pranje surovine ali 1 kg materiala surovine materiala 2,0 k 03 beljenje bombaža 1 kg surovine 0,5 k 04 predelava surove svile 1 kg surovine 3,0 k 05 pranje surove volne 1 kg 06 proizvodnja ali 1 predelava umetne surovine 3,0 k svile in sintetičnih 1 kg proizvoda vlaken 0,7 k 07 barvanje proizvodov 1 kg ali surovin proizvoda 4,0 k 08 tiskanje tkanin 1 kg proizvoda 3,0 k 09 tkanje in predenje 1 kg 0,5 k 10 pranje ali kemično proizvoda čiščenje perila 19. Industrija celuloze in papirja: 1 kg perila 0,4 k proizvodnja lesovine: 1 tona 01 od smreke surovine 1 tona 100,0 k 02 od bora proizvodnja celuloze: surovine 300,0 k 03 sulfitna celuloza 1 kg proizvoda . 5,0 k 04 sulfatna celuloza 1 kg proizvoda 0,5 k 05 proizvodnja lepenke '1 kg proizvoda 1,0 k 06 iz odpadnega mat. 1 kg proizvoda 1,5 k 07 iz tekstilnih odpad. 1 kg proizvodnja papirja: proizvoda 2,5 k 08 papir in celuloza 1 tona proizvoda 200,0 k 09 od drugih surovin 1 tona 20. Lesno predelovalna industrija: proizvoda 1000,0 k 01 izdelovanje losovinskih 1 kg plošč proizvoda 0,7 k 02 izdelovanje ivernih 1 kg plošč proizvoda 0,4 k 03 impregnacija lesa 1 m3 lesa 0,7 k 04 lakirnica 1 m3 izpušč. vode 60,0 k 05 izdelovanje stavbnega 1 m3 in sobnega pohištva rezanega 21. Predelovanje premoga: lesa 10,0 k 01 plinarne, koksarne in 1 tona podobno premoga 500,0 k 22. Kemično — zaščitna in pomožna sredstva: 01 proizvodnja rastlinskih strupov, herbicidov in drugih kemično 1 'kg zaščitnih sredstev proizvoda 6,0 k 02 kemično pomožna 1 kg v sredstva proizvoda 0,6 k ZdiT)t gt,.' Vrsta dejavnosti 23. Proizvodnja umetnih gnojil: Normativ Količina za izračunavanje 01 proizvodnja gnojil 1 kg 24. Proizvodnja močnih krmil: proizvoda 1,5 k 01 proizvodnja krmil 1 tona 25. Proizvodnja plastičnih mas in smol: 01 proizvodnja in proizvoda MOjO fe predelava plastičnih 1 kg mas in smole 26. Industrija gradbenega proizvoda 0,6 k materiala: 01 betonarna 500 E 02 asfaltna baza 500 E 03 proizvodnja cementa ,1 tona proizvoda 15,0 k 04 proizvodnja apna 1 tona 05 cementno azbestni proizvoda 10,0 k 1 tona proizvodi proizvoda 30,0 k 06 cementni izdelki 1 tona proizvoda 5,0 k 07 opeke in izolacijskega 1 m3 materiala uporabljene 27. Separacije: 01 pranje peska, gramoza, gašenje koksa, drugih materialov in nekovinskih rudnin, odlaganje usedkov, vode 10,0 k ogorkov in podobno 1 kg usedka 5,0 k 02 pranje gramoza 1 m3 / 28. Rudarstvo: 01 mokra separacija gramoza 40,0 k 1 tona premoga proizvoda 100,0 k 02 suha separacija 1 tona premoga koncentracija rud: premoga 0,5 k 03 a) živega srebra 1 kg jalovine 0,5 k 04 b) svinca in cinka 1 kg usedka 29. Pretovor in transport: 01 pretovor in transport naftnih derivatov v petrolejskih lukah in pri flotaciji l,»k skladiščih 1 tona 15,0 k 02 pretovor blaga v luki 30. Gostinstvo — turistična dejavnost: 01 izpuščena onesnažena 1 tona 5,0 k voda 31. Trgovina (brez proizvodne dejavnosti): 01 izpuščena onesnažena 1 m3 vode 10,0 k voda 1 m3 vode 10,0 k Zjtp' Vrsta dejavnosti Količina Normativ za izračunavanje Zap. gt" Vrsta dejavnosti Količina Normativ za izračunavanje 32. Predelava škroba in sladkorja: 38. Komunalna, gradbena in obrtna dejavnost: 01 proizvodnja bonbonov, slaščic, čokolade, peciva in kruha 1 kg proizvoda 0,25 k 01 komunalna, gradbena in obrtna dejavnost 1 m’ izpuščene vode 10 k 33. Industrija lakov in 39. Tiskarne: barvil: 01 proizvodnja lakov in barvil 1 kg proizvoda 0,5 k 01 tiskarske delavnice 1 ms izpuščene vode 10 k 34. Kovinsko predelovalna in elektro industrija: 01 kovinsko-predelovalni 1 kg obrati, mehanične in izrabljenih avtomehanične mineralnih delavnice olj, maziv in emulzij 02 galvanika, eleksimica, lužilnica in podobna 1 m8 površinska obdelava izpuščene kovin vode 03 lakirnica in brusilnica 1 m8 izpuščene vode .04 proizvodnja kovinskih 1 m8 izdelkov in izpuščene električnih aparatov vode 05 proizvodnja vseh 1 m8 vrst vozil izpuščene vode 35. Kmetijska proizvodnja: 01 gojenje goveje živine 1 glava 02 gojenje prašičev, bekonov 1 glava 03 gojenje drobnice 1 glava 04 gojenje perutnine 1 glava Oskrbovanje, vzdrževanje in čiščenje transportnih sredstev in delovnih strojev, ne glede na glavno dejavnost 01 železniške lokomotive 1 komad 02 železniški vagoni 1 komad 03 avioni za prevoz skupine potnikov ali večjih tovorov 1 komad 04 cisterne ali priklopniki za prevoz naftnih derivatov 1 komad 05 cisterne ali priklopniki tovornjaki nad 2 tone, avtobusi in traktorji 1 komad 06 samohodni delovni stroji 1 komad 07 osebni ali dostavni avtomobili pod 2 t in kamionske ali traktorske prikolce 1 komad betonski ali maltni mešalci 08 a) nad 500 kg 1 komad 09 b) pod 500 kg 1 komad 10 pralnice vozil 1 m8 vode 37. Steklarska in keramična industrija: 01 nroizvodnja steklenih 1 m* in keramičnih izdelkov izpuščene vode ’ 20 k 120 k 60 k 10 k 10 k 4 E 4 E 0,5 E 0,01 E 80 E 10 E 100 E 80 E 20 E 15 E 10 E 30 E 10 E 0,2 E 1,5 k 40. Fotoateljeji, brivsko frizerska podjetja 01 fotoateljeji, brivsko 1 m8 frizerska podjetja izpuščene 41. Za dejavnosti, ki onesnažujejo vodo z vode 5 k agresivnimi ali toksičnimi snovmi, ki jim zaradi njihove heterogenosti ni mogoče predpisati koeficienta k ali E in zato v tabelah niso posebej navedene, se stopnja onesnaženosti določa na podlagi analizne vrednosti za BPK-5 (biokemijska potreba po kisiku po 5 dneh), kemijsko porabo kisika (določeno po metodi kalijevega bikromata), suspendirane snovi in raztopljene snovi. Pri teh podatkih se računa: za Ig BPK-5 = 1/54E, za 1 g GOD = 1/45 E, za 1 kg suspendiranih snovi = 5 E za 1 kg raztopljenih snovi = 10 E (pri čemer se upoštevajo le vrednosti nad 200 mgA). 1264. Na podlagi 33. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in 49. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76) je skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, na seji zbora uporabnikov dne 11. novembra 1976 in na seji zbora izvajalcev dne 25. novembra 1976 sprejela SKLEP o povečanju višine otroškega dodatka I Otroku, ki ima pravico do otroškega dodatka po I. točki sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 5/76) se otroški dodatek poveča: — 40 din mesečno za otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka po prvi ali drugi podtočki prvega odstavka I. točke navedenega sklepa; — 30 din mesečno za otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka po tretji ali četrti podtočki prvega odstavka I. točke navedenega sklepa. II Otroku, ki ima pravico do otroškega dodatka po sklepu o višini otroškega dodatka za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin in dohodkovnih pogojih v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 5/76) se poveča otroški dodatek za 30 din mesečno. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 11. 1976 dalje. St. 193-1/71 Ljubljana, dne 25. novembra 1976. Predsednik skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SRS Marjeta Potrč 1. r. 1265. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije ugotavlja da 'so samoupravni sporazum o izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju skupščine Tolmin in Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 21/76) podpisale tudi samoupravne stanovanjske skupnosti občin Idrija, Laško, Mozirje, Ptuj in Radovljica. Št. 01-785/1-76 Ljubljana, dne 2 decembra 1976. Predsednik Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Rudi Bregar 1. r. 1266. Na podlagi določb 31., 44. In 47. člena ustave SRS v zvezi s 3. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije in 11. člena zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, sklepajo organizacije združenega dela. samčupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe, ki za zavarovanje premoženja in oseb združujejo sredstva v Zavarovalnici Sava in v Zavarovalnici Maribor ta SAMOUPRAVNI SPORAZUM o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti »Triglav« I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Zavarovanci — organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe s tem samoupravnim sporazumom konstituirajo Zavarovalno skupnost Triglav (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna skupnost), v kateri skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb pred različnimi vrstami nevarnosti in za odvrnitev ali zmanjšanje škode ter urejajo medsebojna razmerja, upravljanje in poslovanje te skupnosti. Vsa družbenoekonomska razmerja ter organizacija zavarovancev in dela v zavarovalni skupnosti mora nenehno razvijati in krepiti družbeno in gospodarsko varnost ter celovitost vzajemne in solidarne povezanosti vseh zavarovancev, kakor tudi ekonomičnost poslovanja celotne zavarovalne skupnosti in njenih organizacijskih delov. 2. člen V ta namen zavarovanci v zavarovalni skupnosti združujejo del svojega dohodka kot del celotnega družbenega proizvoda, urejajo upravljanje z združenimi sredstvi ter vsa druga družbenoekonomska razmerja, na podlagi katerih zagotavljajo nadomeščanje tistega dela dohodka, ki bi lahko izostal oziroma bil izgubljen zaradi delovanja zavarovalnih dogodkov. 3. člen Družbeni značaj dohodka, ki temelji na odnosih dohodkovne soodvisnosti zavarovancev v družbeni reprodukciji, terja stalno krepitev in razvoj socialistične vzajemnosti in solidarnosti pri upravljanju z združenimi sredstvi v zavarovalni skupnosti 4. člen Da bi zagotovili stalno krepitev družbenega značaja v zavarovalni skupnosti združenega dela dohodka, razvoj odnosov socialistične vzajemnosti in solidarnosti pri zavarovanju pred enakimi ali sorodnimi vrstami nevarnosti, razvoj zavarovanja in druge cilje združevanja v zavarovalni skupnosti, se zavarovanci organizirajo v rizične skupnosti po načelu medsebojne povezanosti in dohodkovne soodvisnosti. Zavarovanci, organizirani v rizični skupnosti so sporazumni, da se zavarovalne obveznosti poravnavajo praviloma v okviru rizične skupnosti s tem, da se zagotovi njihova delna izravnava že v temeljnih rizičnih skupnostih. Zavarovanci rizičnih skupnosti se v zavarovalni skupnosti sporazumevajo, kdaj se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti v eni rizični skupnosti, uporabljajo za poravnavanje obveznosti v drugih rizičnih skupnostih, v skladu s tem sporazumom in statutom zavarovalne skupnosti. 5. člen Zavarovanci v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih razvijajo take odnose medsebojnih pravic, dolžnosti in obveznosti, ki krepijo preventivno in represivno dejavnost z namenom, da se odstranijo nevarnosti, ki ogrožajo ljudi in premoženje ter prepreči nastanek škode, že nastale škode pa zmanjša. Zato zavarovanci določajo potrebne ukrepe in nadzirajo njihovo izvrševanje ter namenjajo za izvajanje teh ukrepov tudi del združenih sredstev. 6. člen Zavarovalna sredstva in poslovanje zavarovalne skupnosti upravljajo zavarovanci — družbene pravne osebe, zavarovanci — občani in civilne pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti. Zavarovalno skupnost upravljajo delavci organizacij združenega dela — zavarovanci neposredno prek svojih delegatov, ki jih volijo v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, skupnostih in drugih družbenih pravnih osebah ter občani in civilne pravne osebe — zavarovanci po svojih delegatih, ki jih volijo v okviru krajevne skupnosti. 7. člen Zavarovalna skupnost odgovarja za obveznosti z vsemi sredstvi, razen s sredstvi življenjskega zavarovanja. ki so po zakonu ločena in se smejo uporabiti samo za obveznosti iz te vrste zavarovanja v skladu s tem sporazumom. Za pokrivanje obveznosti zavarovalne skupnosti zavarovanci prispevajo samo pogodbeno določene zavarovalne premije. Zavarovalna premija je del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, občanov in civilnih pravnih oseb, ki ga zaradi zavarovanja premoženja in oseb pred nevarnostmi združujejo v temeljni rizični skupnosti. 14. člen Zavarovanci se dogovorijo, da bodo v zavarovalni in v rizičnih skupnostih določili zavarovane nevarnosti, obseg njihovega jamstva in zavarovalno premijo, ki zagotavlja pokrivanje obveznosti iz zavarovalnih dogodkov, v zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih in drugih zavarovalnih podlagah po določbah tega sporazuma. 15. člen I S podpisom zavarovalne pogodbe pridobijo zavarovanci v skladu z zakonom vse pravice, dolžnosti in obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma. 8. člen Zavarovanci v rizični skupnosti organizirajo zavarovalno dejavnost v skladu z gospodarskimi načeli zavarovanja tako, da je zagotovljen njen trajen razvoj in učinkovito uresničevanje medsebojno sprejetih pravic, dolžnosti in odgovornosti. 9. člen Zavarovalna in druga opravila v zavarovalni skupnosti izvršujejo zavarovalni delavci, organizirani v delovnih skupnostih. Medsebojne odnose uredijo zavarovalni delavci in zavarovanci s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v skladu z ustavo, zakonorri in tem sporazumom. 10. člen To poglavje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zavarovalne skupnosti j e podlaga in smer za razlago tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov v celotni zavarovalni skupnosti. pa tudi za delovanje zavarovancev in zavarovalnih delavcev. II. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI 1. Temeljne določbe 11. člen Temelj vseh družbenoekonomskih razmerij v zavarovalni skupnosti se izraža v družbenem značaju v zavarovalni skupnosti združenih sredstev in v samoupravljanju zavarovancev s temi sredstvi in zadevami zavarovanja. 12. člen Družbeni značaj v zavarovalni skupnosti združenih sredstev se potrjuje v namenu njihovega združevanja in porabe. Skladno s tem načelom se v zavarovalni skupnosti združujejo le tolikšna sredstva, ki zagotavljajo pokrivanje vseh zavarovalnih obveznosti iz v sporazumu določenih zavarovalnih dogodkov, zavarovalne preventive ter opravljanje zavarovalne dejavnosti. 2. Planiranje 16. člen Zavarovanci — temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana zavarovalne skupnosti in rizične skupnosti. Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka sprejemajo zavarovanci po postopku, kot je določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih. 17. člen Zavarovanci so soglasni, da bodo v zavarovalni skupnosti, rizičnih skupnostih in temeljnih razičnih skupnostih sprejemali v skladu 's samoupravnim sporazumom o temeljih plana zavarovalne skupnosti in rizične skupnosti, svoje dolgoročne, srednjeročne in letne plane. S temi plani določijo zavarovanci razvojno politiko in naloge za določeno obdobje ter ukrepe za njihovo izvrševanje v skladu z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnimi plani zavarovancev. Zavarovanci se v planih dogovorijo zlasti o: 1. temeljih poslovne politike zavarovalnih premij; 2. ukrepih za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnih učinkov vzrokov, ki utegnejo povzročiti škodo, sredstvih, ki jih izločajo za te namene, kakor tudi pogojih in načinu njihove uporabe; 3. politiki uporabe začasno prostih sredstev zavarovanja, kakor tudi pogojih in načinu njihove uporabe. 3. Preventivna in represivna dejavnost 18. člen Z namenom, da se zmanjša neugodni učinek vzrokov, ki lahko povzročijo škodo, zavarovanci v zavarovalni skupnosti, rizičnih skupnostih in temeljnih rizičnih skupnostih spremljajo in analizirajo vzroke škod in glede na zavarovalni predmet pri določanju zavarovalnih podlag, predvidijo ukrepe za odvrnitev oziroma zmanjšanje škode. 13. člen 19. člen Zavarovanci združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti v obliki zavarovalne premije. Zavarovanci so soglasni, da bodo nenehno odstranjevali vzroke nastajanja škod in preprečevali nevar- nosti, Id lahko povzročijo škodo ter da bodo v zavarovalni skupnosti sodelovali z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami, ki opravljajo preventivno dejavnost. S splošnim aktom o izvajanju preventivnih in represivnih ukrepov, zavarovanci v zavarovalni skupnosti podrobneje določijo kriterije in pogoje o načinu oblikovanja in uporabe sredstev za preventivne in represivne namene. 4. Združevanje sredstev in njihova uporaba a) Odnosi pri združevanju premij za zavarovane nevarnosti 20. člen Zavarovanci so soglasni, da v industrijski, kmetijski in prometni rizični skupnosti ter v rizični skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti združujejo zavarovalno premijo za vse Vrste zavarovalnih nevarnosti, razen za osebna zavarovanja. V rizični skupnosti osebnih zavarovanj združujejo zavarovanci zavarovalno premijo za nezgodna in življenjska zavarovanja. 21. člen V skladu s pristojnostmi rizične skupnosti sprejemajo zavarovanci zavarovalne pogoje in druge zavarovalne podlage vsaki rizični skupnosti posebej za vsako vrsto zavarovanj, ki je za to rizično skupnost značilna, vendar v soglasju z zavarovanci drugih rizičnih skupnosti.* kjer te vrste zavarovanj tudi nastopajo. Zavarovanci so soglasni, da lahko v rizični skupnost uvajajo tudi nove vrste zavarovanj. 22. člen Za industrijsko rizično skupnost so značilne naslednje vrste zavarovanj: 1. zavarovanje industrijskih, rudarskih in obrtnih organizacij pred požarom; 2. zavarovanje pred lomom strojev; 3. zavarovanje objektov v gradnji; 4. zavarovanje objektov v montaži; 5. zavarovanje delovnih organizacij pred nevarnostmi obratovalnega zastoja; 6. zavarovanje filmskih organizacij; 7. zavarovanje elektronskih računalnikov in podobnih naprav; 8. zavarovanje pred vlomom in ropom; 9. zavarovanje stekla pred razbitjem; 10. zavarovanje sejmov; 11. zavarovanje splošne odgovornosti; 12. zavarovanje garancije; 13. zavarovanje kreditov; 14. zavarovanje nuklearnih rizikov. 23. člen Za kmetijsko rizično skupnost so značilne naslednje vrste zavarovanj: 1. zavarovanje pridelkov in plodov pred točo in drugimi podobnimi nevarnostmi; 2. zavarovanje domačih živali pred poginom, prisilnim zakolom in za zdravljenje; 3. zavarovanje premoženja kmetijskih zavarovancev pred požarom; 4. zavarovanje blaga v hladilnicah. 24. člen Za prometno rizično skupnost so značilne naslednje vrste zavarovanj: 1. zavarovanje motornih vozil in samohodnih delovnih strojev; 2. zavarovanje prtljage; 3. zavarovanje avtomobilske odgovornosti; 4. zavarovanje stvari na prevozu; 5. zavarovanje ladij in drugih plovnih objektov z zavarovanjem odgovornosti; 6. zavarovanje letal z zavarovanjem odgovornosti; 7. 'zavarovanje ladij v gradnji z zavarovanjem odgovornosti; 8. zavarovanje prevozniške odgovornosti; 9. zavarovanje železniških organizacij. 25. člen Za fizično skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti so značilne naslednje vrste zavarovanj: < 1. zavarovanje pred požarom; 2. zavarovanje stanovanjskih premičnin; 3. zavarovanje materialnih rezerv; 4. zavarovanje prireditev pred atmosferskimi padavinami. 26. člen Za rizično skupnost osebnih zavarovanj so značilne naslednje vrste zavarovanj: a) skupina življenjskih zavarovanj: 1. zavarovanje oseb za primer smrti ali zavarovanje oseb za primer smrti in doživetja; 2. rentno zavarovanje; 3. dopolnilno zavarovanje k življenjskemu zavarovanju; b) skupina nezgodnih zavarovanj: 1. zavarovanje oseb pred posledicami nesreče pri opravljanju ali izven opravljanja rednega poklica; 2. zavarovanje oseb pri opravljanju posebne dejavnosti; 3. zavarovanje otrok in šolske mladine; 4. zavarjovanje potnikov v javnem prevozu; 5. zavarovanje posadk v letalih in poklicnih gasilcev; 6. zavarovanje avtomobilske nezgode. b) Odnosi pri oblikovanju in uporabi zavarovalnih dohodkov 27. člen Zavarovanci oblikujejo sredstva v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih iz zavarovalnih premij, vlog v rezerve temeljnih rizičnih skupnosti in rizičnih skupnosti ter iz drugih dohodkov. Zavarovalna premija vsebuje tehnično premijo, sredstva za preventivne sklade, sredstva, ki gredo po samoupravnem sporazumu, sklenjenem med zavarovalno skupnostjo in delovnimi skupnostmi v celotni prihodek delovnih skupnosti ter sredstva za nakup delovnih sredstev, ki jih upravljajo zavarovanci v zavarovalni skupnosti. 28. člen Zavarovanci so soglasni, da bodo iz združene zavarovalne premije in drugih dohodkov oblikovali: 1. tehnično premijo, ki se uporablja za: — odškodnine in obveznosti iz zavarovalnih pogodb- — premije za pozavarovanje in sozavarovanje; — oblikovanje prenosne premije, Škodne rezerve in pri življenjskih zavarovanjih za oblikovanje matematične rezerve; 2. del premije za izvajanje preventivnih ukrepov, ki se uporablja za: — združevanje sredstev pri samostojnih interesnih skupnostih požarnega varstva; — združevanje sredstev za izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov v interesu zavarovancev brez obveznosti vračanja: — združevanje sredstev za izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov z obveznostjo vračanja; 3. del premije, ki se obračunava v skupni prihodek delovnih skupnosti in se uporablja za: — kritje materialnih stroškov poslovanja in amortizacije; — pogodbenih, zakonskih in s samoupravnimi sporazumi sprejetih obveznosti; — oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovnih skupnosti; 4. del premije, potrebne za razširitev materialne osnove za delo delovnih skupnosti. 29. člen Zavarovanci se sporazumejo, da so dohodki temeljne rizične skupnosti: 1. zavarovalna premija za tekoče leto; 2. prenosna premija iz prejšnjega leta; 3. rezervirane škode iz prejšnjega leta; 4. obresti iz naloženih sredstev; 5. deleži iz izravnavanja v rizični skupnosti; 6. drugi dohodki zavarovalnih sredstev. Izdatki temeljne rizične skupnosti so: 1. izplačane zavarovalnine oziroma odškodnine; 2. prenosne premije ob koncu leta; 3. rezervirane škode ob koncu leta; 4. del premije za preventivne in represivne ukrepe; 5. del premije za celoten prihodek delovne skup- nosti in za razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti; . 1, 6. tehnična premija za izravnavanje v rizični skupnosti; 7. del premije za matematično rezervo življenjskih zavarovanj; 8. drugi izdatki v breme zavarovalnih sredstev. Na koncu leta ugotovijo zavarovanci vsake temeljne rizične skupnosti poslovni uspeh te skupnosti. Poslovni uspeh je razlika med skupnimi dohodki in skupnimi izdatki temeljne rizične skupnosti. 30. člen Zavarovanci se sporazumejo, da so dohodki rizične skupnosti: 1. del tehnične premije za izravnavanje v rizični skupnosti in v pozavarovalni skupnosti za tekoče leto; 2. prenosne premije iz prejšnjega leta; 3. rezervirane škode iz prejšnjega leta; 4. pozavarovalni deleži v izdatkih; 5. obresti vloženih sredstev; 6. drugi dohodki. Izdatki rizične skupnosti so: 1. delež v izplačanih zavarovalninah in odškodninah temeljnih rizičnih skupnosti; 2. prenosne premije ob koncu leta; 3. rezervirane škode ob koncu leta; 4. del premije za celoten prihodek delovne skupnosti in za razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti; 5. pozavarovalne premije; 6. del premije za matematično rezervo življenjskih zavarovanj; 7. drugi izdatki v breme zavarovalnih sredstev. Na koncu leta ugotovijo zavarovanci vsake rizične skupnosti poslovni uspeh te skupnosti. Poslovni uspeh je razlika med skupnimi dohodki in skupnimi izdatki rizične skupnosti. c) Odnosi pri oblikovanju in uporabi zavarovalnih sredstev 31. člen Za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki presegajo sredstva zbrana v posameznem poslovnem letu, oblikujejo zavarovanci v temeljni rizični skupnosti in rizični skupnosti varnostne rezerve iz neporabljenih sredstev ob koncu leta. 32. člen Zavarovanci so sporazumni, da mora skupna varnostna rezerva v temeljnih rizičnih skupnostih v okviru iste rizične skupnosti in v rizični skupnosti znašati skupno najmanj; 1. pri Industrijski rizični skupnosti 2. pri kmetijski rizični skupnosti 3 pri prometiii rizični skupnosti 4. pri rizični skupnosti kumunalnih in družbenih dejavnosti 5. pri rizični skupnosti osebnih zavarovanj 35.000. 000 dinarjev 10.000. 000 dinarjev 10,000.000 dinarjev 10,000.000 dinarjev 5,000.000 dinarjev. Zavarovanci določijo najmanjši znesek varnostne rezerve posamezne temeljne rizične skupnosti v sorazmerju z njenim lastnim deležem v okviru rizične skupnosti, skladno z določenim najmanjšim zneskom varnostne rezerve za rizično skupnost. 33. člen Zavarovanci so sporazumni, da neporabljena sredstva vlagajo v varnostne rezerve dokler te po vrstah zavarovanj ne dosežejo: 1. 10 Vo v preteklem letu dosežene premije življenjskega zavarovanja; 2. 30 °/o v preteklem letu dosežene zavarovalne premije za avtomobilska zavarovanja, za zavarovanje živali in za zavarovanje železniških organizacij; 3. 50 °/o v preteklem letu dosežene premije za nezgodna zavarovanja; 4. 100 °/» v preteklem letu dosežene premije za vse ostale vrste zavarovanj. Zavarovanci določijo znesek varnostne rezerve posamezne temeljne rizične skupnosti v sorazmerju z njenim lastnim deležem v okviru rizične skupnosti skladno z določenim zneskom varnostne rezerve za rizično skupnost. 34. člen Ko varnostne rezerve temeljnih rizičnih skupnosti v isti rizični skupnosti in rizične skupnosti kot celote dosežejo predpisano višino, odločajo zavarovanci o uporabi neporabljenih sredstev. Ta sredstva uporabljajo za: 1. dodatno oblikovanje sredstev za preventivne namene; 2. nadaljnje povečanje varnostne rezerve; 3. vračilo zavarovancem z znižanjem premije ali 4. za razširitev zavarovalnega kritja. 35. člen Če zbrana sredstva posamezne temeljne rizične skupnosti ali rizične skupnosti ne zadoščajo za kritje njenih izdatkov, se nastala razlika pokrije iz njihove varnostne rezerve. Če varnostna rezerva temeljne rizične skupnosti ali rizične skupnosti za njen delež ne zadošča za kritje neporavnanih obveznosti, so zavarovanci soglasni, da se razliko pokrije iz varnostnih rezerv drugih temeljnih rizičnih skupnosti iz te rizične, skupnosti in iz sredstev v rizični skupnosti v sorazmerju s stanjem varnostnih rezerv teh skupnosti. Če tudi ta sredstva ne zadoščajo, se nastalo razliko pokrije iz varnostnih rezerv drugih rizičnih skupnošti v skladu s poslovno politiko* o kateri so se zavarovanci dogovorili v zavarovalni skupnosti. 36. člen Zavarovanci so soglasni, da nepokrite obveznosti temeljne rizične skupnosti pokrivajo druge temeljne rizične skupnosti v okviru iste rizične skupnosti in rizična skupnost praviloma nepovratno, s posojilom pa le v primeru, ko ugdtovijo. da temeljna rizična skupnost ni poslovala v skladu z določili tega sporazuma ali drugih aktov zavarovalne skupnosti. 37. člen Zavarovanci so soglasni, da nepokrite obveznosti rizične skupnosti pokrivajo druge rizične skupnosti v zavarovalni skupnosti praviloma s posojilom, le izjemoma pa nepovratno. Nepovratno pokrivajo obveznosti druge rizične skupnosti za določeno rizično skupnost predvsem v primerih, ko so se zavarovanci rizičnih skupnosti soglasno dogovorili za enotne zavarovalne podlage pri posameznih vrstah zavarovanj, pa je v posameznih rizičnih skupnostih ugotovljen negativen rezultat kot posledica izjemno neugodnih zavarovalnih dogodkov. 38. člen Zavarovanci v rizični skupnosti osebnih zavarovanj se dogovorijo, da oblikujejo matematično rezervo življenjskih zavarovanj. Način oblikovanja in uporabo matematične rezerve uredijo zavarovanci v posebnem samoupravnem splošnem aktu. d) Odnosi pri izravnavanju nevarnosti 39. člen Zavarovanci v rizični skupnosti so sporazumni, da svoje medsebojne sprejete zavarovalne obveznosti izpolnjujejo: 1. z izravnavanjem nevarnosti v okviru lastnih deležev v rizični skupnosti, 2. s pozavarovanjem nevarnosti v pozavarovalnih skupnostih. 3. s sozavarovanjem nevarnosti med zavarovalnimi skupnostmi. 40. člen Za izravnavanje nevarnosti v rizični skupnosti zavarovanci v okviru rizične skupnosti ter v temeljnih rizičnih skupnosti iste rizične skupnosti, samoupravno dolpčijo obseg lastnih deležev posebej ža rizično skupnost ter posebej za temeljne rizične, skupnosti v njenem okviru, soglasno s posebnim samoupravnim splošnim aktom. 41. člen Za izravnavanje nevarnosti, ki presegajo možnosti izravnavanja v temeljnih rizičnih skupnostih in rizični skupnosti, zavarovanci odločajo o poza varovan ju teh nevarnosti pri jugoslovanskih pozavarovalnih skupnostih. Le v primerih, ko kritja tega dela nevarnosti ni mogoče zagotoviti s pozavarovanjem pri jugoslovanskih pozavarovalnih skupnostih in s sozavarovanjem pri jugoslovanskih zavarovalnih skupnostih, zavarovanci v rizičnih skupnostih odločajo o pozavarovanju v tujini in to na način določen s samoupravnim sporazumom vseh jugoslovanskih zavarovalnih in pozavarovalnih skupnosti. e) Ukrepi za izvajanje sanacije 42. člen Zavarovanci so soglasni, da v primeru, ko se varnostna rezerva rizične skupnosti zmanjša pod najnižji znesek, ki je dogovorjen s tem samoupravnim sporazumom, nadomestijo porabljena sredstva do omenjenega zneska iz neporabljenih sredstev tehnične premije v naslednjem letu ali iz drugih virov. Ce porabljenih sredstev varnostne rezerve ne bo mogoče nadomestiti na način, določen v prejšnjem odstavku, sprejmejo zavarovanci v rizični skupnosti v nadaljnjih treh mesecih sanacijski program. V tem programu morajo biti ugotovljeni vzroki primanjkljajev tre ukrepi in roki za njihovo sanacijo. 43. člen Zavarovanci so soglasni, da bodo v primeru, ko se ugotovijo vzroki za nastanek sanacije, ki izvirajo iz delovanja delovnih skupnosti, izvedli: 1. ukrepe pri sprejemanju nevarnosti v zavarovanje in pri ugotavljanju zavarovalnih obveznosti; 2. ukrepe za pocenitev stroškov poslovanja in za racionalizacijo delovnih postopkov; 3. zamenjavo vodilnih delavcev in druge kadrovske ukrepe. V primeru, ko se ugotovijo vzroki za nastanek sanacije, ki izhajajo iz medsebojnih razmerij med Zavarovanci, se ti dogovorijo, da bodo izvedli: 1. ukrepe zaradi neizpolnjevanja obveznosti določenih zavarovancev; 2. ukrepe za spremembo zavarovalnih pogojev in premijskih cenikov. 44. člen Ce zavarovanci v rizični skupnosti v določenem roku ne sprejmejo sanacijskega programa, ali če se s temi ukrepi primanjkljaji v določenem roku ne odpravijo, odredijo zavarovanci skupno upravo rizične skupnosti. Skupno upravo imenujejo zavarovanci v zboru delegatov zavarovalne skupnosti za največ eno leto. Skupna uprava ima vse pristojnosti zbora Selegatov rizično skupnosti in njenega poslovnega odbora. Podrobnejša določila o delovanju skupne uprave določijo zavarovanci v statutu. 45. člen Zavarovanci so soglasni, da se določbe 42., 43. in 44. člena tega sporazuma smiselno uporabljajo tudi za temeljne rizične skupnosti. f) Odnosi pri zagotavljanju materialne osnove za delo delovnih skupnosti 46. člen z.a zagotovitev in razširitev materialne osnove- za delo delovne skupnosti območne skupnosti, oblikujejo zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti poslovni sklad v območni skupnosti. Za zagotovitev in razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti zavarovalne skupnosti, oblikujejo zavarovanci rizičnih skupnosti poslovhi sklad v zavarovalni skupnosti. 47. člen S sredstvi poslovnega sklada območne skupnosti upravljajo zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti območja, s sredstvi poslovnega sklada zavarovalne skupnosti pa zavarovanci rizičnih skupnosti v zavarovalni skupnosti. S,sredstvi poslovnega sklada gospodarijo delovne skupnosti. Delovna skupnost ima pravico in obveznost, da smotrno uporablja sredstva poslovnega sklada, jih obnavlja, povečuje in zboljšuje ter da z njimi vestno in skrbno ravna. Samoupravni sporazum med zavarovalno skupnostjo in delovnimi skupnostmi ter drugi samoupravni splošni akti podrobneje urejajo upravljanje, gospodarjenje in razpolaganje s sredstvi poslovnega sklada. g) Odnosi pri zagotavljanju likvidnosti ) 48. člen Zavarovanci so soglasni, da temeljne rizične skupnosti določenega območja opravljajo finančno poslovanje prek žiro računi in posebnih računov območne skupnosti, iz katerih se med letom poravnavajo njihove obveznosti. Na teh računih ostanejo tudi obračunana sredstva rizičnih skupnosti, dokler niso potrebna za poravnave njihovih dospelih obveznosti. Če sredstva na žiro računu in posebnih računih območne skupnosti ne zadoščajo za poravnavo dospelih obveznosti, so zavarovanci soglasni, da zagotovijo manjkajoča sredstva iz drugih območnih skupnosti in iz sredstev rizičnih skupnosti v zavarovalni skupnosti, v sorazmerju z njihovimi likvidnimi sredstvi. i 49. člen V poslovni enoti se opravlja finančno poslovanje z zavarovalnimi sredstvi prek žiro računa zavarovalne premije in posebnih računov, iz katerih se med letom poravnavajo dospele obveznosti. Če sredstva na računih v poslovni enoti ne zadoščajo za poraVnavo dospelih obveznosti, so zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti območja soglasni, da zagotovijo potrebna sredstva iz računov območne skupnosti. 50 člen Zavarovanci, so soglasni, da rizične skupnosti opravljajo finančno poslovanje prek žiro računa in posebnih računov zavarovalne skupnosti, iz katerih se med letom poravnavajo njihove obveznosti. Če sredstva na žiro računu in posebnih računih zavarovalne skupnosti ne zadoščajo za poravnavo dospelih obveznosti rizičnih skupnosti, so zavarovanci soglasni; da zagotovijo manjkajoča sredstva temeljne rizične skupnosti v sorazmerju z njihovimi likvidnimi sredstvi, skladno s samoupravnim splošnim aktom o zagotavljanju likvidnosti in o nalaganju zavarovalnih sredstev. 51. člen Zavarovalna sredstva življenjskega zavarovanja so ločena in jih ni mogoče uporabljati za kritje obveznosti drugih temeljnih rizičnih skupnosti in tudi ni mogoče'nanje seči s prisilno poravnavo za obveznosti iz drugih vrst zavarovanj. 52. člen Zavarovanci so sporazumni, da skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zavarovalne skupnosti in rizične skupnosti v samoupravnem splošnem aktu o zagotavljanju likvidnosti'in o nalaganju zavarovalnih sredstev določijo zlasti; 1. način izračunavanja in višino sredstev potrebnih za likvidnost; 2. način izračunavanja in višino začasno prostih sredstev, ki,jih je možno nalagati; 3. pogoje in merila za nalaganje zavarovalnih sredstev, 4. pogoje in postopek za zagotavljanje sredstev med območnimi skupnostmi in zavarovalno skupnostjo. h) Odnosi pri nalaganju začasno prostih zavarovalnih sredstev 53. člen Zavarovanci so soglasni, da začasno prosta zavarovalna sredstva nalagajo za odpravljanje vzrokov, ki utegnejo povzročiti škodo, za pospeševanje zavarovalne dejavnosti in za druge interese zavarovancev. 54. člen Sredstva varnostnih rezerv v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih, ki začasno niso potrebna za izpolnitev zavarovalnih obveznosti, so sredstva, ki se lahko uporabljajo prvenstveno za preventivne namene, v skladu s posebnim splošnim aktom./ O uporabi in združevanju sredstev temeljnih rizičnih skupnosti odločajo le temeljne rizične skupnosti v območju in V rizični skupnosti. Pri tem morajo upoštevati splošne akte in sklepe zbora zavarovalne skupnosti o politiki uporabe in združevanja začasno prostih zavarovalnih sredstev, ki mora biti usklajena z družbenimi plani in samoupravnimi plani zavarovancev. 55. člen Zavarovanci so soglasni, da začasno prosta zavarovalna sredstva združujejo v bankah z odpovednim rokom ali brez njega. Sfedstva preventivnih skladov se lahko za preventivne namene tudi neposredno združujejo s sredstvi zavarovancev — družbenih pravnih oseb, družbenopolitičnih skupnosti in družbenih organizacij. Pri združevanju zavarovalnih sredstev v bankah zavarovanci upoštevajo usmerjanje naložb v prednostne dejavnosti, dogovorjene z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti. III. SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE ZAVAROVANCEV V ZAVAROVALNI SKUPNOSTI 1. Temeljne rizične skupnosti 56. 61en Temeljna rizična skupnost je temeljna samoupravna skupnost na podlagi solidarnosti in vzajemnosti medsebojno povezanih in dohodkovno soodvisnih zavarovancev, ki jo v okviru rizične skupnosti zavarovanci oblikujejo na določenem območju. j Zavarovanci so soglasni, da oblikujejo temeljne rizične skupnosti na določenem območju pod naslednjimi skupaj dogovorjenimi pogoji: 1. da obstojajo splošni in ekonomski pogoji za razvoj zavarovanja; 2. da se združuje toliko zavarovancev s takim zneskom združenih sredstev, ki omogoča delno izravnavanje nevarnosti in se s tem zagotavlja materialna podlaga za neposredno uresničevanje Interesa po varnosti ten da se lahko najbolj neposredno uresničujejo pravice, dolžnosti in odgovornosti zavarovancev; 3. da zagotavlja v okviru enotno dogovorjenih premij v rizični skupnosti, obstoječi zavarovalni portfelj dovolj sredstev za oblikovanje celotnega prihodka delovne skupnosti območja in za razširitev materialne osnove dela na tem območju; 4. da so izpolnjeni pogoji za oblikovanje organov upravlj anja: 5. da ie le’ovna skupnost uposobljena za izvrševanje vse! rokovnih, tehničnih in administrativnih poslov za vse temeljne rizične skupnosti na območju. 57. člen Temeljne rizične skupnosti so pravne osebe s pravicami. dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti. 58. člen Temeljne rizične skupnosti poslujejo znotraj zavarovalne skupnosti z označbo svojega imena in sicer: 1. Industrijska temeljna rizična skupnost (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost 2. Kmetijska temeljna rizična skupnost (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost 3. Prometna temeljna rizična skupnost (z ustrezno označbo kijaja) neomejena solidarna odgovornost 4. Tenteljna rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost 5. Temeljna rizična skupnost osebnih zavarovanj (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost. 59. člen Dejavnost temeljnih rizičnih skupnosti je: — združevanje zavarovalnih premij in poravnavanje zavarovalnih obveznosti; — delno izravnavanje nevarnosti v okviru svoje pristojnosti. 60. člen Temeljne rizične skupnosti odgovarjajo z vsemi svojimi sredstvi. Temeljne rizične skupnosti združene v isto območno skupnost, odgovarjajo za njene obveze neomejeno solidarno. Temeljne rizične skupnosti združene v isto rizično skupnost, odgovarjajo za njene obveze neomejeno solidarno. Vse temeljne rizične skupnosti odgovarjajo za obveze zavarovalne skupnosti neomejeno solidarno. 61. člen Temeljno rizično skupnost predstavlja in zastopa predsednik poslovnega odbora temeljne rizične' skupnosti. - V odsotnosti predsednika poslovnega odbora temeljne rizične skupnosti, ga nadomešča z enakimi pooblastili njegov namestnik. 2. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti na določenem območju 62. člen Zavarovanci se sporazumejo, da zaradi povezovanja in usklajevanja interesov vseh zavarovancev na določenem območju, organizirajo skupnost temeljnih rizičnih skupnosti (skrajšani naziv: območna skupnost) in v njej delovno skupnost za izvrševanje zavarovalnih opravil. 63. člen Skupnosti temeljnih rizičnih skupnosti so pravne osebe, s pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti. 64. člen Skupnosti temeljnih rizičnih skupnosti na določenem območju nastopajo znotraj zavarovalne skupnosti s svojim imenom, navzven pa poleg svojega imena s firmo zavarovalne skupnosti, toda le v okviru pravic in obveznosti določenih v tem sporazumu. Imena in sedeži skupnosti temeljnih rizičnih skupnosti so: 1. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Celje, neomejena solidarna odgovornost, Celje, Ul. XIV. divizije 4 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Celje, n. sol. o. 2. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Koper, neomejena solidarna odgovornost, Koper, Prečna ul. 3 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Koper, n. sol. o. 3. Gorenjska skupnost temeljnih rizičnih skupnosti, neomejena solidarna odgovornost, Kranj, Oldhamska 2 — skrajšana označba imena je: Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. 4. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Ljubljana, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 10 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Ljubljana, n. sol. o. 5. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Maribor, neomejena solidarna odgovornost, Maribor, Partizanska 47 —- skrajšana označba imena je: Območna skupnost Maribor, n. sol. o. 6. Pomurska skupnost temeljnih rizičnih skupnosti, neomejena solidarna odgovornost, Murska Sobota, Titova cesta 13 — skrajšana označba imena je: Pomurska območna skupnost Murska Sobota, n. sol. o. 7. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Nova Gorica, neomejena solidarna odgovornost, Nova Gorica, Kidričeva 21 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Nova Gorica, n. sol. o. » 8. Dolenjska skupnost temeljnih rizičnih skupnosti, neomejena solidarna odgovornost, Novo mesto, Glavni trg 24 — skrajšana označba imena je: Dolenjska območna skupnost Novo mesto, n. sol. o. 9. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Krško, neomejena solidarna odgovornost, Krško, Cesta krških žrtev 51 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Krško, n. sol. o. 10. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Beograd, neomejena solidarna odgovornost, Beograd, 7. jula 28 —■ skrajšana označba imena je: Območna skupnost Beograd, n. sol. o. 11. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Čakovec, neomejena solidarna odgovornost, Čakovec, Žrtava fašizma 3 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Čakovec, n. sol. o. 12. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Rijeka, neomejena solidarna odgovornost, Rijeka, Erazma Bar-čiča 3 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Rijeka, n. sol. o. 13. Skupnost temeljnih rizičnih skupnosti Zagreb, neomejena solidarna odgovornost, Zagreb, Braće Oreški 1 — skrajšana označba imena je: Območna skupnost Zagreb, n. sol. o. Poleg naštetih območnih skupnosti lahko zavarovanci organizirajo tudi nove, oziroma združujejo obstoječe, ko so izpolnjeni oziroma prenehajo pogoji, določeni v tem sporazumu. 65. člen Dejavnost območnih skupnosti je: — opravljanje vseh zavarovalnih poslov za temeljne rizične skupnosti povezane na švojem območju, — opravljanje zavarovalnih storitev za druge območne skupnosti in za druge zavarovalne skupnosti, — reševanje mednarodnih avtomobilskih škod in opravljanje drugih storitev tujim zavarovalnim organizacijam. Območna skupnost ima vsa pooblastila za sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov razen tistih, ki jih ima zavarovalna skupnost. 66. člen Območna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Temeljne rizične skupnosti združene v isto območno skupnost, odgovarjajo za njene obveznosti neomejeno solidarno. 67. člen Območno skupnost predstavlja, zastopa in podpisuje njen individualni poslovodni organ. V odsotnosti individualnega poslovodnega organa, ga nadomešča z enakimi pooblastili njegov namestnik. 3. Rizične skupnosti 68. člen Rizična skupnost je samoupravna skupnost n« podlagi solidarnosti in vzajemnosti medsebojno povezanih in dohodkovno soodvisnih zavarovancev, ki jo oblikujejo zavarovanci v zavarovalni skupnosti, v kateri združujejo svoja sredstva za zavarovanje premoženja in oseb. 69. člen V skladu z načeli iz prejšnjega člena, so zavarovanci soglasni, da oblikujejo naslednje rizične skupnosti : 1. industrijska rizična skupnost, 2. kmetijska rizična skupnost, 3. prometna rizična skupnost, 4. rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti in 5. rizična skupnost osebnih zavarovanj. Zavarovanci se dogovorijo, da lahko zaradi uresničevanja svojih interesov v nadaljnjem razvoju združevanja dela in sredstev preoblikujejo obstoječe rizične skupnosti. 70. člen V industrijski rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti: 1 industrija in rudarstvo, razen: živilske industrije, proizvodnje pijač, proizvodnje krmil, proizvodnje in predelave tobaka; 2. gozdarstvo: 3. gradbeništvo; 4. trgovina, razen trgovine z živilskimi proizvodi; 5 obrt in osebne storitve, razen izdelave živilskih proizvodov. 71. člen V kmetijski rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti: 1. kmetijstvo in ribištvo; 2. živilska industrija, proizvodnja pijač, proizvodnja krmil, proizvodnja in predelava tobaka; 3. trgovina z živilskimi proizvodi; 4. vodno gospodarstvo; 5. obrtna izdelava živilskih proizvodov. 72 člen V prometni rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti: 1. promet in zveze; 2. gostinstvo in turizem; 3. motorna vozila občanov. 73. člen V rizični skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti: 1 stanovanjsko-komunalna dejavnost; 2. finančne, tehnične in poslovne storitve; 3. izobraževanje, znanost, kultura in informacije; 4. zdravstvo in socialno varstvi; 5. družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije; 6. premoženje občanov, razen v kmetijstvu in motornih vozil. 74. člen V rizični skupnosti osebnih zavarovanj se združujejo vsa življenjska zavarovanja in nezgodna zavarovanja. 75. člen Rizične skupnosti so pravne osebe s pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti. 76. člen Rizične skupnosti poslujejo v pravnem prometu s firmo zavarovalne skupnosti in s svojim imenom. Sedež vseh rizičnih skupnosti je v Ljubljani. 77. člen Imena posameznih rizičnih skupnosti so: 1. Industrijska rizična skupnost, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19 2. Kmetijska rizična skupnost, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19 3. Prometna rizična skupnost, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19 4. Rizična skupnost komunalnih in družbenih de-* javnosti, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19 5. Rizična skupnost osebnih zavarovanj, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19. 78. člen Dejavnost rizičnih skupnosti je: — združevanje dela zavarovalnih premij, ki so potrebne za izvrševanje v rizični skupnosti, za pozavaro-vanje in za sozavarovanje; —^izravnavanje nevarnosti iz pristojnosti rizične skupnosti v odnosu do temeljnih rizičnih skupnosti in v odnosu do pozavarovanja. 79. člen Rizična 'skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi. Temeljne rizične skupnosti združene v isto rizično skupnost, odgovarjajo za njene obveznosti neomejend solidarno. Vse rizične skupnosti odgovarjajo za obveznosti zavarovalne skupnosti neomejeno solidarno. 80. člen Rizično skupnost predstavlja in zastopa predsednik poslovnega odbora rizične skupnosti. V odsotnosti predsednika poslovnega odbora rizične skupnosti, ga nadomešča z enakimi pooblastili njegov namestnik. 4. Zavarovalna skupnost 81. člen Zavarovalna skupnost je samostojna samoupravna skupnost zavarovancev, v kateri združujejo zavarovanci svoja sredstva v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih za zavarovanje premoženja in oseb, zavarovalni delavci organizirani v delovnih skupnostih pa svoje delo za izvrševanje zavarovalnih opravil. 82. člen Zavarovalna skupnost je pravna oseba s pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti. Sedež zavarovalne skupnosti je v Ljubljani. 83. člen Zavarovanci se sporazumejo', da se firma zavarovalne skupnosti glasi: Zavarovalna skupnost »Triglav«, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19. Skrajšana označba firme se glasi: ZS »Triglav« n. sol. o. Ljubljana, Miklošičeva 19. Firma se lahko uporablja tudi v drugih jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tujih jezikov, kakor določa statut zavarovalne skupnosti. t Zavarovalna skupnost ima znak, ki ga zavarovanci sporazumno določijo. Prav tako se določijo s statutom žigi in štampiljke, ki jih uporablja zavarovalna skupnost in njeni deli. 84. člen Dejavnost zavarovalne skupnosti je: — opravljanje vseh vrst premoženjskih zavarovanj, zavarovanj premoženjskih interesov ter zavarovanje oseb, v domači in tuji valuti; — združevanje zavarovalnih premij, poravnavanje obveznosti in izravnavanje nevarnosti; — opravljanje pasivnih pozavarovalnih poslov doma in v tujini; — reševanje mednarodnih avtomobilskih škod in opravljanje drugih storitev tujim zavarovalnim organizacijam. Zavarovalna skupnost opravlja tudi druge posle, ki so povezani z zavarovalno dejavnostjo in pripomorejo k preprečitvi ali zmanjšanju škode. Zavarovalna skupnost ima pooblastila za: — sklepanje pozavarovalnih pogodb s pozavarovalnimi skupnostmi; — sklepanje sozavarovalnih pogodb z drugimi zavarovalnimi skupnostmi; — sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov v skladu z določili tega sporazuma; — opravljanje drugih pravnih poslov, ki so značilni za zavarovalno skupnost kot celoto v skladu z določili tega sporazuma. 85. člen Zavarovalna skupnost posluje na območju SFR Jugoslavije. Zavarovalna skupnost zavaruje tudi jugoslovansko premoženje, premoženjske interese in osebe v tujini ter tuje premoženje v SFR Jugoslaviji. 86. člen Zavarovalna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Vse temeljne rizične skupnosti in vse rizične skupnosti združene v zavarovalni skupnosti, odgovarjajo za njene obveznosti neomejeno solidarno. 87. člen Zavarovanci so soglasni, da zavarovalno skupnost predstavlja, zastopa in podpisuje predsednik njenega kolegijskega poslovodnega organa. V odsotnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa, ga nadomeščajo z enakimi pooblastili člani kolegijskega poslovodnega organa, razen v zadevah, ki so izrecno njemu pridržane. Katere zadeve so pridržane izključno predsedniku kolegijskega poslovodnega organa, določa ta sporazum in statut zavarovalne skupnosti. 5. Poslovne enote 88. člen Zavarovanci v skupnostih temeljnih rizičnih skupnosti se sporazumejo, da zaradi potreb po neposrednem izvrševanju zavarovalnih opravil, organizirajo poslovne enote. Poslovna enota izvršuje zavarovalna opravila v mejah pristojnosti, ki so določene v tem samoupravnem sporazumu in ima v zvezi s temi pristojnostmi vsa pooblastila za sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov. 4 IV. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA ZAVAROVANCEV V ZAVAROVALNI SKUPNOSTI 89. člen Zavarovalno skupnost upravljajo zavarovanci neposredno po delegatih v organih temeljnih rizičnih skupnosti, rizičnih skupnosti, zavarovalne skupnosti in območnih skupnosti. 1. Konferenca delegatov N 90. člen Vse odločitve v zavarovalni skupnosti temeljijo na predlogih, smernicah in stališčih konferenc delegatov v okviru posamezne rizične skupnosti na območju občine. Kjer niso podani pogoji( za konferenco delegatov v posamezni občini, se zavarovanci dogovorijo z zavarovanci z območja drugih občin o skupni konferenci delegatov. j Konferenco delegatov oblikujejo delegati izvoljeni za štiriletno mandatno obdobje v vseh TOZD in drugih družbenih pravnih osebah v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti ter zavarovanci, občani in druge civilne pravne osebe v okviru krajevnih skupnosti. Konferenca delegatov se oblikuje za vsako rizično supnost posebej. 91. člen Nosilca za izvedbo volitev delegatov v konferenco delegacij v občini sta SZDL in zveza sindikatov. Podrobnejša določila o načinu in postopku delovanja konference delegatov vsebujeta statut in poseben sklep o načinu delegiranja in konstituiranja organov upravljanja v zavarbvalni skupnosti. ^ 92. člen Konferenca delegatov razpravlja in se opredeljuje zlasti v naslednjih zadevah: 1. odloča o oblikovanju temeljne rizične skupnosti; 2. voli in odpokliče delegate za zbor delegatov temeljne rizične skupnosti; 3. voli in odpokliče delegate za organ samoupravnega nadzora v območni skupnosti. 4. razpravlja o samoupravnih splošnih aktih, poslovni politiki in ukrepih za njeno uresničevanje, izvajanje preventivnih ukrepov, planiranju, poslovnih rezultatih in v zvezi s tem oblikuje smernice in navodila glede izjavljanja delegatov o vprašanjih, o katerih odločajo organi v zavarovalni skupnosti. 2. Organi temeljne rizične skupnosti 93. člen Organi upravljanja v temeljni rizični skupnosti so: 1. zbor delegatov, 2. poslovni odbor. 94. člen Zavarovanci združeni v temeljni rizični skupnosti uresničujejo svoje pravice po delegatih v zboru temeljne rizične skupnosti. Zbor delegatov temeljne 'rizične skupnosti tvorijo delegati, izvoljeni na konferenci delegatov. Zbor šteje najmanj 20 delegatov. Sestavo zbora delegatov temeljne rizične skupnosti in način delegiranja določi statut zavarovalne skupnosti. 95. člen V temeljni rizični skupnosti zavarovanci odločajo d vsem tistem, kar ne omejuje vzajemnosti in solidarnosti vseh zavarovancev ter ne vpliva na enotno izravnavanje nevarnosti v rizični skupnosti. Delegati v zboru temeljne rizične skupnosti samostojno odločajo zlasti: 1. o odpisu terjatev temeljne rizične skupnosti v skladu s sklepi zbora delegatov rizične skupnosti; 2. o sprejemu bilance uspeha zavarovalnih sredstev temeljne rizične skupnosti; 3. o sprejemu plana temeljne rizične skupnosti; 4. o ukrepih za izboljšanje zavarovalnega poslovanja; 5. volijo člane pritožbene komisije; 6. volijo in odpokličejo člane poslovnega odbora temeljne rizične skupnosti. Zbor delegatov temeljne rizične skupnosti ima še naslednje pristojnosti: 1. v soglasju z zbori vseh temeljnih rizičnih skupnosti določenega območja organizira območno skupnost; 2. razpravlja o vseh predlogih, o katerih se odloča v rizični skupnosti, oblikuje smernice in navodila ter voli delegate za zbor rizične skupnosti; 3. razpravlja o izvajanju, rezultatih in financiranju preventivnih in represivnih ukrepov, o nalaganju zavarovalnih sredstev in o združevanju teh sredstev za dogovorjene skupne naložbe ter o vseh ostalih predlogih, o kateri se odloča v. območni skupnosti, oblikuje smernice in navodila ter voli delegate za zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnpsti v območni skupnosti; 4. obravnava''druge zadeve iz pristojnosti temeljne rizične skupnosti. 96. člen Poslovni odbor je organ zbora delegatov temeljne rizične skupnosti in šteje najmanj 5 članov, ki jih izvolijo delegati tega zbora. Poslovni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti: 1. izvaja in uresničuje sklepe zbora delegatov, temeljne rizične skupnosti; 2. oblikuje predloge sklepov v zadevah, ki jih obravnava zbor delegatov temeljne rizične skupnosti; 3. skrbi za obveščanje javnosti o delu temeljne rizične skupnosti; 4. opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži zbor delegatov temeljne rizične skupnosti. ’ Predsednik poslovnega odbora predstavlja in zastopa temeljno rizično skupnost. 3. Organi območne skupnosti 97. člen Organi upravljanja v območni skupnosti so: 1. zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti 2. izvršilni odbor 3. individualni poslovodni organ 4. odbor za samoupravni nadzor. 9?. člen Zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti v območni skupnosti tvorijo delegacije vseh temeljnih rizičnih skupnosti. Vsaka delegacija ima najmanj 5 članov. Delegati odločajo v zboru s soglasjem vseh delegacij temeljnih rizičnih skupnosti. 99. člen Delegati v zboru delegatov temeljnih rizičnih skupnosti zlasti: 1. odločajo o organizaciji in poslovanju v zvezi z zavarovalnimi opravili na območju ter o organiziranju poslovnih enot; 2. odločajo o stroških poslovanja na svojem območju in sklepajo samoupravni sporazum z delovno skupnostjo; 3. odločajo o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin; 4. volijo in razrešujejo člane izvršilnega odbora in člane delovnih teles; 5. imenujejo in razrešujejo individualni poslovodni organ območne skupnosti; 6. odločajo o drugih zadevah, ki jih določa ta sporazum in statut zavarovalne skupnosti. Delegati v zboru delegatov temeljnih rizičnih skupnosti objavljajo bilanco stanja temeljnih rizičnih skupnosti in pregled rezultatov poslovanja ter pregled skupnih stroškov poslovanja. 100. člen . Izvršilni odbor je organ zbora delegatov temeljnih rizičnih skupnosti na območju in šteje najmanj 9 članov, ki jih izvolijo delegati tega zbora. Izvršilni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti: 1. izvaja in skrbi za uresničevanje politike in sklepov zbora delegatov temeljnih rizičnih skupnosti v območni skupnosti; 2. oblikuje predloge sklepov v zadevah, ki jih obravnava zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti v območni skupnosti; 3. imenuje in razrešuje vodilne delavce v delovni skupnosti območne skupnosti in njenih delih; 4. opravlja druge naloge, »ki mu jih naloži zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti v območni skupnosti. 101. člen Individualni poslovodni organ območne skupnosti opravlja naslednje zadeve: 1. vodi poslovanje delovne skupnosti območne skupnosti za temeljne rizične skupnosti ter organizira in usklajuje delovni proces v njej; 2. predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje; • 3. izvršuje odločitve in sklepe zborov delegatov temeljnih rizičnih skupnosti ter njihovih poslovnih odborov in skupnega zbora delegatov temeljnih rizičnih skupnosti v območni skupnosti ter njegovega izvršilnega odbora; 4. obravnava pred odločitvijo predlog plana in vse posamične sklepe v zvezi z njegovo izvršitvijo ter daje mnenje ter predloge o njih; 5. izvaja sklepe samoupravnih organov delovne skupnosti; 6. skrbi za obveščanje družbenopolitičnih skupnosti in javnosti o delu območne skupnosti; 7. opravlja druga dela, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut, ali drugi samoupravni splošni akt. Individualni poslovodni 'organ območne skupnosti je za zakonitost dela in izpolnjevanje predpisanih obveznosti odgovoren organom upravljanja, ki so pristojni za njegovo imenovanje in razrešitev, kakor tudi družbeni skupnosti ter samoupravnim organom delovne skupnosti. 102. člen Območna skupnost ima odbor za samoupravni nadzor, ki šteje 5 članov in ga volijo konference delegatov neposredno. Odbor za samoupravni nadzor zlasti: 1. nadzira izvajanje samoupravnih aktov in sklepov organov upravljanja v temeljnih rizičnih skupnostih in v območni skupnosti; 2. nadzira skladnost dela zavarovalnih delavcev z z zavarovalnimi podlagami in sklepi organov upravljanja v temeljnih rizičnih skupnostih in v območni skupnosti; 3. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut, ali drug samoupravni splošni akt. 4. Organi rizične skupnosti 103. člen Organi upravljanja v rizični skupnosti so: 1. zbor delegatov 2. poslovni odbor. 104. člen Zbor delegatov rizične skupnosti tvorijo delegati vseh temeljnih rizičnih skupnosti oblikovanih v okviru iste rizične skupnosti. Vsaka temeljna rizična skupnost voli v zbor delegatov rizične skupnosti 5 delegatov. 105. člen . Delegati v zboru rizične skupnosti zlasti: 1. določajo načela, pogoje, merila in oblike izravnavanja nevarnosti; 2. določajo zavarovalne pogoje, premijske cenike in druge zavarovalne podlage; 3. odločajo'o začetku in prenehanju dela v posameznih vrstah zavarovanja; 4. določajo načela za izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov; 5. odločajo o zadolžitvah v breme sredstev rizične skupnosti; 6. odločajo o posojilu drugim rizičnim skupnostim; 7. določajo način oblikovanja prenosne premije, škodne rezerve in matematične rezerve; 8. sprejemajo statut in druge splošne akte rizične skupnosti; 9. sprejemajo plan rizične skupnosti; 10. sprejemajo zaključni račun rizične skupnosti; 11. razpravljajo o poslovanju temeljnih rizičnih skupnosti in jim predlagajo ukrepe; 12. obvezno razpravljajo o predlogih temeljnih rizičnih skupnosti in zavzemajo stališča; 13. volijo in odpokličejo delegate rizične skupnosti za zbor delegatov zavarovalne skupnosti in za zbor delegatov pozavarovalne skupnosti; 14. volijo in odpokličejo člane poslovnega odbora rizične skupnosti in člane delovnih teles; 15. opravljajo druge zadeve, ki jih določa ta sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti. Kjer deluje v posameznih vrstah zavarovanj vzajemnost in solidarnost zavarovancev drugih rizičnih skupnosti, je potrebno soglasje delegatov zborov teh rizičnih skupnosti, posebno pa v zadevah iz prve do četrte točke prejšnjega odstavka tega člena. Kjer deluje vzajemnost in solidarnost zavarovancev samo v posamezni rizični skupnosti, pa delegati te rizične skupnosti odločajo samostojno. 106. člen Poslovni odbor je organ zbora delegatov rizične skupnosti in šteje najmanj 11 članov, ki jih izvolijo delegati tega zbora. Poslovni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti: 1. predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje; 2. izvaja in uresničuje politiko in sklepe zbora delegatov rizične skupnosti; 3. oblikuje predloge sklepov o zadevah, ki jih obravnava zbor delegatov rizične skupnosti; 4 oblikuje predlog plana, delovnega in finančnega načrta ter skrbi za njihovo izvrševanje; 9. skrbi za izvrševanje drhgih odločitev in sklepov zbora delegatov rizične skupnosti; 6. skrbi za obveščanje javnosti o delu rizične skupnosti; 7. Opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži zbor delegatov rizične skupnosti. Predsednik poslovnega odbora predstavlja in zastopa rizično skupnost. 5. Organi zavarovalne skupnosti 107. člen Organi upravljanja v zavarovalni skupnosti so: 1. zbor delegatov 2. izvršilni odbor 3. kolegijski poslovodni organ 4. odbor za samoupravni nadzor. 108. člen Zbor delegatov zavarovalne skupnosti tvorijo delegacije vseh rizičnih skupnosti. Vsaka rizična skupnost izvoli v zbor delegatov zavarovalne skupnosti 15-član-sko delegacijo. 109. člen Delegati v zboru zavarovalne skupnosti imajo naslednje pristojnosti: 1. odločajo o sedežu, firmi in drugih statusnih zadevah zavarovalne skupnosti; 2. razglašajo in objavljajo statut zavarovalne skupnosti; 3. določajo smernice za širjenje zavarovanja in razvoj zavarovalne skupnosti; 4. določajo splošna načela zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov, izravnavanje rizikov, naložb zavarovalnih sredstev in preventivne dejavnosti; 5. sprejemajo plan zavarovalne skupnosti; 6. sprejemajo zaključni račun zavarovalne skupnosti; 7. dajejo soglasje k sanacijskemu programu rizične skupnosti in imenujejo skupno upravo; 8. sklepajo samoupravne sporazume z delovnimi skupnostmi v skladu t, določili tega sporazuma; 9. sprejemajo smernice za sistem organizacije in poslovanju zavarovalne skupnosti; 10. sprejemajo akt o zagotavljanju likvidnosti in o nalaganju zavarovalnih šredstev; 11. odločajo o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin; 12. odločajo o zadolžitvi zavarovalne skupnosti v breme zavarovalnih sredstev; 13. odločajo o združevanju oziroma povezovanju z drugimi zavarovalnimi skupnostmi; 14. volijo in razrešujejo člane izvršilnega odbora in druge organe; 15. imenujejo in razrešujejo kolegijski poslovodni organ zavarovalne skupnosti in njegovega predsednika: 18. opravljajo druge zadeve, ki jih določg ta sporazum, statut ali drugi samoupravni,splošni akt zavarovalne skupnosti in zadeve, za katere so se rizične skupnosti dogovorile, da jih bodo skupno izvajale. Odločitve in sklepi v zboru delegatov zavarovalne skupnosti se sprejemajo s soglasjem delegacij vseh rizičnih skupnosti. 110. člen Izvršilni odbor je organ zbora delegatov zavarovalne skupnosti in šteje najmanj 15 članov, ki jih izvolijo delegati tbga zbora. Pri izvolitvi morajo upoštevati zastopanost vseh rizičnih skupnosti. Izvršilni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti: 1. izvaja in uresničuje politiko in sklepe zbora delegatov zavarovalne skupnosti; 2. oblikuje predloge sklepov o zadevah, ki jih obravnava zbor delegatov zavarovalne skupnosti; 3. skrbi za izvrševanje delovnega in finančnega načrta zavarovalne skupnosti; 4. odobrava sklepanje pozavarovalnih in sozavaro-valnih pogodb v okviru načel, pogojev, meril in oblik izravnavanja nevarnosti, ki so jih sprejeli delegati v zborih rizičnih skupnosti; 5. imenuje in razrešuje vodilne delavce v delovni skupnosti zavarovalne skupnosti; 6. opravlja druge zadeve, ki jih določa ta samoupravni sporazum ali drug samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti in zadeve, ki mu jih naloži zbor delegatov zavarovalne skupnosti. 111. člen Kolegijski poslovodni organ zavarovalno skupnosti, ki ga sestavljajo predsednik in 3 člani; opravlja naslednje zadeve: 1. vodi poslovanje zavarovalne skupnosti tor organizira in usklajuje delovni proces v njej; 2. predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje; 3. izvršuje odločitve in sklepe zbora delegatov zavarovalne skupnosti in njegovega izvršilnega odbora ter zborov delegatov rizičnih skupnosti in njihovih Izvršilnih odborov; 4. obravnava pred določitvijo predlog plana in vse posamične sklepe v zvezi z njihovo izvršitvijo ter daje mnenje in predloge o njih; 5. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa predstavlja, zastopa in podpisuje zavarovalno skupnosti ter zlasti: 1. sklejpa pogodbe in podpisuje sporazume, dogovore, in druge zadeve v imenu zavarovalne skupnosti; 2. skrbi za obveščanje družbenopolitičnih skupnosti in javnosti o delu zavarovalne skupnosti; 3. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti. Kolegijski poslovodni organ je za zakonitost dela in izpolnjevanje predpisanih obveznosti odgovoren organom upravljanja, ki so pristojni za njegovo imenovanje in razrešitev, družbeni skupnosti in samoupravnim organom delovne skupnosti. 112. člen Zavarovalna skupnost ima odbor za samoupravni nadzor, ki šteje 5 članov In ga volijo zbori delegatov rizičnih skupnosti neposredno. Odbor za samoupravni nadzor zlasti: 1. nadzira izvrševanje tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov zavarovalne skupnosti; 2. spremlja oblikovanje in razvoj medsebojnih odnosov med različnimi organi upravljanja v zavarovalni skupnosti; 3. nadzira skladnost dela zavarovalnih delavcev z zavarovalnimi podlagami in sklepi organov upravljanja rizičnih skupnosti; 4. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti. 6. Način odločanja v organih upravljanja 113. člen Delegati v organih upravljanja sprejemajo svoje odločitve z javnim glasovanjem. Za odločitve, kjer je potrebno soglasje vseh delegacij oziroma delegatov, pa to ni doseženo, se imenuje paritetna komisija za izvedbo usklajevalnega postopka. Podrobnejše določbe o imenovanju paritetne komisije in izvedbi usklajevalnega postopka vsebuje statut in poslovnik o delu samoupravnih organov zavarovalne skupnosti. Ostale odločitve v organih upravljanja, kjer ni potrebno soglasje, se sprejemajo z večino glasov vseh delegacij oziroma delegatov. Vsaka delegacija ima en glas. 7. Javnost dela v zavarovalni skupnosti 114. člen Delo zavarovalne skupnosti je javno. Za javnost dela skrbijo delegati v organih upravljanja zlasti s tem: 1. da objavljajo podatke o poslovanju zavarovalne skupnosti: 2. da na svojih zasedanjih zagotavljajo navzočnost javnosti' 3 da v glasilu zavarovalne skupnosti objavljajo svoje sklepe in stališča. Statut zavarovalne skupnosti določa, kaj je poslovna skrivnost. V. ORGANIZACIJA POSLOVANJA 115. člen Zavarovalna skupnost posluje po predpisih, ki veljajo za skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb, po tem samoupravnem sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih zavarovalne skupnosti. 116. člen Skladno z organizacijo upravljanja v zavarovalni skupnosti organizirajo zavarovanci poslovanje po naslednjih načelih: 1. za opravljanje zavarovalnih poslov za temeljne rizične skupnosti povezane na določenem območju v območno skupnost, organizirajo delovno skupnost območne skupnosti; 2. za opravljanje zavarovalnih poslov za rizične skupnosti in za zavarovalno skupnost organizirajo delovno skupnost zavarovalne skupnosti; 3. zaradi približevanja zavarovalnih opravil zavarovancem, organizirajo za neposredno izvajanje teh nalog poslovne enote, predstavništva in zastopstva, kot dele delovnih skupnosti območnih skupnosti. Pri organizaciji poslovanja je potrebno upoštevati poslovnost, racionalnost in približevanje zavarovalnih opravil zavarovancem. 117. člen Delovna skupnost območne skupnosti opravlja posle za temeljne rizične skupnosti zlasti v zvezi: 1. s sklepanjem zavarovalnih pogodb in pravočasnim plačilom dospelih zavarovalnih premij; 2. z obravnavo zavarovalnih primerov ter izplačevanjem zavarovalnin in odškodnin; 3. z izravnavanjem zavarovalnih nevarnosti; 4. z izterjavo regresov v korist zavarovalnih sredstev; 5. z izvajanjem ukrepov za preprečitev ali zmanjšanje škode; 6. s pripravo predlogov planov ter njihovim izvrševanjem; , 7. z izvrševanjem sklepov upravljavcev o naložbah zavarovalnih sredstev; 8. z vodenjem knjigovodstva in drugih evidenc, pripravo analiz poslovanja ter zaključnimi računi temeljnih rizičnih skupnosti; 9. z drugimi zavarovalnimi opravili na svojem območju. Pri sklepanju zavarovalnih pogodb, za katere se uporablja fakultativno izravnavanje nevarnosti in pri prevzemanju v zavarovanje nevarnosti, ki presegajo višino kritja določenega s pozavarovalnimi pogodbami je potrebno predhodno soglasje pristojne strokovne službe za poza varovanje v delovni skupnosti zavarovalne skupnosti. 118. člen Del delovne skupnosti območne skupnosti, organiziran v poslovni enoti, opravlja posle za temeljne rizične skupnosti v mejah pooblastil zlasti v zvezi: 1. s sklepanjem zavarovalnih pogodb in pravočas- -nim plačilom dospelih zavarovalnih premij; 2. z obravnavo zavarovalnih primerov ter izplačevanjem zavarovalnin in odškodnin; 3. z izterjavo regresov v korist zavarovalnih sredstev; 4. z izvajanjem ukrepov za preprečitev ali zmanjšanje škod; 5. s pripravo predlogov planov ter njihovim izvrševanjem; 6. z vodenjem analitične, knjigovodske, statistične in druge evidence zavarovalnih sredstev; 7. z drugimi zavarovalnimi opravili na svojem območju. 119. člen Delovna skupnost zavarovalne skupnosti opravlja posle za rizične skupnosti in za zavarovalno skupnost zlasti v zvezi: 1. s pripravo zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in drugih zavarovalnih podlag; 2. s strokovnim nadzorom uporabe zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in drugega enotnega poslovanja ter v zvezi š tem ugotavlja pomanjkljivosti in predlaga izboljšave; 3. s pripravo Strokovnih in drugih tehničnih navodil; ■< 4. z zagotavljanjem enotnosti poslovanja in racionalizacije dela; 5 z analizo dela celotne zavarovalne skupnosti; 6. z izvajanjem pasivnega pozavarovanja za rizične skupnosti; 7. s pripravo predlogov planov za rizične Skupnosti in za zavarovalno skupnost ter njihovim izvrševanjem; 8. z organizacijo strokovnega usposabljanja zavarovalnih delavcev; 9. z vodenjem osrednjega knjigovodstva in statistike rizičnih skupnosti in zavarovalne skupnosti; - 10. s sestavo zbirnega zaključnega računa in poslovnega poročila zavarovalne skupnosti; 11. z drugimi opravili, za katere so sc temeljne rizične skupnosti v območnih skupnostih sporazumele, da jih bodo skupno izvajale. Delovna skupnost zavarovalne skupnosti je organizirana tako, da zagotovi strokovnost pri izvajanju zavarovalnih opravil v vseh delovnih skupnostih in da zagotovi enotnost zavarovalnega poslovanja v zavarovalni skupnosti. 120. člen Delovne skupnosti opravljajo posle po enotnih zavarovalnih podlagah, ki se uporabljajo za vse zavarovance enako. Za temeljne rizične skupnosti in rizične skupnosti spremljajo gibanje zavarovalnih rezultatov po zavarovalnih vrstah ter po sektorjih lastništva in pripravljajo predloge za sprejemanje poslovnih odločitev. VI. DELOVNE SKUPNOSTI 121. člen Zavarovanci se dogovorijo, da bodo zavarovalna in druga opravila za temeljne rizične skupnosti in rizične skupnosti opravljali delaVci v delovnih skupnostih območnih skupnosti in v delovni skupnosti zavarovalne skupnosti kot sestavnem delu zavarovalne skupnosti. 122. člen - Delovne skupnosti morajo zavarovalna opravila izvrševati v skladu z zakonom, samoupravnimi splošnimi akti zavarovalne skupnosti in delovnih skupnosti, s skrbnostjo dobrega gopodarja, se ravnati po pravilih zavarovalne stroke in gospodarskih načelih zavarovanja ter se držati zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in drugih zavarovalnih podlag ter organizacijskih, tehničnih, finančnih in drugih predpisov zavarovalne skupnosti. 123. člen Delavci v delovni skupnosti pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z zavarovanci, za katere opravljajo zavarovalna in druga opravila. Delavci iz 1. odstavka tega člena pridobivajo dohodek glede na prispevek k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov zavarovancev, in glede na vrsto in obseg dela ter kakovost njihovega dela. Delavci v delovnih skupnostih imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter po temeljih in merilih določenimi s samoupravnim sporazumom, ki ga zavarovanci sklenejo z delavci v delovnih skupnostih zavarovalne skupnosti. V samoupravnem sporazumu. ki ga sprejmejo zavarovanci in delavci delovnih skupnosti zavarovalne skupnosti, se poleg sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo določijo tudi sredstva za razširitev materialne osnove za delo delovnih skupnosti in sicer v skladu z naravo del, ki jih delovne skupnosti opravljajo in z interesi zavarovancev, zaradi katerih se delovne skupnosti organizirajo. V skladu z omenjenim sporazumom uredijo delavci delovne skupnosti medsebojna razmerja s svojimi samoupravnimi akti. 124. člen Temeljna načelo o medsebojnih odnosih glede svo-Dodrio menjave dela in ustvarjanja dohodka in druge medsebojne odnose pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo zavarovalna opravila ter zavarovancev, za katere jih opravljajo, ureja enotni samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornosti, ki ga sklenejo delovne skupnosti z delegati v zboru zavarovalne skupnosti. V skladu s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena sklenejo posebm samoupravne sporazume delovne skupnosti območnih skupnosti z delegati v zboru temeljnih rizičnih skupnosti in poseben samoupravni sporazum delovna skupnost zavarovalne skupnosti z delegati v zboru zavarovalne skupnosti. Samoupravni sporazumi iz prejšnjih odstavkov tega člena urejajo zlasti: vrsto del, osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, pooblastila, ki jih ima delovna skupnost glede vodenja del in porabe sredstev v zvezi z opravljanjem svojih del, temeljne pogoje glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske kadrovske strukture v delovni skupnosti, odgovornost delovme skupnosti za opravljanje del, način reševanja medsebojnih sporov ter pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga delovna skupnost, kakor tudi druga vprašanja skupnega pomena. Omenjeni sporazumi lahko določajo, da je potrebno vnaprejšnje ali poznejše soglasje k aktom in dejanjem delavcev delovnih skupnosti v odnosih, ki se ne nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic delavcev delovnih skupnosti, temveč na uresničevanje nalog zaradi katerih so delovne skupnosti organizirane. 125. člen Delovne' skupnosti določajo, zaradi usklajevanja temeljnih vprašanj pomembnih za vse delovne skupnosti, s samoupravnim sporazumom zlasti: 1. enotno organizacijo poslovanja, katera zagotavlja zavarovalno tehnično enotnost; 2 enotna načela za delitev dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke; f 3. strokovno izobraževanje delavcev; 4. načela kadrovske politike; 5. organizacijo ljudske obrambe in družbene samozaščite; 6. druge zadeve, za katere se vse delovne skupnosti dogovorijo, da jih bodo enotno izvajale. VII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 126. člen Zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti in rizičnih skupnosti se dogovorijo o načinu in oblikah izvajanja priprav za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter da lavci v delovnih skupnostih območnih skupnosti in v delovni skupnosti zavarovalne skupnosti organizirajo in izvajajo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skladno z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti. Zaradi enotnega vodenja in strokovnih priprav se zavarovanci dogovorijo, da se obveznosti na ravni zavarovalne skupnosti izvajajo oziroma razrešujejo v obsegu in na način, ki se določi s statutom zavarovalne skupnosti. 127. člen Delavci delovnih skupnosti sprejmejo samoupravni splošni akt o organiziranju in izvajanju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, tem sporazumom in statutom zavarovalne skupnosti. VIII. VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN REŠEVANJE SPOROV 128. člen Zavarovanci so soglasni, da v temeljnih rizičnih skupnostih, območnih' skupnostih in rizičnih skupnostih spoštujejo in izpolnjujejo medsebojne obveznosti, sprejete s tem samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti oziroma odločitvami, sprejetimi na podlagi tega sporazuma. Zavarovanci so soglasni, da morebitne spore, ki nastanejo pri izvajanju tega sporazuma, rešujejo sporazumno. 129. člen Zavarovanci zavarovalne skupnosti lahko za reševanje medsebojnih sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ustanovijo samoupravno sodišče v skladu z zakonom o samoupravnih sodiščih. 130. člen Do ustanovitve samoupravnega sodišča rešujejo zavarovanci spore, ki jih ni bilo mogoče rešiti sporazumno, na zahtevo katerekoli temeljne rizične skupnosti, rizične skupnosti ali območne skupnosti, pred sodiščem združenega dela v skladu z zakonom. 131. člen Zavarovanci se dogovorijo, da rešujejo spore iz za-varovalno-pravnega ali odškodninskega razmerja v pritožbeni komisiji pri temeljni rizični skupnosti. Komisija, ki šteje 5 članov, obravnava in odloča kot pritožbeni organ samostojno o pritožbah in predlogih zavarovancev in oškodovancev v primerih, ko z rešitvijo delovne skupnosti niso zadovoljni. Podrobnejša določila o delovanju pritožbene komisije se določijo v statutu zavarovalne skupnosti. IX. POVEZOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI 132. člen Zavarovanci v zavarovalni skupnosti sklepajo z drugimi zavarovalnimi skupnostmi samoupravne sporazume. zlasti sporazume o poslovno-tehničnem sodelovanju, se z njimi dogovarjajo o urejanju razmer v jugoslovanskem zavarovalnem prostoru in o poenotenju in izboljšanju zavarovalno-tehničnih podlag. 133. člen Zavarovanci so soglasni, da zavarovalna skupnost s samoupravnim sporazumom ustanovi z drugimi skupnostmi zavarovalno združenje za sodelovanje pri razvoju zavarovalne stroke in tehnike, oblikovanje zavarovalnega in pozavarovalnega sistema, poenotenja odnosov s tujimi zavarovalnimi organizacijami in ureditev pogojev za zastopanje tujih zavarovalnih organizacij v skladu z mednarodnimi zavarovalnimi sporazumi. 134. člen ✓ Zavarovanci so sporazumni, da lahko zavarovalna skupnost s samoupravnim sporazumom z drugimi skupnostmi ustanovi pozavarovalno skupnost. Razmerja s pozavarovalno skupnostjo se uredijo s posebnim sporazumom. Zavarovalna skupnost lahko sklepa sporazume o sodelovanju tudi z organizacijami združenega dela, bankami in drugimi samoupravnimi oi-ganizacijami. X. STATUT IN DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI 135. člen Zavarovanci v statutu zavarovalne skupnosti podrobneje določijo zadeve, ki jih ureja ta sporazum, ustava in zakoni, zlasti izvrševanje v tem sporazumu določenih medsebojnih pravic in obveznosti, organizacijo upravljanja in poslovanja ter način sodelovanja' zavarovanih občanov in civilnih pravnih oseb pri upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi ipd. Statut zavarovalne skupnosti in drugi samoupravni splošni akti zavarovalne skupnosti, rizičnih skupnosti, območnih skupnosti, temeljnih rizičnih skupnosti in delovnih skupnosti, morajo biti v skladu z določbami tega sporazuma. 136. člen Zbor delegatov zavarovalne skupnosti ima stalno komisijo za samoupravne splošne akte sestavljeno iz zavarovancev vseh rizičnih skupnosti. Ta pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev. 137. člen Osnutek/statuta pripravi komisija za samoupravne splošne akte, v javno razpravo pa ga predloži izvršilni odbor zavarovalne skupnosti. Po končani javni razpravi predloži izvršilni odbor osnutek statuta z osvojenimi pripombami kot predlog v sprejem delegatom zboroy rizičnih skupnosti. Sprejem statuta ugotovijo in razglasijo delegati zbora zavarovalne skupnosti. Po enakem postopku sprejemajo zavarovanci tudi spremembe in dopolnitve statuta. XI. PREHODNE iN KONČNE DOLOČBE 138. člen Sredstva, pravice, rezerve in obveznosti Zavarovalnice in pozavarovalnice Sava, razen aktivnega po-zavarovanja in Zavarovalnice Maribor prenesejo zavarovanci s 1. 1. 1977 na Zavarovalno skupnost Triglav, po stanju iz zaključnih računov na dan 31. 12. 1976. Sredstva, pravice in obveznosti iz aktivnega poza-varovanja prenesejo zavarovanci sl. 1. 1977 na Pozavarovalno skupnost Sava, po stanju iz zaključnega računa na dan 31. 12. 1976. 139. člen Rezerve iz 1. odstavka prejšnjega člena razdelijo zavarovanci v posamezne rizične skupnosti na podlagi zaključnih računov po stanju na dan 31. 12. 1976. Na podlagi podatkov iz zaključnih računov na dan 31. 12. 1976 še razdelijo rezerve tudi na temeljne rizične skupnosti v isti rizični skupnosti. V primeru, ko na podlagi teh podatkov ni mogoče opraviti razdelitve, se upošteva kot merilo za razdelitev razmerje po povprečno doseženi zavarovalni premiji za zadnjih pet let. Pri razdelitvi varnostnih rezerv ostane v rizični skupnosti del, ki je sorazmeren deležu izravnavanja nevarnosti v rizični skupnosti. 140. člen Sredstva, pravice in obveznosti iz 1. odstavka 138. člena razdelijo zavarovanci med zavarovalno skupnost in območne skupnosti na podlagi zaključnih računov po stanju 31. 12. 1976, upoštevajoč merila za razdelitev rezerv iz 139. člena tega sporazuma. Sredstva matematične rezerve se v celoti razporedijo med temeljne rizične skupnosti osebnih zavarovanj. Sredstva varnostne rezerve, ki se nanašajo na varnostne rezerve temeljnih rizičnih skupnc#ti, se prenesejo na račune v območne skupnosti. Sredstva varnostne rezerve, ki se nanašajo na varnostne rezerve rizičnih skupnosti, se do višine najnižjega zneska varnostne rezerve rizičnih skupnosti izračunane po določilih 32. člena tega sporazuma, prenesejo na račun zavarovalne skupnosti. Razlika sredstev varnostne rezerve rizičnih skupnosti se prenesejo na račune v območne skupnosti v sorazmerju z varnostno rezervo temeljnih rizičnih skupnosti. 141. člen Zavarovanci so soglasni, da ostanejo vse zavarovalne pogodbe in druge pogodbe, dogovori in sporazumi. ki sta jih sklenili Zavarovalnica in pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Maribor do 31. 12. 1976, v veljavi do njihovega izteka, razen obstoječih pogodb o obveznem zavarovanju, za katere veljajo posebne določbe Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja. 142. člen Zavarovanci se sporazumejo, da prenesejo sredstvu pravice in obveznosti sedanjih delovnih skup-mošti po stanju na dan 31. 12. 1976 na delovne skupnosti. ki se oblikujejo po določilih tega sporazuma. Način uveljavljanja pravic in izvrševanja obveznosti, ureja samoupravni sporazum med delovnimi skupnostmi. Sredstva poslovnega sklada razdelijo zavarovanci med tiste območne skupnosti, kjer se ta sredstva uporabljajo ob uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma Sredstva poslovnega sklada, razen denarnih sredstev ki jih uporablja Centrala Zavarovalnice Seva, razdelijo zavarovanci med Zavarovalno skupnost Triglav in Pozavarovalno skupnost Sava v sorazmerju s številom delavčevi ki opravljajo zavarovalne oziroma pozavarovalne posle. Skupna denarna sredstva poslovnega sklada pri Centrali Zavarovalnice Sava, razdelijo zavarovanci med ohmočne skupnosti v sorazmerju s povprečno doseženo zavarovalno premijo za zadnjih pet let. 143. člen Vsa začeta, pa nedokončana opravila obeh zavarovalnih skupnosti pred 1. 1. 1977, se dokončajo v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov obeh zavarovalnic, veljavnih pred uveljavitvijo tega sporazuma. 144. člen Od 1. 1. 1977 dalje se uporabljajo enotni zavarovalni pogoji in druge enotne zavarovalno-tehnične podlage. 145. člen Organi upravljanja, ki jih določa ta samoupravni sporazum, morajo biti izvoljeni in konstituirani najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega sporazuma. Poslovodni organi in vodilni delavci morajo biti imenovani najkasneje v dveh mesecih po konstituiranju organa, ki je pristojen za njihovo imenovanje. 146. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo delegati zbora Zavarovalne in pozavarovalne skupnosti Sava in zbora Zavarovalne skupnosti Maribor v enakem besedilu ter ,ga podpiše najmanj toliko zavarovancev — družbenih pravnih oseb, kot je s tem sporazumom določeno najmanjše število delegatov za zbore temeljnih rizičnih skupnosti. Potrebno število podpisnikov ugotovita in objavita ta sporazum oba izvršilna odbora zavarovalnih skupnosti Sava in Maribor. Samoupravni sporazum začne .veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 1977. Oba zbora istočasno sprejmeta sklep o načinu delegiranja in konstituiranja organov upravljanja v zavarovalni skupnosti, ki jih določa ta samoupravni sporazum. 147. člen Od 1. 1 1977, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, do konstituiranja upravljajo Zavarovalno skupnost Triglav zavarovanci po delegatih: — v zboru Zavarovalne skupnosti Triglav, ki ga tvorijo sedanji delegati zbora Zavarovalne skupnosti Sava in zbora Zavarovalne skupnosti Maribor, iz pristojnosti zbora zavarovalne skupnosti in zborov rizičnih skupnosti; — v izvršilnem odboru Zavarovalne skupnosti Triglav, ki ga tvorijo člani izvršilnega odbora Zavarovalne skupnosti Sava in izvršilnega odbora Zavarovalne skupnosti Maribor, iz pristojnosti izvršilnega odbora zavarovalne skupnosti in poslovnih odborov rizičnih skupnosti; — v zboru delegatov temeljnih rizičnih skupnosti na območju, ki ga tvorijo delegati začasnih območnih svetov, iz pristojnosti temeljne rizične skupnosti in območne skupnosti. 148. člen Od 1. januarja 1977, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, do imenovanja poslovodnih organov Zavarovalne skupnosti Triglav, opravljajo dolžnosti — vršilec dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa zavarovalne skupnosti, ki ga imenujeta zbor Zavarovalne skupnosti Sava in zbor Zavarovalne skupnosti Maribor ob sprejetju tega samoupravnega sporazuma, iz pristojnosti kolegijskega po- slovodnega organa zavarovalne skupnosti in predsednikov poslovnih odborov rižičnih skupnosti; — vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa območne skupnosti, ki ga imenuje zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti na območju najkasneje do 31. 12. 1976, iz pristojnosti individualnega poslovodnega organa območne skupnosti in predsednikov poslovnih odborov temeljnih rizičnih skupnosti. 149. člen Do roka, ki ga določa zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, morajo zavarovalni delavci v delovnih skupnostih uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami zakona, tega sporazuma in statuta zavarovalne skupnosti. Do uskladitve teh samoupravnih splošnih aktov, se uporabljajo obstoječi samoupravni splošni akti delovnih skupnosti, kolikor niso v nasprotju z določbami tega sporazuma, zakona in drugih samoupravnih splošnih aktov Zavarovalne skupnosti Triglav. Do sprejetja samoupravnega sporazuma med zavarovalno skupnostjo in delovnimi skupnostmi, določita izvršilna odbora obeh zavarovalnih skupnosti in delavskega sveta delovnih skupnosti obeh zavarovalnih skupnosti najkasneje do 31, 12. 1976, s sklepom začasni način pridobivanja celotnega prihodka delovnih skupnosti. 150. člen Za spremljanje in izvajanje tega samoupravnega sporazuma do konstituiranja Zavarovalne skupnosti Triglav, skrbi paritetna komisija izvršilnih odborov obeh zavarovalnih skupnosti, imenovana za pripravo tega samoupravnega sporazuma. 151. člen Razlago tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov zavarovalne skupnosti daje le zbor zavarovalne skupnosti. 152. člen Ko je ta samoupravni sporazum sklenjen, se iz njega izhajajoče pravice in obveznosti nanašajo tudi na tiste zavarovance, ki tega sporazuma niso podpisali, imajo pa sklenjeno ali sklenejo zavarovalno pogodbo s to zavarovalno skupnostjo. 153. člen Z dnevom uveljavitve tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o konstituiranju zavarovalne in pozavarovalne skupnosti Sava z dne 24. 7. 1975 in samoupravni sporazum zavarovalne skupnosti Maribor z dne 27. 2. 1973. Drugi splošni akti nehajo veljati, kakor je določeno v statutu Zavarovalne skupnosti Triglav. Ta sporazum so sprejeli delegati na skupnem zboru zavarovalnih skupnosti Sava in Maribor dne 2. 12. 1976 v Celju, za njegovo veljavnost pa so izpolnjeni tudi ostali pogoji iz 146. člena. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA 1267. Na podlagi tretjega odstavka 55. člena v zvezi s prvo alineo 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74-1/75) so delovni ljudje združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih M. Sobota, G. Radgona, Lendava in Ljutomer, v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota sprejeli SKLEP o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja v RZS Murska Sobota 1. člen V 15. členu samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja v RZS Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 6/76), se prvi odstavek spremeni in glasi: »Kadar'gre pri zdravstvenem varstvu iz 2. do 12. člena tega sporazuma za pravico do ortopedskih in drugih medicinsko potrebnih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu, ki ga določijo zdravstvene skupnosti enotno za SR Slovenijo in na način kot to v splošnem aktu predpiše zdravstvena skupnost.« 2. člen V 16. členu se 4. točka spremeni in glasi: »4. za prvi pregled pri vsakem zdravniku specialistu^ če uporabnik ne predloži napotnice, kadar je ta predpisana s statutom zdravstvene skupnosti.« V 7. točki istega člepa se črtajo besede: »-varstvo in zdravljenje zob.« 3. člen , 27. člen se spremeni in glasi: »Pravico do nadomestila imajo v primeru 1. in 2. točke 23. člena tega sporazuma, če je zadržanost posledica nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo tudi: a) upravičenci, kolikor jim nadomestilo ne pripada po drugih predpisih, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe ter splošnega ljudskega odpora, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko pomagajo pristojnim organom pri nalogah družbene samozaščite ter varnosti občanov in premoženja in pri vzdrževanju javnega reda, ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah in ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah; b) kmetje, kadar opravljajo pri organizacijah združenega dela oziroma zasebnih delodajalcih občasna dela izven združenega dela ali delovnega razmerja in morajo pri tem delu biti zavarovani.« 4. člen V 30. členu se drugi odstavek spremeni in glasi" »Nadomestilo ne more biti višje, kot bi bil osebni dohodek zavarovanca, če bi delal.« 5. člen V 48. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Pravica do povračila se upravičencem zagotavlja pri uveljavljanju zdravstvenega varstva v skladu s statutom, za primer: 1. kadar jih pristojni zdravnik, zdravstvena organizacija, pristojni izvedenski organ ali zdravstvena skupnost napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva; 2. kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega, varstva potovati iz kraja zaposlitve oziroma prebivališča v drug kraj; 3. kadar je prevoz potreben v zdravstveno organizacijo ali iz nje, iz ene zdravstvene organizacije v drugo oz. v kraj prebivališča. 6. člen V 55. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlega zavarovanca, ki so samostojno zavarovani in sicer: ■ — učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk: — začasho nezaposlene osebe, dokler so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje; — učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij. 7. člen Na koncu 56. člena se črta pika in dodajo besede: »v preteklem letu.« 8 člen Za 64. se doda novi 64a člen, ki se glasi: 64.a člen »Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati sklep o prispevkih zavarovanih oseb k stroškom za določene oblike zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 19/75).« 9. (člen Ta sklep začne veljati ko skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer ter se objavi v Uradnem listu SRS. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota je na svoji seii dne 6 decembra 1976 ugotovila, da so delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Murska Sobota Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, sprejeli ta sklep v enakem besedilu. Št. 91/1-414/76 Murska Sobota, dne 6 decembra 197$. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik Karel Peček 1. r. 1268. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) so delegati občinskih zdravstvenih skupnosti Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer na seji skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota dne 6. decembra 1976 sprejeli SKLEP o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov iz leta 1975 1. člen Ugotovi se, da so se povečali osebni dohodki delavcev v združenem delu in zasebnem sektorju na območju Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota v letu 1975 v primerjavi z letom 1974 za 23,6 %>. 2. člen Zavarovane osnove določene s sklepom o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ter odvetnikov (Ur. list SRS, št. 19/75), se valorizirajo s količnikom 123,6 °/o. 3. člen Preračunane zavarovalne osnove po količniku iz prejšnjega člena se zaokrožijo na osnove za zneske brez par. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem' listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje. Št. 06/1-582/76 Murska Sobota, dne 6. decembra 1976. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik Karel Peček 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM 1269. Na podlagi tretjega odstavka-55. člena v zvezi s prvo alineo 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Ravne na Koroškem in Slpvenj Gradec na seji dne 24. junija 1976, Radlje ob Dravi na seji dne 23. junija 1976. Mozirje na seji dne 28. junija 1976 in Velenje na seji dne 25. junija 1976 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah »z zdravstvenega zavarovanja 1. člen V samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz rieposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 3/76) se spremenijo in dopolnijo naslednji členi: Na koncu 4. točke prvega odstavka 2. člena se črta pika in dodata besedi: »in potne stroške«. Člen 11 se spremeni in se glasi: »Zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, obsega: — zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje, — varstvo in zdravljenje zob, — preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice, — protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.« Prvi odstavek 14. člena se spremeni: »Zdravstveno varstvo iz 6. do 13. člena tega sporazuma obsega tudi povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, potrebne prevoze s posebnim reševalnim vozilom in po potrebi tudi prevoze s posebnimi prevoznimi sredstvi, če je tak prevoz medicinsko ali sicer nujen oziroma upravičen.« V 15. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi’ »Zdravstveno varstvo iz 6. do 12. člena tega sporazuma obsega tudi zdravila, ki so medicinsko indici-rana in registrirana na območju SFRJ; ta pravica se uveljavi na način, kot določa Splošni akt zdravstvene skupnosti:« Sedanji prvi odstavek postane drugi odstavek. V drugem odstavku 23. člena se črta besedilo »iz 74. člena zakona le v primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo«. »Tretji odstavek tega člena se spremeni in se glasi: »V primeru nesreče pri delu in obolenj za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi upravičencem, kolikor jim nadomestilo ne pripada po drugih predpisih, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe ter splošnega ljudskega odpora, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrambi pred elementarnimi nesrečami, ko pomagajo pristojnim organom pri nalogah družbene samozaščite ter varnosti občanov in premoženja in pri vzdrževanju javnega reda, ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah in ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.« V drugi in tretji vrsti 26. člena se črta besedilo »pristojnega zdravnika ali« V prvi vrsti prvega odstavka 51. člena se namesto besedi »zavarovane osebe« napiše »upravičenca«. člen 56 se spremeni in se glasi: »Družinski člani zavarovancev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih c zdravstvenem varstvu ali uživajo pokojnino, oskrbnine ali nadomestilo Iz pokojninskega oz. Invalidskega zavarovanja, katere je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina). Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlega zavarovanca, ki so samostojno zavarovani in sicer: — učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk; — začasno nezaposlene osebe dokler so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje; — učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij.« 2. člen Ta sklep začne veljati, ko skupščina regionalne zdravstvene skupnosti ugotovi, da so ga sprejele vse skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. St. 01-02-3/76 Ravne na Koroškem, dne 30. junija 1976. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd predsednik:. Ivan Piki 1. r. Mozirje predsednik: Vili Platovšek 1. r. Radlje ob Dravi predsednik: Ivan Hajnc 1. r. Ravne na Koroškem predsednik: Ivan Prislan, inž. 1. r. Slovenj Gradec predsednik: Ivo Šisernik 1. r. Velenje predsednik: Božidar Lednik, dipl. inž. 1. r. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je na seji obeh zborov dne 30. junija 1976 ugotovila, da so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje sprejele sklep o spremembi in- dopolnitvi samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem Predsednik Jurij Šumečnik 1. r. 1270. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje ter 12. člend samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec na seji dne 24. junija 1976, Radlje ob Dravi na seji dne 23. junija 1976, Mozirje na seji dne 28. junija 1976 in Velenje na seji dne 25. junija 1976 v skladu z 11. členom sklepa o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovane osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 19/74) sprejele SKLEP o valorizaciji zavarovalnih osnov 1 • Za zavarovance iz 2. do 8. točke sklepa za razvrščanje v zavarovalne razrede, osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z lastnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 19/74) se valorizirajo osnove š količnikom 1,23 in se zaokrožijo na cele dinarje. 2 Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem uradno preračuna osnove po valorizacijskem količniku iz prejšnje točke. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra 1976 do 30. septembra 1977. St. 01-40-53/72 Ravne na Koroškem, dne 30. junija 1976,. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Dravograd predsednik: Ivan Piki 1. r. Mozirje predsednik: Vili Piatovšek 1. r. Radlje ob Dravi predsednik: IvAn Hajnc 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI IDUULJANA 1272. Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 49/55), 23. člena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni lit SRS, št. 26/56), 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7/73 in 16/74) in 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane 1. člen Prvi odstavek 15. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 40/914/73) se dopolni tako, da se mu doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Shranjevanje žar doma ni dovoljeno.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 733/preds.-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik __ Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. 1273. Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) ter 1. in 9. člena odloka o postopku in načinu označevanja Imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) jo Skupščina mesta Ljubljane na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela 1271. Na podlagi 6. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni }ist SRS, št. 16-109/67) ter 17., 24. in 129. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane 1. člen Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-582/76) se v 1. členu dopolni tako, da se za drugim odstavkom dodasta nova 3. in 4. odstavek. ki se glasita: Zazidalni otoki MM/1 in MM 4/3 (za potrebe razširjene Toplarne Ljubljana Moste) in del območja zazidalnih otokov MM 4/5 in MM 4/6 (za potrebe koridorja komunalnih vodov v smeri sever jug: voda, kanalizacija, plin in elektrika) se urejajo z urbanističnim načrtom in neposredno z lokacijsko dokumentacijo. Na navedenih površinah ne velja splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije in graditve. Dosedanji 3—5 odstavek postanejo 5—7 odstavek. 2. člen Dopolnitev iz 1. člena tega odloka mora biti označena v vseh obveznih prikazih generalnega plana. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 735/preds.-76 , , Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. Ravne na Koroškem: predsednik: Ivan Prislan, inž. 1. r. Slovenj Gradec predsednik: Ivo Šisernik 1. r. Velenje predsednik: Božidar Lednik, dipl. inž. 1. r. Skupščina 1'egionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je na seji obeh zborov dne 30. junija 1976 ugotovila, da so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje sprejele sklep o valorizaciji zavarovalnih osnov. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem Predsednik Jurij Sumečnik 1. r. / ODLOK o določitvi in spremembi imen ulic, cest In trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1. člen Na območju občine Ljubljana Center Ukine se: 1. »Bergantova ulica« Na novo se imenuje: 1. Novozgrajeni podhod pod Titovo cesto, ki povezuje Dalmatinovo ulico s Puharjevo ulico in Gosposvetsko cesto se imenuje Podhod Ajdovščina. 2. člen Na območju občine Ljubljana Šiška Spremeni se: Dosedanji Verovškovi ulici opis tako, da poteka od Ulice Milana Majcna proti severu preko Gasilske ulice, Černetove ulice, železniške proge skozi novo industrijsko cono do Vodovodne ceste. Na novo se imenuje: 1. Ulica, ki se odcepi od Ceste v Dvor zahodno od Belačeve ulice in poteka proti severu tj. proti Kolesarski poti v dolžini ca. 120 m, se imenuje Krvinova ulica. 2. Ulica, ki se odcepi od Ceste v Dvor zahodno od Krvinove ulice in poteka proti severovzhodu do Kolesarske poti, se imenuje Justinova ulica. 3. Ulica, ki se odcepi od Ceste v Dvor zahodno od Justinove ulice in poteka proti severovzhodu do Kolesarske poti, se imenuje Komacova ulica. 4. Ulica, ki se odcepi od Ceste v Dvor zahodno od Komacove ulice in poteka proti severovzhodu do Kolesarske poti, se imenuje Dolharjeva ulica. 5. Ulica, ki se odcepi od Alešovčeve ulice severno od železniške proge Ljubljana—Jesenice in poteka v loku proti vzhodu južno od Tovarne TIKI do Verov-škove ulice, se imenuje Magistrova ulica. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 732/preds.r76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1274. Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 ter 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o oblikovanju stanarin v letu 1976 na nbmočtu ljubljanskih občin *a leto 1977 1. člen Stanarina, oblikovana z odlokom o oniucovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS št. 13-580/76 in št. 24-1102/76), velja tudi za leto 1977, dokler ne bo sprejet dogovor oziroma ustrezen odlok o oblikovanju stanarin v letu 1977. 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1977 dalje. St. 731/preds.-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1275. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane) Uradni list SRS, št. 22-571/73), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-293/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o soglasju k cenam pogrebnih storitev in najemninam za grobove na pokopa-liščih na območju Ljubljane I Tretja alinea v drugem odstavku 3. točke sklepa o soglasju k cenam pogrebnih storitev in najemninam za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane (tjradni list SRS, Št. 3-134/75) se dopolnit ako, da se za besedama »enojni grob« doda besede »in žarni grob«. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 734/pr«ds.-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1276. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kpnstrole cen iz pristojnbsti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73). 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 4. točke 16. člena dogovora o izvajanju politike cen, izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS. št. 12/76, 24. in 124 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, Št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubija- ne na 27. seji združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije I ' Komunalni energetiki — podjetju za proizvajanje in prodajo toplotne energije, se daje soglasje k najvišjim cenam toplote za ogrevanje prostorov in ogrevanje potrošene vode, ki znašajo: — povprečna prodajna cena 289,50 din/Gcal — ogrevanje stanovanjskih prostorov 277,95 dim Gcal — ogrevanje poslovnih prostorov 300,60 din/Gcal — ogrevanje potrošene vode na OO" za gospodinjstvo 17,40 din/ms — ogrevanje potrošene vode na 60° za ostale potrošnike 22,50 din/ms Poprečna prodajna cena vključuje povečanje od dosedanje cene za 9,5 “/o in zagotavlja namensko oblikovanje prispevka za razširitev toplotnih kapacitet Toplarne Ljubljana v višini 30 din/Gcal na pragu Toplarne. II Komunalna organizacija Komunalna energetika Ljubljan^ obračunava toplotno energijo po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka, oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa. III S cenami iz I. točke tega šklepa mora'komunalna organizacija zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega letnega plana za leto 1976 za enostavno reprodukcijo in za del sredstev, ustvarjenih iz akumulacije iz leta 1975 za razširjeno reprodukcijo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo plana izgradnje komunalnih objektov in naprav individualne komunalne porabe za leto 1976 /Uradni list SRS, št. 16/76). IV Zbiranje in uporaba namenskih sredstev v višini 30 din/Gcal na pragu Toplarne je urejeno s samoupravnim sporazumom, ki sta ga sklenila Toplarna Ljubljana in Komunalna energetika Ljubljana. Samoupravni sporazum je začel veljati leta 1975 in sta dala. nanj soglasje Interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. V Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišjim conam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS. št. 41/72, št. 30/74 in št. 20/75). VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 729/preds-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl inž 1 r. 1277. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin t Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člerta odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 4. točke 16. člena dogovora o izvajanju politike cen, izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani I Komunalni organizaciji Kanalizacija Ljubljana se daje soglasje k najvišji ceni za uporabo kanalizacije, ki znaša 1,70 din za nv'1 potrošene vode II Komunalna organizacija Kanalizacija Ljubljana ooračunava uporabo kanalizacije po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka, oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa. III S cenami iz I. točke tega sklepa mora komunalna organizacija zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega letnega plana za leto 1976 za enostavno reprodukcijo in za del sredstev, ustvarjenih iz akumulacije iz leta 1975 za razširjeno reprodukcijo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo plana izgradnje komunalnih objektov in naprav individualne komunalne porabe za leto 1976 'Uradni list SRŠ, št. 16/76). ' IV Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije (Uradni list SRS. št. 37/72, št. 17/74 in št. 20/75). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 728/preds.-76 Ljubljana, dne 9 decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1278. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS št. 6/73). 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 22/731 4 točke 16 člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov m storitev iz pristojnosti republike ■ in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76), 17. člena odloka o preskrbi mesta Ljubljane s pitno vodo iz Mestnega vodovoda v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 20/76), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k višini vzdrževalnine za vodomere I Skupščine mesta Ljubljane daje soglasje k višini vzdrževalnine za vodomere in sicer: — za vodomer do, 0 40 mm 7,70 din — za vodomer nad0 40 mm , 16,20 din II Vzdrževalnine za vodomere bo Mestni vodovod Ljubljana obračunaval v enakih mesečnih zneskih, neodvisno od količine porabljene vode. III Doseženi dohodek iz naslova mesečne vzdrževalnine za vodomere se mora ločeno evidentirati v internih obračunih Mestnega vodovoda. IV , Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 727/preds.-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1279. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 4. točke 16. člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela SKLEP o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda I Komunalni organizaciji Mestni vodovod se daje soglasjg, k na j višji ceni za potrošeno vodo, ki znaša 2,10 din za m’, II Komunalna organizacija Mestni vodovod Ljubljana obračunava potrošeno vodo po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa. III S ceno iz I. točke tega sklepa mora komunalna organizacija zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega letnega plana za leto 1976 za enostavno reprodukcijo in za del-sredstev, ustvarjenih iz akumulacije iz 1.1975 za razširjeno reprodukcijo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo plana izgradnje komunalnih objektov in naprav ' individualne komunalne porabe za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 16/76). IV Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda (Uradni list SRS, št. 37/72, št. 17/74 in št. 20/76). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 726/preds.-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1280. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73). ^ točke 16. člena dogovora o izva-vajanju politike cen, izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela S K I, E P o soglasju k najvišjim cenam plina iz omrežja I Komunalni organizaciji Plinarna Ljubljana se daje soglasje k zmesni ceni plina iz omrežja, ki znaša 0,5079 din/1000 kcal in k najvišjim cenam plina iz omrežja, ki znašajo: Mestni plin i LTparjcni plin Mešani plin zgornje kal. zgornje kal. zgornje kal. vrednosti vrednosti vrednosti 4200 kcal/m' 28000 kcal/ms 1SOOO kcal/m’ din/m’ din/m' din/m* 1. v gospodinjstvu za kuhanje 3,00 20,00 9,30 2. v gospodinjstvu za kuhanje, pripravo tople vode in delno ogrevanje 2,40 16,00 7,45 3. v gospodinjstvu za celotno oskrbo 1,50 10,00 4,65 4. za industrijo in 'ostalo potrošnjo 2,60 17,35 8,06 II Komunalna organizacija Plinarna Ljubljana obračunava potrošeni plin po ceni iz I. točke tega sklepa od prvega naslednjega odčitka, oziroma pavšalnega obračuna od dneva uveljavitve tega sklepa III S cenami iz I. točke tega sklepa mora komunalna organizacija zagotoviti sredstva za izvajanje sprejetega letnega plana za leto 1976 za enostavno reprodukcijo in za del sredstev, ustvarjenih iz akumulacije iz leta 1975 za razširjeno reprodukcijo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za' realizacijo plana izgradnje komunalnih objektov in naprav individualne komunalne porabe za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 16/76). IV Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list SRS, št. 37/72, št. 28/74 in št. 20/75). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 730/preds.-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1281. Na podlagi 14 in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) in 8. člena odloka o ustanovitvi Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (Uradni list SRS, št 5-195/76) je Skupščina mesta Ljubljane na 27. seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1976 in na 28. seji zbora občin dne 9. decembra 1976 sprejela SKLEP o potrditvi statuta Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov I Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 656/prede.-76 Ljubljana, dne 9. decembra 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1282. Na osnovi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter v skladu c 42. členom odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 212. seji dne 21. oktobra 1976 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo primarnega vodovoda ob Šmartinski cesti 1 Javno se razgrne predlog za dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), ki se nanaša na opredeiiiev trase primarnega vodovoda ob Šmartinski cesti v dolžini okoli 500 m. 2 Navedeni predlog je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v obliki lokacijske dokumentacije pod oznako LD 19724/75. 3 Predlog urbanistične dokumentacije bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij od 17. XII 1976 do vključno 16. I. 1977 v prostorih KS Šmartno ob Savi, občini Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 in v avli Magistrata, Mestni trg 1. Št. 1400/2-76 Ljubljana, dne 7. decembra 1976. Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Edo Klanšek 1. r. BREŽICE 1283. Na podlagi odloka Skupščine občine Brežice, št. 24S z dne 28. maja 1968 o pokopališčih in pokopališkem radu in na podlagi }0. člena statuta krajevne skupnosti Dobova je KS Dobova na svoji seji dne 9. novembra 1976 sprejela PRAVILNIK o pokopališkem redu I. SPLOŠNE DOLOČBE \ 1. člen Pokopališče na območju krajevne skupnosti Dobova je komunalno sanitarna naprava za pokopavanje umrlih oseb ne glede na veroizpoved, narodnost in raso. 2. člen Zemljišče in pokopališke naprave pokopališča so družbena lastnina in jo upravlja KS Dobova. Za opravljanje pokopališke službe upravljalec imenuje 3—5 članov, ki ji predseduje član sveta KS. *. ilen Pokopališča v KS Dobova obsegajo naslednja naselja in zaselke: Dobova, Loče, Rigonce, Vel. Obrež, Mali Obrež, Gaborje, Sela, Mostec, Mihalovec in zaselek Gmajna in Pustače. 4. člen Na pokopališču se pokopavajo: — vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču, ali če to želijo svojci; — vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakem drugem kraju, če tako želijo svojci in če je tako želel pokojnik, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski organ. 5. člen Pokopališče mora imeti eno ali več mrliških vež za polaganje umrlih ha mrtvaški oder, prostor za obdukcijo, shrambo za orodje, urejeno smetišče, ograjo in komunalno-sanitarno ureditev. 6. člen Upravljalec pokopališča vodi za pokopališče načrt in evidenco lastnikov grobov z izkazom pokopanih oseb, datum pokopa in zaznambo (vrsta in številka groba). 7. člen Grobovi so: enojni, družinski, grobnice, grobišča in kostnice. Minimalne mere grobnega prostora so 2,40 m dolžine in širine 1 m. Minimalna mera grobne jame je: 2,20 m dolžine in 0,80 m širine ter globine 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke. Za družinske grobove je dolžina 2,40 m in širina 2 m. 8. člen Upravljalec pokopališča lahko določi poseben prostor za pokopavanje otrok do 10 let starosti in prostor za skupni pokop občanov v primeru večjih elementarnih nesreč. 9. člen Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu (predvsem popolniti prazna mesta v vrstah, ki so prazna), razen kadar gre za pokop v družinske grobove ali grobnice. Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku 10 let. Odpiranje grobov pred rokom iz drugega odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega organa občine ali po odredbi sodišča. 10. člen V grobnice se smejo pokopavati le mrliči v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih krstah. 11. člen Nestrohnele kosti, ki se odkrijejo pri prekopavanju grobov, se zberejo v plastični vrečki in pokopljejo v kostnici, ali pa na dnu groba. 12. člen Prostor za grob, grobnice ali rodbinske grobove oddaja v najem upravljalec pokopališča z najemno pogodbo. Najemna pogodba mora vsebovati: a) čas uporabe grobnice oziroma grobe b) rok dograditve, c) določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu z načrtom pokopališča, < č) višina najemnine. Pogodba se sklene le, če se zainteresirani obveže zgraditi grobnico in urediti grob v roku enega leta ter ju vzdrževati. IS. člen Za grobove zgodovinskega pomena, ki so pod zaščito ter prostore za grobove padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, se ne plača pristojbina. 14. člen Če se pravica do uporabe prostora za grobove in grobnice, določena s pogodbo po čl. 12 pokopališkega reda ne podaljša ali če lastnik tudi v 6 mesecih po preteku dogovorjene dobe spomenika ne odstrani, se smatra grob zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika. Z zapuščenimi grobišči in grobnicami razpolaga upravljalec pokopališča, prav tako tudi z zanemarjenimi robniki in spomeniki, če jih na njegov poziv lastnik ali zakupnik ne postavi v redno stanje oziroma ne odstrani v določenem roku oziroma ni bila podaljšana najemnina. 15. člen Za grobove morajo skrbeti zakupniki grobov, ki so dolžni poskrbeti, da so grobovi v redu vzdrževani. Popolnoma pa morajo biti očiščeni vsaj trikrat v letu: april, julij, oktober. Če zakupniki sami ne skrbe za vzdrževanje reda in čistoče grobov, lahko upravljalec pokopališča zam opravi potrebna očiščevalna in vzdrževalna dela na stroške zakupnika. Za sajenje drevja, postavljanje plošč, okvirov, spomenikov, in grobnic je potrebno dovoljenje upravljal- CDL 16. člen Lastnike spomenikov ali grobnic zapuščenih grobov pozove upravljalec pokopališča neposredno ali z javnim razpisom, da z njim razpolaga. Če je poziv brezuspešen, proda upravljalec pokopališča v treh mesecih po pozivu predmete na javni dražbi po predhodni ocenitvi od strani komisije, ki jo imenuje upravljalec pokopališča. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način en mesec pred narokom. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVUALCA POKOPALIŠČA 17. člen Upravljalec pokopališča zlasti: — ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov; — oddaja prostore za grobove in sklepa najemne pogodbe, za grobnice in grobišča; — določa pristojbino za grobove, grobnice in druge pokopališčne cene; — izdeluje ustrezne proračune dohodkov in izdatkov in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje; — določa čas, v katerem je pokopališče odprto (od 1. 4. do 30. 9. od 6—21 ure od 1. 10. do 13. 3. od 7—19 ure, na Dan mrtvih 1. novembra pa od 6—22 ure); — nastavlja in razrešuje grobarja; — določa dan in uro pokopa, praviloma v sporazumu z naročnikom: — opravlja pokope, ekshumacijo in prekope; — daje soglasje k načrtom za postavitev nagrobnih spomenikov, okvirjev in grobnic; — skrbi za red in snago na pokopališču, vzdržuje zelenice, ograjo, objekte in naprave; — vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah; — sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se ureja upravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev. III. OSTALE DOLOČBE 18. člen Vsak, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto umrlih in dostojanstva kraja. Prepovedano je zlasti jemanje psov brez vrvice, dvokoles, motorjev na pokopališče, prepovedan je vstop na pokopališče z vprežnimi vozovi, avtomobili in traktorji, poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov. Prepovedano je tudi odlaganje smeti in odpadkov na pokopališču, razen na za to določen prostor. 19. člen Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča oziroma za to določena oseba. 20. člen Z ozirom na neenakost rodbinskih grobov z že postavljenimi robniki in spomeniki (eni večji, drugi manjši z velikimi medprostori oziroma za vse grobove, ki so večji kot to določa 7. člen tega pravilnika, se olača višja najemnina, in sicer po kvadraturi. Primer-normalen grob = 2,40 m2, cena 50 din je cena za 1 m2 20,84 din). IV. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Po odloku 243 o pokopališkem redu, ki ga je sprejela Skupščina občine Brežice se z denarno kaznijo do 300 din kaznuje za prekršek: — kdor vozi z motorriimi ali drugimi vozili po pokopališču ali parkira znotraj pokopališča; — kdor vodi na pokopališče psa brez vrvice; — kdor odlaga smeti, plevel ali odpadke na pokopališču ali njegovi bližini zunaj prostora, ki je za to določen; — kdor poškoduje grobove, naprave, odnaša cvetje, sveče iz tujih grobov, poškoduje okrasno grmičevje: — kdor prične na grobu z obrtniškimi deli brez odobritve upravljalen pokopališča. V. KONČNE DOLOČBE 22. člen Ta pravilnik se uporablja od dneva, ko ga sprejme KS na svoji seji in se objavi na krajevno običajen način. St. 25/76 Dobova, dne 9. novembra 1976. Predsednik zbora delegatov KS Dobova Urck Jože 1. r. Predsednik Izvršnega sveta KS Dobova Cančer Vinko 1. r. GROSUPLJE 1284. Na podlagi 16j in 23. člena zakona o financiranju splošnih in družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13/76) ter 22. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1976 1. člen V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 11/76) se spremeni 1. člen tako, da se glasi: Proračun občine Grosuplje za leto 1976 obsega: din dohodke v znesku 22,950.000 od tega: — razporejene dohodke v znesku 22,720.000 — nerazporejene dohodke v znesku 230.000 2. člen V 2. členu istega odloka se doda drugi odstavek, ki se glasi: Dohodki, doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev ne gredo v okvir dovoljene proračunske porabe, temveč se namensko razporedijo v višini 100 °/o na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje. 3. člen Po prvem členu spremenjeni pregled'dohodkov občinskega proračuna za letp 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 400-22/76 Grosuplje, dne 25. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1976 Vrsta _ . . dohodkov Dohodki Predvideno po proračunu Rebalans se zniža se zviša Predlog po spremembi proračuna 1 Davki iz osebnega dohodka 7,300.000 200.000 1,620.000 8,720,000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 9,720.000 1,105.000 10,825.000 3 Takse 1,030.000 — 268.000 1,298.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 174.000 — — 174.000 6 Dohodki upravnih organov in v okviru dovoljene porabe 220.000 100.000 10.000 130.000 Dohodki upravnih organov, ki ne gredo v okvir dogovorjene porabe 846.000 - 454.000 1,300.000 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti — namenska dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna 170.000 7.000 177.000 Sredstva iz vzajemnega prelivanja med občinami 1,000.000 882.200 177.800 9 Prenesena sredstva iz prejšnjega leta do višine dovoljene porabe 140.000 — 68.200 208.200 Skupaj dohodki 20,600.000 1,182.200 3,532.200 22,950.000 1285. Na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1976 sprejela ODLOK o deratizaciji v občini Grosuplje 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo glodale! in zaščite živilskih in drugih artiklov pred glodalci, se mora izvajati deratizacija. 2. člen Obvezna splošna deratizacija se mora opraviti v naselju Grosuplje najmanj enkrat letno in sicer v jesenskem času. Občasno deratizacijo na območju občine Grosuplje odredi po potrebi sanitarni inšpektor Skupščine občine Grosuplje. 3. člen Pri deratizaciji je potrebno zajeti vse komunalne naprave, stanovanjske, poslovne in gospodarske ter druge objekte in mesta, kjer je možnost za obstoj in razmnoževanje glodalcev. 4. člen Deratizacijo izvaja, organizira in vodi specializirana organizacija združenega dela. ki izdela program, čas in načrt deratizacije z vsemi ukrepi in načinom izvajanja. , ' 5: člen Sanitarni inšpektor Skupščine občine Grosuplje je dolžan spremljati izvajanje določil tega odloka in nadzirati izvajanje nrograma in načrta deratizacije 6. člen Izvajalec deratizacije je dolžan: — pred pričetkom deratizacije pridobiti pooblastilo in soglasje sanitarnega inšpektorja Skupščine občine Grosuplje, — podvzeti vse potrebne ukrepe za varnost obča-ijov in domačih živali, — primerno obvestiti vse prizadete in zainteresirane občane o času, kraju in obsegu deratizacije, — vsa mesta, kjer so nastavljene vabe, posebej označiti. — po končani deratizaciji dati poročilo sanitarnemu inšpektorju Skupščine občine Grosuplje o izvedbi in uspešnosti deratizacije. 7. člen Izvajalec deratizacije mora uporabljati strupe v skladu z zakonom o prometu strupov (Uradni list SFRJ, št. 40/73). 8. člen Stroški za izvedbo deratizacije bremenijo lastnike oziroma upravljavce objektov. 9. člen Stroške deratizacije določi izvajalec del po dejanskih stroških opravljenega dela in po številu nastavljenih vab. 10. člen Vsi zavezanci deratizacije so ob času deratizacije in kontrole njenega poteka dolžni: — omogočiti strokovnemu osebju, zaposlenemu pri deratizaciji, dostop v vse objekte in površine s katerimi upravljajo in jim dati potrebna obvestila, ki so v pomoč pri izvajanju deratizacije, — omogočiti sanitarnemu inšpektorju Skupščine občine Grosuplje kontrolo izvršene deratizacije, — ravnati se po navodilih, ki jih izda izvrševalec deratizacije, da ne bi prišlo do nesreč (zastrupitve ljudi in živali, kontaminacijo živil in podobno), — obvezno pred vsako deratizacijo očistiti vse površine in prostore, ki pridejo v poštev za deratizacijo. s. 11. člen Kdor ne ravna v skladu z določili 6., 7. in 10. člena tega odloka stori prekršek. Za prekršek po prvem odstavku tega člena se kaznuje: — pravna oseba od 200 do 20.000 dinarjev — odgovorna oseba pravne osebe od 200 do 1.000 dinarjev — posameznik od 200 do 1.000 dinarjev. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 53-12/76 Grosuplje, dne 25. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1286. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3-8/73) in 38. člena statuta krajevne skupnosti Grosuplje je zbor delegatov krajevne skupnosti Grosuplje na svoji seji dne 9. decembra 1976 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Grosuplje 1. člen Za območje krajevne skupnosti Grosuplje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa krajevne skupnosti. 2. člen S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se financira gradnja objektov po naslednjem programu: 1. Gradnja otroškega vrtca za 120 otrok v Grosupljem ,z lokacijo med Kolodvorsko in Taborsko cesto. Ocena investicijske vrednosti je 12,000.000 din. 2. Dograditev kulturnega doma v Grosupljem ob Adamičevi cesti. Ocena investicijske vrednosti 4.000.000 din. 3. Pričetek gradnje športno rekreacijskega centra v Brinju. Ocena investicije 1,000.000 din. 3. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša po ocenah iz meseca decembra 1976 17,000.000 din. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano za gradnjo otroškega vrtca, 5.000.000 din, za dograditev kulturnega doma 1,000.000 din, za gradnjo športno rekreacijskega centra 500.000 din (skupno 6,500.000 din) preostala sredstva pa bodo prispevale samoupravna interesna skupnost otroškega varstva, kulture, telesne vzgoje, delovne organizacije in krajevna skupnost Grosuplje. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 4 let In sicer od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v območju krajevne skupnosti Grosuplje — po stopnji 1,5 °/o od naslednjih osnov: a) delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, b) upokojeni občani od neto pokojnin, c) delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. — Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice: a) 2 % od neto osebnega dohodka, b) 1 % od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi'davčni organ, zmanjšanega za davek. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posanpeznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroške-, ga dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno, 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas. ko imajo pravico do oprostitve in olajšava po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvU| Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona odavkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. J. člen S samoprispevkom zbrana sredstva,so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za Izvajanje del programa, navedenega v 2. členu sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost v soglasju s samoupravnim interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo program. 8. člen Referendum bo d nedeljo. 26. decembra 1976 od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija. / • „ 9. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Grosuplje, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18. let, stanujoči v krajevni skupnosti Grosuplje, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 10. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor. Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. 11. člen Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS. 12. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Grosuplje Na referendumu dne 26. 12. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Grosuplje, za sofinanciranje programa krajevne skupnosti: za gradnjo otroškega vrtca, dograditev kulturnega doma in pričetek gradnje športno rekreacijskega centra za dobo od 1. 1. 1977 do 31 12. 1980 Glasuj e m »ZA1: »PROTI« 2ig Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprisnevkaj besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne . strinjajo. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Grosuplje. 14. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Grosuplje Peter Knapič 1. r. KAMNIK 1287. Skupščina občine Kdmnik je na podagi 2. člena zakona o ureianiu m oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS. št 12 218/66 in 20-131/71) in 23. člena zakopa o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena 'Uradni list SRS, št 23-118-4/76) ter 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na 24. seji zbora združenega dela dne 9. novembra 1976 in na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1976 sprejela ODLOK o prispevku za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča \ 1. Člen Ta odlok določa in ureja način plačevanja komunalnega prispevka za urejanje stavbnih zemljišč na območju občine Kamnik. 2. člen Investitor, ki bo gradil na nezazidanem stavbnem zemljišču v obstoječih že zazidanih soseskah, mora skleniti pogodbo o plačilu prispevka za komunalno opremljenost zemljišča. 3. člen V primeru gradnje na novih še nezazidanih predelih ali soseskah oz. delih sosesk, se plača komunalni prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča na podlagi predračunov in izračunov, ki jih opravi ali potrdi samoupravna komunalna skupnost, 4. člen Za gradnjo objektov na zemljiščih, navedenih v 2. In 3. členu tega odoka, mora investitor ob vložitvi zahtevka za gradbeno dovoljenje skleniti pogodbo s samoupravno komunalno skupnostjo o višini in načinu plačila prispevka za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča. 5. člen Prispevek za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča se ne plača v, primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta na isti lokaciji, kolikor je bil obstoječi objekt opremljen z ustreznimi komunalnimi napravami oziroma nanje priključen. 6. člen Oprostitev iz 5. člena tega odloka ne velja za gradnjo nadomestnega stanovanja, katerega obseg bistveno, presega velikost prejšnjega objekta. Natančnejša določila za Ižvajarije 5. in 6. člena tVga odloka določi samoupravna komunalna skupnost s pravilnikom. 7. člen Izračun komunalnega prispevka se izdela za posamezne soseske, za katere je Sprejet zazidalni načrt Stroški izdelave zazidalnega načrta se razdelijo med investitorje posameznih sosesk, sorazmerno s številom enot. Komunalni prispevek za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča se Izračuna po stanovanjskih in drugih enotah glede na število obseg in zahtevnost komunalne opremljenosti le-teb < 8. člen Za objekte, ki jih inveštitoril gradiio na Zemljiščih, ki so predvidena z urbanističnim načrtom, za katere pa niso izdelani zazidalni načrti ali se urejajo z urbanističnim redom, se določijo poprečni stro- ški komunalne ureditve. Za te stroške sklene investitor posebno pogodbo s samoupravno komunalno skupnostjo. 9. člen Samoupravna komunalna skupnost oz. pooblaščena organizacija, ki skrbi za komunalno urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč, zaračuna investitorjem poslovne stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča po ceniku, ki ga potrdi skupščina samoupravne komunalne skupnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-30/76 Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 1288. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) in 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na 24. seji zbora združenega dela dne 9. novembra 1976 in na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1976 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik 1 2 1. člen " Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena se štejejo: — oskrba naselij z vodo, — odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija), — javna razsvetljava v naseljih, — oskrba naselij s plinom, — oskrba naselij s toplotno energijo, — vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga), — urejanje ulic, trgov in cest v naseljih — urejanje naselij z zelenimi površinapli, — upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča, — opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči. — vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov, — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti; — opravljanje dimnikarske, službe, — opremljanje naselij z javnimi tržnicami, — opremljanje naselij z javnimi sejmišči. — opremljanje naselij z javnimi parkirišči. — uničevanje mrhovin. 2. člen Poleg dejavnosti, navedenih v 1. členu tega odloka. se štejejo med komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena še: — vzdrževanje javnega kopališča' — vzdrževanje, modernizacija in gradnja javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest v občini; — urejanje prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov. 3. člen Komunalno dejavnost po 1. in 2. členu tega odloka opravlja Komunalno podjetje Kamnik — razen oskrbe naselij in vaških vodovodov, upravljanja in urejanja stavbnega zemljišča in opravljanja dimnikarske službe. 4. člen Komunalno dejavnost oskrbe naselij iz vaških vodovodov, s katerimi ne upravlja Komunalno podjetje Kamnik, opravljajo krajevne skupnosti, upravljanje in urejanjč stavbnega zemljišča opravlja Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik in dimnikarsko službo samostojni obrtniki. 5. člen Komunalno dejavnost opremljanja naselij z javnimi otroškimi igrišči in vzdrževanje javnega kopališča opravljajo Komupalno podjetje Kamnik, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo in telesno kulturo. 6. člen Skupščina občine Kamnik soodloča o Zadevah skupnega odločanja po določilih družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti ter o izhodiščih za ustanovitev skupnosti. ■ 7.. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega dnržbenega pomena, in o načinu gospodarjenja s komunalnimi napravami ter opravljanjem komunalnih storitev (Uradni . vestnik občine Kamnik, št. 10-64/67 in Uradni vestnik Gorenjske, št. 8-65T9). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-31/76 Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 1289. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76) na 24. seji zbora združenega dela in 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. novembra 1976 sprejela S K I. K P o soelashi k samounrrvnvmii sporazumu o ustanovitvi SIS za varstvo preti požarom v občini Kamnik 1 Skupščina občine Kamnik dole soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom v občini Kamnik. 2 Ta sklop se objavi v Uradnem listu SRS, St. 22-25/76 Kamnik, dne 1. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. LENART 1290. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in po 8. in 185. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73 in 16-145/74) na seji vseh zborov Skupščine občine Lenart dne 4. novembra dne 1976 sprejela ODLOK o javnem redu in miru v občini Lenart , I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in miru, zdravja in čistoče, zunanjega videza mestnega naselja in naselij ter zelenih površin in ukrepi za varovanje živali v občini Lenart. 2. člen Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in de- ' lo, tako da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za privlačen in dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana. Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove, pomanjkljive skrbi za mladoletnike. II. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 3. člen Zaradi Varstva miru in družbene discipline je prepovedano: 1. pijanim osebam kljub opominom zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih tn na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače; 2. točiti alkoholne pijače vinjenim r^ebam; 3. točiti in prodajali alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; 4. mladini izpod 16. leta starosti zadrževati se brez spremstva staršev ali skrbnika v gostinskih in drugih podobnih lokalih tor na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholno pijače (po 21. uri); 5. kvartali v javnih lokalih: 6. točiti in prodajati alkoholne pijače na športnih prireditvah ali jih tja prenašati brez posebnega dovoljenja pristojnega organa; 7. zadrževati se v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo ak-koholne pijače, preko dovoljenega ali določenega obratovalnega časa; 8. kaditi v športnih dvoranah, kinomatogralih, v prostorih, kjer se prodaja kruh in v drugih prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano (na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih, če se prisotni o tem ne dogovorijo drugače); 9. prenočevati na senikih, kozolcih, v parkih, na avtobusnih postajališčih in podobnih objektih; 10. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih 'omrežij v času izrecnega opozorila na to, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena; 11. postavljati mlaje ob cestah, razen ob proslavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije ter samoupravne in druge družbene skupnosti; 12. parkirati ali postavljati vozila na hišnih dohodih ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore ali prometne površine; 13. puščati v stanovanjskih naseljih motoma vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje ter se brez potrebe voziti po naseljih; 14. ovirati promet peščev po pločnikih z zadrževanjem v skupinah na krajih, ki predstavljajo prometne ožine; 15. poškodovati ali odstraniti oglasna in druga obvestila v času, ko imajo še pomen; 16. motiti ali ovirati organizirane sprevode ali vznemirjati udeležence teh sprevodov; 17. krošnjarjenje po domovih brez. ustreznega dovoljenja. * III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJ/1 4. člen Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano: 1. v javnih lokalih nositi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad; 2. odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer bi se lahko zanetil požar, sežigatl odpadke ali kuriti v bližini stavb ali drugih objektov, tako da to moti okolico s smradom ali dimom; 3. dražiti živali; 4. z brezobzirno vožnjo škropiti ali mazati ljudi; 5. opustiti popravilo ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja; 6. uničiti, poškodovati ali odstraniti napisne table in druga javna znamenja; 7. poškodovati, odstraniti ali neupravičeno ogrožati javno razsvetljavo; 8. z metanjem kamenja ali fračo nn krajih, kjer lahko to ogroža varnost ljudi ali premoženja; 9. opuščati namestitev opozorila »HUD PES«, če je pri hiši tak pes, psi čuvarji morajo biti priklenjeni. voditi pa se morajo na vrvici; 10. pustiti ob javnih cestah ali poteh ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost ljudi in prometa; 11. poškodovati, uničiti ali odstraniti poštne nabiralnike ter priprave in naprave na otroških in športnih Igriščih; 12. puščati otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih nevarnih krajih; 13. sankati, smučati, kotalkati ali igrati se na cestah; 14. ovirati promet na pločnikih in drugih javnih površinah z odlaganjem kuriva ali drugega materiala za dlje kot 12 ur; 15. prislanjati kolesa na stene hiš, robnike cestnih hodnikov, na izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko škodi ali ovira promet. 5. člen Na javnem ali zasebnem prostoru je prepovedano: 1. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in podobnih naprav, vse omenjene naprave se morajo v nočnem času od 22. do 6. ure prilagoditi na sobno slišnost; 2. s preglasnim govorjenjem, petjem ali na kak drug način motiti počitek med 22. in 6. uro; 3. povzročati hrup ali ropot v bližini šol ali drugih javnih ustanov; 4. brez dovoljenja namerno povzročati detonacije z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami; 5. povzročati od 22. do 6. ure hrup z motornimi vozili. 6. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa. morajo biti v zaprtih prostorih tako, da se ne moti nočni mir in počitek. IV. VARSTVO ZDRAVJA. ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA KRAJA 7. člen Zaradi varstva, zdravja in čistoče ter zunanjega videza kraja je prepovedano: 1. metati odpadke, pljuvati ali kako drugače onesnaževati tla ali predmete na javnih prostorih; 2. poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke. postavljene na javnih mestih; 3. puščati odplake in fekalije na javna pota ali v odkfite cestne jarke: 4. voditi ali puščati živali v javne lokale, otroška igrišča in pokopališča; 5. prati motoma vozila na bregovih akumulacijskih jezer, bregovih in v strugah rek in potokov; 6. prevažati mrhovino, kosti in kože v nasprotju z zakonitimi določili ter puščati mrhovino nezako-pano; 7. metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti- 8. nameščati lepake in druge oglase na krajih, ki niso za to določeni, risati, pisati po zgradbah, poslopjih. ograjah ali vozilih; 9. parkirati vozila na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali drugega upravičenca: 10. s kakršnimkoli orožjem ali napravo streljati ptice in druge živali oz. jih s kakršnimikoli drugimi mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi uničevati; 11. gojti domače živali v stanovanjskih predelih in v objektih ter na območjih, kjer je to prepovedano, 8 8. člen Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah oz b1*o’ sveti so dolžni odstraniti sneg, ki je zapadel preko noči, pločnikov in dohodov k hišam do 7. ure zjutraj; preko dneva pa skrbeti, da bo novo zapadli sneg sproti odstranjen; posipati pločnike ob morebitni poledici, če nastane' poledica ponoči, morajo biti pločniki posuti. V. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek kdor krši določbe 1., 2., 3., 5., 6., 10., 11., 16., 17. točke 3. člena; 1., 4., 5., 9., 11. in 14. točke 4. člena; 3. in 4. točke 5. člena; 6. člen; 1. in 5. točke 7. člena in 8. člena tega odloka. Pravne osebe se za prekršek iz 1. odstavka tega člena kaznujejo do 5.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa do 500 din. 10. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek kdor krši določbe 4. in 7. točke 3. člena; 6., 7., 8., .10.. 12. in 13. točke 4. člena; 1. in 2. točke 5. člena; 3., 6., 7. in 12. točke 7. člena tega odloka. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 1. odst. tega člena do 3.000 din, poleg pravne osebe se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do 1.000 din. 11. člen Z denarno kaznijo do 250 din, se kaznuje za prekršek kdor krši določbe 8., 9., 12.. 13.. 14. in 15. točke 3. člena; 2., 3. in 15. točke 4. člena; 5. točke 5. člena in 2., 4., 8., 9., 10. in 11. točke 7. člena tega odloka. 12. člen Ce stori mladoletnik prekršek po tem odloku se Kaznujejo njegovi starši, skrbnik oz. rejnik po določilih 9., 10. in 11. člena tega odloka. 13. člen Postopek za prekršek po tem odloku predlagajo organi za notranje zadeve in pristojni oz. pristojne občinske inšpekcijske službe. 14. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru na območju občine Lenart (Uradne objave, št. 19 in 21/67). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-12/67-8 Lenart, dne 14. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 1291. Po 9. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72) in 2t členu odloka o Urbanističnem programu za območje občine Lenart in urbanističnem načrtu za naselje Lenari v Slovenskih goricah (Uradne objave Murska Sobota, št. 17-194/67) ter 165 č'ena statuta obline Lenart (Urad- ni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1976 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Lenart 1. člen Naselja in območja, ki se po odloku o urbanističnem programu (Uradne objave Murska Sobota, št. 8-98/67 in Uradni list SRS, št. 29-1292/76) ne urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, se urejajo po določbah tega odloka. 2. člen V naseljih in območjih po tem odloku je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov ter naprav v skladu z elementi sprejetega urbanističnega programa, z drugimi veljavnimi predpisi in določbami tega odloka. 3. člen Za gradnjo novih objektov, za rekonstrukcjo ter adaptacije, s katerimi se spreminjajo zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov veljajo naslednji splošni pogoji: 1. Dovoljena je gradnja novih pritličnih, visoko-pritličnih in enonadstropnih objektov z dvokapnimi strehami s pogojem, da se njihova višina prilagodi gabaritu zgradb v naselju in da se pri oblikovanju objektov, predvsem glede naklona in kritine strehe, upoštevajo značilnosti naselja in okolja. Ta določila ne veljajo za industrijske in druge nestanovanjske objekte, za katere se določi višina objekta po presoji okoliščin v posameznih primerih. Obstoječe objekte je dovoljeno rekonstruirati ali adaptirati v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka. Objekte, ki presegajo višino po prvem odstavku te točke ni dovoljeno zviševati. Dovoljene so spremembe namena obstoječih objektov, če bo nova funkcija objekta v skladu z ustreznimi veljavnimi predpisi in prostorskimi predvidevanji po urbanističnem programu ter po določilih tega odloka. Za nov objekt v naselju ali območju, ki glede na sosednje proste parcele dopušča možnost gradnje več stanovanjskih hiš, je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo s prikazom urbanistične ureditve tega predela. 2. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od sosednjih zgradb najmanj 8 m oz. najmanj 4 m od parcelne meje. Manjši odmiki so dovoljeni, če tako narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če so zavarovane higiensko zdravstvene ter požarnovarnostne koristi, vendar mora biti objekt odmaknjen 1 m od parcelne meje. 3. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od javnih cest v skladu s predpisi o javnih cestah. Od krajevnih cest in vaških poti morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 4 m od meje cestnega zemljišča. Gospodarski objekti morajo biti situirani tako, da bodo v čim manjši meri vidni z ceste ter da ne vplivajo kvarno na zdravje okolice in varnost prometa Zato morajo biti taki objekti odmaknjeni praviloma najmanj 12 m od stanovanjske hiše. razdalja med vodnjakom in greznico pa mora znašati najmanj 20 m. 4. Objekti brez okenskih odprtin morajo biti odmaknjeni od parcelne meje soseda najmanj 1 m, kolikor se prizadeti stranki ne dogovorita drugače. 5. V naseljih, v katerih obstoja ali se gradi javni vodovod morajo biti praviloma vse zgradbe zgrajene po uveljavitvi tega odloka, v katerih se uporablja voda, priključene nanj. Kjer vodovoda ni, mora investitor urediti oskrbo z vodo v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije. 6. V naseljih v katerih obstoja javna kanalizacija, mora biti vsaka zgradba, iz katere se odvajajo odplake, priključena na kanalizacijo. V naseljih, kjer ni javne kanalizacije, je investitor dolžan speljati odplake v greznico, ki mora biti urejena po veljavnih sanitarno tehničnih predpisih in v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije. Praviloma je treba odvodnjavanje Odplak urediti preko skupinskih greznic. 7. Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz na cesto, krajevno ali vaško pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objektov ob cestah je po možnosti predvidevati za več objektov skupen priključek. Šteje se, da je zagotovljen dostop in dovoz na javno cesto, krajevno vaško pot, če je lastnik ali upravljalen zemljišča dal soglasje za uporabo. Soglasje mora biti dano v pismeni obliki. 8. Ob končanju gradnje mora investitor obvezno urediti okolje objekta, kot je določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju. 9. Ograje je dovoljeno postavljati tako, da ni ovirana preglednost javnih cest, krajevnih in vaških poti v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane, njihova višina lahko znaša največ 1,20 m od višine cestišča oz. pločnika. Ob javnih cestah, krajevnih in vaških poteh niso dovoljene ograje iz neobdelanega in odpadnega lesa ali drugih odpadnih materialov ter bodeče žice. 10. Velikost stavbne parcele se določa glede na funkcijo objekta. Pri družinskih stanovanjskih hišah velikost stavbne parcele znaša praviloma največ 600 m2, v izjemnih primerih pa zaradi nagiba terena največ 1.000 m2. Meja ob javni cesti, krajevni ali vaški poti pa praviloma ne more biti daljša kot 20 m. 4. člen Gradnja po tem odloku je dovoljena samo v strnjenih jedrih naselij. V strnjenih jedrih naselij je dovoljeno zidati le pritlične ali visokopritlične zgradbe, gospodarska in pomožna poslopja, ki morajo praviloma imeti dvokap-no streho s primernim naklonom, z rdečo strešno kritino. 5. člen Zunaj strnjenih jeder naselij je možna graditev objektov le za kmetijstvo in gozdarstvo, nadomestnih in pomožnih objektov, prizidkov ter obnova obstoječih objektov in komunalnih naprav. Gradnja teh objektov se sme dovoljevati na območjih, ki so manj pomembna za kmetijstvo in gozdarstvo, za razvoj turizma in za ohranitev pokrajinskih in naravnih lepot. Za gradnjo po določilih tega člena je potrebno soglasje krajevne skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti Lenart, gradnjo pa odobri komisija za urbanizem Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, razen v primerih, ko se gradi nadomestne objekte. 6. člen Ne glede na določbe 4. in 5. člena je izjemoma v posebej utemeljenih primerih dovoljena stanovanjska gradnja in gradnja komunalnih objektov na podlagi soglasja Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart, če tako predlaga komisija za urbanizem Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart in krajevna skupnost. 7. člen Za objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, si mora investitor predhodno pridobiti lokacijsko dovoljenje, razen pri prizidavah in adaptacijah, kjer se določajo lokacijski pogoji neposredno pri izdaji gradbenega dovoljenja. Za gradnjo pomožnih objektov se neposredno uporabljajo določila odloka o določitvi pomožnih objektov za katere ni potrebno izdati lokacijsko dovoljenje v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 33-769/72). Za gradnjo ograj je potrebna priglasitev s predložitvijo situacije 1 :500 in detajlom ograje. Žive meje se obravnavajo kot ograje. Za dograditve, druge adaptacije ali obnovitvene posege pri objektih iz 7. e člena odloka o urbanističnem programu za območje občine Lenart in urbanističnem načrtu naselja Lenart (Uradne objave Murska Sobota, št. 17-194,67 in Uradni list SRS, št. 29-1292/76), kakor tudi spreminjanje okolice objektov in gozdnih površin je potrebno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. 8. člen Gradnja počitniških hišic je dovoljena samo na območju gričevnatega dela občine in to pod splošnimi pogoji 3. členh |ega odloka. Ne glede na določila 1. odstavka tega člena je gradnja počitniških hišic dovoljena ob akumulaciji Gradišče in Cmi les v skladu z zazidalnim načrtom teh območij, strnjenem naselku Strma gora (k. o. Sp. Voličina) in naseljih Zavrh (k. o. Zavrh in Sp. Voličina), Zg. Porčič (del k. o. Zg. Porčič), Zg. Partinje (k. o. Par-tinje), Zg. Gasteraj (k. o. Zg. Gasteraj in Stajngrova) (k. o. Sv. Trije kralji). Gradnja počitniških hišic ni dovoljena tarn> kjer bi kvarno vplivala na pokrajinske značilnosti, naravne lepote ali bi bila v nasprotju z javnimi interesi. Za gradnjo počitniških hišic se smejo uporabljati kmetijske in gozdne površine manjše proizvodne vrednosti. Za gradnjo počitniških hišic na območjih, ki niso navedene v 2. odstavku tega člena je potrebno soglasje Zavoda za spomeniško varstvo, Kmetijske zemljiške skupnosti Lenart in Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnogospodarskega območja Maribor. O gradnji odloči Izvršni svet Skupščine občine Lenart na predlog urbanistične komisije Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart in krajevne skupnosti. Graditelji počitniških hišic so dolžni po sklepih krajevne skupnosti prispevati k izgradnji in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav. 9. člen Z denaVno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija ali druga pravna oseba, ki kot investitor: 1. v naseljih, kjer je javni vodovod, ne priključi nanj zgradbe v kateri se uporablja voda (5. tč. J. odst. 3. člena), 2. v naseljih, kjer ni javnega vodovoda ne uredi oskrbe z vodo v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije, za zgradbo v kateri se uporablja voda (5. tč. 1. odst. 3. člena), 3. v naseljih, kjer je javna kanalizacija, ne priključi nanjo zgradbe, za odvajanje odplak (6. tč. 1. odst. 3. člena), 4. v naseljih, kjer ni javne kanalizacije, ne spelje odplak v greznice, v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije ali uredi odvajanje odplak preko skupinske greznice v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije (6. tč. 1. odst. 3. člena), 5. ne uredi okolice zgrajenega objekta, kot je to določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju (8. tč. I. odst. 3. člena), 6. zgradi ali postavi ograjo v nasprotju z določilom 9. tč. 1. odstavka 3. člena. Za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din tudi odgovorna oseba delovne organizacije ali druge pravne osebe. 10. člen Posameznik, ki stori prekršek iz L odstavka 11. člena se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 5.000 din. 11. člen Urbanistični red pregleda in uskladi občinska skupščina po potrebi, najmanj pa ga vsakih pet let uskladi s spremenjenimi družbenimi potrebami in koristmi. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-12/71-17 Lenart, dne 4. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 1292. Na podlagi 3- člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 165. člena statuta Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah dreužbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1976 sprejela O D L O K o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje občine Lenart in urbanističnem načrtu naselja Lenart v Slovenskih goricah 1. člen V 7. členu odloka o urbanističnem programu za območje občine Lenart in urbanističnem načrtu za naselje Lenart v Slov. gor. (Uradne objave Murska Sobota, št. 17-194/67) se za besedama »Zg. Ščavnica« doda beseda »Lokavec«. Doda se nova točka »d)«, ki glasi: »d) Turistično rekreacijska centra črni les in Gradišče«. 2. člen Za 7. členom odloka se dodajajo novi 7. a, b, c, d, e, členi in glasijo: i »7. a člen Urbanistični načrt se izdela za mestno naselje Lenart z okolico, ki obsega naslednje območje k. o. Lenart, Zg Zerjavci, Zamarkova, Radehova in Sp. Porčič: Od izhodiščne točke pri mostu na potoku Velka, na regionalni cesti št. 11/387 po levem bregu regulirane struge potoka Velka do meje k. o. Lenart, naprej v k. o. Zg. Zerjavci po levem bregu predvidene struge reguliranega potoka Velka preko pare. št. 77, 79, 100, 101/1, 914/3, 906/1, 905/2, 904/4 do mostu na regionalni cesti št. 11/346, po novi trasi iste regionalne ceste do severne meje pare. št. 926/1, po južni meji pare. št. 921/2, 923/1, 983, 1043 do lokalne ceste Lenart— Jurovski dol, po tej lokalni cesti do tromeje k. o. Zg. Zerjavci—Varda—Lenart od tu po južni meji pare. št. 233/1, v smeri jug preko pare. št. 233/1, 227, 236, 240, 221/2, 238/1, južni meji te parcele do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol pri pare. št. 238/4 naprej po zapadni trasi ceste Lenart—Jurovski dol, do predvidenega rezervata za bodočo hitro cesto Maribor—Radgona, po severnem robu rezervata te ceste preko pare. št. 218, 219, 109/2, 185/2, 183, 182 do potoka Globovnica na meji s k. o. Zamarkova, od tu poteka meja v k. o. Zamarkova po severnem robu predvidenega rezervata za bodočo hitro cesto preko pare. št. 693, 690, 688, 1342/2, 683/1, 726, 725/1, do severozapadnega roba pare. št. 727/2, preko pare. št. 727/3, 728/1 in regionalne ceste št. 387, nato po vzhodni meji pare. št. 659, 650, 661, 662, 663, 664, 643, 644, 199, 188 do severovzhodnega dela pare. št. 171 v jugovzhodni smeri preko pare. št. 173, 174/1 do lokalne ceste pare. št. 1342/2, ob severnem robu trase te lokalne ceste do pare. št. 42, ob severnem robu pare, št. 42, 41/1, 44/3, po severnem robu trase lokalne ceste pare. št. 1345 do poti na Kamenšak pare. št. 1346/2, po poti na Kamenšak v smeri severovzhod do mostu na Globovnici, po desnem bregu regulirane struge Globovnice do meje k. o. Zamarkova, po isti strani struge dobavnica v k. o. Radehova do vzhodne meje pare. št. 486, preko struge Globovnica po zapadni meji pare. št. 446. 443/3, 443/4, 443/1, 443/2, 442 do severo-zapadne meje k. o. Radehova, po katastrski meji do regionalne ceste št. 11/346, po južni meji regionalne ceste 11/346 do križišča s krajevno potjo pare. št. 697 k. o. Radehova, od tu po vzhodni meji ceste pare. št. 697 k. o. Radehova, po jugovzhodni meji pare. št. 218, 216, 211/1, 210/2, 202, 203/1. 204, 189, 188, jugozapadni meji pare. št. 178, južni meji pare. št. 154/2, 154/3, 157/1, 157/3 po katastrski meji k. o. Radehova do regionalne ceste 11/346, severni meji regionalne ceste 11/346 v k. o. Lenart in nato po zapadnih mejah pare št. 593. 541, preko pare. št. 74/1 do OJ-6 po vzhodni meji OJ-6 do pare. št. 32/1. po severni meji pare. št. 34/3 prek pare. št. 390/1. 396/1 prek lokalne ceste pare. št. 665 v vzhodni smeri preko pare. št. 398. 399/1, 399/2. 400. 409/2, 414/1. preko struge Velke do pare. št. 414/5. levem bregu struge Velke do pare. št. 436/1 v k. o. Sp. POrčič od tu naprej v vzhodni smeri preko pare. št. 437. 433. 432. 426/2. 426/3 do severne meje pare. št. 406/1 vzhodne meje pare. št. 439 po lokalni cesti pare. št. 1164/2 do pare. št 407/1. preko te lokalne ceste po vzhodni in severni meji pare. št. 458 k. o. Sp. Porčič. v ravni črti do pare. št. 451 in severozapadni meji lokalne ceste pare. št. 1158/4, 1161, preko regionalne ceste št. 11/387 do severozapadne meje pare. št. 1160/1 do melioracijskega jarka pare. št. 1085/3, po melioracijskem jarku pare. št. 1085/3, 1089/6 do potoka Velka in nato do izhodiščne točke pri mostu Velka, na regionalni cesti 11/387. 7. b člen Zazidalni načrti se izdelajo za centre krajevnih skupnosti: Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurovski dol, Lokavec, Voličina, Zg. Ščavnica in za naselji za kritje potreb nastanitve prebivalstva Močna in Selce. Zazidalni okoliši, za katere se izdelajo zazidalni načrti, obsegajo naslednja območja: a) Zazidalni okoliš Benedikt zajema del k. o. Benedikt: Od izhodiščne točke ob regionalni cesti št. 387 na severni meji pare. št. 527 in 530/1 do potoka Drvanja ter ob levem bregu struge potoka Drvanja obide pare. št. 500/1 vse do k. o. Trije kralji, nato poteka po meji k. o. Trije kralji, do lokalne ceste pare. št. 1145/10 in ob njej do potoka ob vzhodni meji pare. št. 499/1, 494, 493, 488/1 do lokalne poti pare. št. 1145/8 do južne meje pare. št. 458, 452/1 in 459/1, kjer prečka regionalno cesto št. 387, po južni meji pare. ša. 460/1 do lokalne poti 1145/7, preko te poti v zapadni smeri preko pare. št. 460/6, 429/1, 428/1, v južni smeri preko pare. št. 428/1, 640, 427/2, južne meje pare. št. 641, v jugovzhodni smeri preko pare. št. 637, 472 do lokalne poti 1145/1, v jugozapadni smeri preko potoka Drvanja in pare. št. 502/1, 503 do lokalne poti 1143/1 po tej lokalni poti v južni smeri do južne meje pare. št. 532 ob njej do regionalne ceste 387 ter ob njej do izhodiščne točke. b) Zazidalni okoliš Cerkvenjak zajema dele k. o. Cerkvenjak in Cogetinci: Od izhodiščne točke ob regionalni cesti št. 351 na severni meji pare. št. 61/1 v vzhodni smeri preko pare, št. 63, 64, 65, 71, 73, 77, 78, 81, 86, 87, 90/2, 92/3, 107/1, 108/1, 102, preko lokalne ceste pare. št. 792 in pare. št. 110/1, 4/11 (stavbišče) 111/1, 112/1, 118/2, 118/1, 121, 4/6 (stavb.), 123/1, 123/2, 125/2, 126/1, nato v severni smeri po južni meji pare. št. 136/2, 138, 144/4, 144/1 v severovzhodni smeri preko pare. št. 144/4, 149/2, 149/1, 147, v severozapadni smeri do južne meje pare. št. 165/1, v vzhodni smeri preko pare. št. 164, 173, 176/1, 181/1, 188, v južni smeri preko pare. št. 188, 187, v vzhodni smeri preko pare. št. 187, 184, 186, 193/1, 198/1, 203/3, 202, 203/1, v severni smeri do lokalne poti pare. št. 794, v vzhodni'smeri preko pare. št. 207, 210/1, 210/2, 219/1, 21§/3, 223/2, 211, 223/1, 225/1, 229/1, 229/2 v severni smeri preko pare. št. 228/2, 230/1, 231 so meje k. o. Cerkvenjak in regionalne ceste št) 351 ob tej cesti v zapadni smeri do zapadne meje pare. št. 668 k. o. Cogetinci v severni smeri preko pare. št. 667, 665/2, v severozapadni smeri preko pare. št. 665/2, 651, 650, 649/1, 645 do lokalne ceste pare. št. 1299 preko te ceste v severni smeri preko pare. št. 643, 644, v jugozapadni smeri preko pare. št.‘ 644, 611, 639/3, 636/2, 636/1 v južni smeri preko pare. št. 636/1, 636/2, 637 do južne meje k. o. Cogetinci, po meji te k. o. tromeje k. o. Cogetinci—Brengova—Cerkvenjak, nato'po meji k. o. Cerkvenjak v zapadni in južni smeri do pare. št. 9 v južni smeri preko pare. št. 16, 26/1, 27, 30/1,33,35/4, 40/1, 39, 43, 44, 55, v zahodni smeri preko pare. št. 55, 45, 49, 47, 46, nato po zahodni meji k. o. Cerkvenjak do izhodiščne točke. c) Zazidalni okoliš Gradišče zajema dele k. o. Sv. Trojica—Gradišče, Stari Porčič in Zg. Senarska: Od izhodiščne točke priključka lokalne poti pare. št. 484 k. o. Zg. Senarska na lokalno cesto pare. št. 482 v južni smeri do pare. št. 252/3 v vzhodni smeri preko pare. št. 242/3, 244/1, 245/2, 247/1 do lokalne cesie pare. št. 485, po tej cesti v južni smeri, nato v vzhodni smeri preko pare. št. 250/3, do zapadne meje pare. št. 250/2 v severozahodii smeri preko pare. št. 250/2, 248/1, 248/2, 227/3, 231/4, 231/3, 228/2, 217/1, 216, 213 v zahodni smeri preko pare. št. 213, 208/2, 209, 208/1, 207, 204/1, 204/2, 202/2, 201, 199, 197, v severovzhodni smeri prek pare. št. 197, 196, do meje k. o. Sv. Trojica (Gradišče) v vzhodni smeri do jugovzhodne meje pare. št. 279/1 v severni smeri ob zapadni meji pare. št. 275, v vzhodni smeri preko pare. št. 275, 274, 271/2, 271/1, 271/3, 269, 264, 263/2, 260, 259/ 258/3, 259/4 ob zahodni meji pare. št. 256/1 do lokalne poti pare. št. 302, po tej poti v vzhodni smeri do pare. št. 251, preko lokalne ceste pare. št. 302 do jugovzhodne meje pare. št. 175, v zapadni smeri preko pare. št. 175, 199, 196, 188, 189, 184,/V severni smeri po zapadni meji pare. št. 184 preko pare. št. 177, v severozapadni smeri preko pare. št. 178, 172/1, 171/4 v severni smeri preko pare. št. 171/4, 172/3, 153, 151, 140, 141, 133/1, 133/2, preko lokalne ceste pare. št. 300, paro. št. 130/1, 127, 122/1, 125/2, 125/1, 120/4, v jugozapadni smeri preko pare. št. 120/3, 73 do meje k. o. Stari Porčič, po meji k. o. Stari Porčič do lokalne ceste pare. št. 1149, po tej cesti v zapadni smeri do vzhodne meje pare. št. 74. v južni smeri do O.J-5 preko OJ-5 po zapadni meji pare. št. 1172 do meje k. o. Zg. Senarska, nato v južni smeri ob SOJ-u do občinske poti pare. št. 500 k., o. Zg. Senarska preko SOJ pare. št. 501, v vzhodni smeri preko pare. št. 117T, v južni smeri preko pare. št. 118. 161/2 do lokalne ceste pare. št. 48° *er po jugovzhodnem robu te ccs'e do izhodiščne točke. d) Zazidalni okoliš Jurovski dol zajema dole k. o. Jurovski dol in Maina: Od izhodiščne točke pri mostu na potoku Globov-nica, na lokalni cesti pare. št. 543 k. o. Jurovski dol po tej lokalni cesti v smeri proti vzhodu do lokalne poti pare. št. 651 k o. Maina, nato po tej smeri proti severu do južne meje pare. št. 484/2. in po tej meji do potoka Globovnica v smeri zahod, nato v isti smeri po južni meji pare. št. 369/2 k. o. Jurovski dol. nato poteka v severni smeri preko pare. št. 369/2, 371, 369/4, 372, 370, do južne meje. pare. št. 494/7 in po tej meji do lokalne ceste pare št 543, v zapadni smeri po južni meji pare. št. 385/1,, 385/3, 385/6, 385/9 preko pare. št. 45/2, do lokalne poti pare. št. 528/1, v jugovzhodni smeri preko pare. št. 46/3. 45/1. v zapadni smeri preko pare. št. 44, 20/1. 20/3 v jugozapadni smeri preko pare. št. 20/3. 20/4. do severovzhodne meje pare. št. 40/4, nato severozapadni smeri po južni meji pare. št. 20/4. 44. v južni smeri preko parcel 49. 40/5. preko lokalne poti pare. št. 538, pare. št. 34/1, 29/2. 29/1. v jugozapadni smeri preko pare. št. 29/1. 29/2. 30 v vzhodni smeri preko pare. št. 24/1, 24/2, 91/1. 94'3. 94/2, 98, v severni smeri preko pare. št. 9/2, 9/3, 9/4. 9/1. do lokalne ceste pare. št. 543 in po tej cesti do izhodiščne točke. ’ , e) Zazidalni okoliš Lokavec zajema del k. o. Loka vec: Od izhodiščne točke na križišču krajevne ceste pare. št. 430. in 43.2, po krajevni cesti pare. št. 432 severovzhodni meji pare. št. 345 preko pare. št. 122/3 do vzhodne meje pare. št. 122/5. po vzhodni meji pare. št. 67/2, 67/5 v smeri zapad do severovzhodne meje pare. št. 72 v ravni črti do pare. št. 74/2, severovzhodni meji pare. št. 74/2, 64/2, severozahodni meji pare. št. 77, vzhodni meji pare. št. 78, 80/1, severni meji pare. št. 80/1, vzhodni meji pare. št. 82/2, 86/1 po katasti-ski meji do pare. št. 90/2 v ravni črti preko pare. št. 95 do vzhodne meje pare. št. 100 v ravni črti od zahodne meje pare. št. 99 preko pare, št. 100 do pare. št. 105, po zapadni meji pare. št. 106, 111, jugozahodni meji pare. št. 112, po krajevni poti pare. št. 434 do zahodne meje pare. št. 127, po krajevni cesti pare. št. 435 do južne meje pare. št. 128/6, severni meji pare. št. 128/2, 128/1 v ravni črti preko pare. št. 130/2 do krajevne ceste pare. št. 437 po krajevni cesti proti severovzhodu do severne meje pare. št. 130/2 preko pare. št. 131/1 do jugozahodne meje pare. št. 339/1 in po jugozahodni meji pare. št, 343, 333/2, 331/1 in po jugovzhodni meji te parcele do izhodiščne točke na krajevni cesti pare. št. 430 f) Zazidalni okoliš Voličina zajema dele k. o. Sp. Voličina, in Zg. Voličina: Od izhodiščne točke pri lokalni poti pare. št. 908/3 na zahodnem delu pare. št. 748/3 v smeri proti severovzhodu prek pare. št. 749, v smeri proti srrieri preko pare. št. 35, 34 2, do lokalne poti pare. št. 918 in po tej poti v smeri proti severozahodu do lokalne ceste pare. št. 910 po tej cesti v smeri proti severovzhodu do pare. št. 316 v smeri proti severu preko pare št. 316, 312, ‘311, 310/2. 306/1, 307/3. 306/2, v smeri proti zahodu preko pare. št. 306/2, 309/3, 324, 326/1. 326 2, 325/1, 327. v smeri proti iugu preko pare. št. 327, 320/1, 318/1, 310 v Smeri proti jugovzhodu preko pare. št. 710/1, 740/2 v smeri proli jugozahodu preko pare. št. 740/2, preko lokalne ceste pare. št. 911/1 in po tej cesti v smeri ppoti severozahodu do pare. št. 74.1, nato v smeri proti zahodu preko pare. št. 741, 738/1 do meje k. o. Zg. Voličina, po meji te k. o. do južne meje pare. št. 727 v k. o. Zg. Voličina, nato v smeri proti zahodu po lokalni poti preko pare. št. 1110 do pare. št. 590/2 v smeri proti jugu preko pare št. 590^2. 593/1. 593/2 do lokalne poti pare. št. 1120, nato po tej poti do severovzhodne meje pare. št. 591, v smeri proti jugu po meji pare. št. 591 do lokalne poti pare. št. 1137. po tej lokalni poti v smeri proti severovzhodu do pare. št. 53O/ 3. v smeri proti jugu preko pare. št. 580/3. 583. preko lokalne poti pare. št. 909/Ži do meje k. o. Šp. Voličina, nato v smeri proti jugovzhodu preko pare. št. 758/2, 758/1. 757 do severozahodnega dela pare. št. 755/1 v smeri proti severovzhodu po severni meji pare. št. 755/1. 753/3. 753/6 do lokalne poti pare. št. 908/3 in po tej poti v smeri proti severu do izhodiščne točke. a) Zazidalni okoliš Zg. Ščavnica zajema dele k. o. Zg. Ročica. Krivi vrh in Kremberg: Od izhodiščne točke na lokalni cesti pare. št. 347/2 k. o. Kremberg na severni meji pare. št. 100 k. o. Zg Ročica v smeri proit vzhodu po meji te pare. št. do pare. št 99 od tu v smeri proti severu preko pare. št. 99, 108. 109. 110 v smeri proti vzhodu po severni meji pare. št. 110, v smeri proti severuipreko pare. 111. 115/ l, 115/2, v smeri proti zapadu po' južni meji pare. št. 115/2 do moje k. o. Krivi vrh. nato v smeri proti severu preko pare št. 6/2. 4/3. 14. 15 v smeri pVoti jugu preko pare. št. 15. 14, v smeri proti vzhodu preko pare. št. 14. 15, 20. 23',1. 25. 26, 27, 31 do meje k. o. Zg. Ročica in preko te meje v smeri proti vzhodu preko pare. št. 150/1. 150/3. 153/2 do zahodne meje pare. št. 156/1, v smeri proti severu po zahodni meji pare. št. 156/1. preko pare. št. 154/1 in lokalni poti pare, št. 1026/3 do meje k. o. Krivi vrh in preko te meje v smeri proti severu preko pare. št. 38/1, 46, 47, 45, 50/2, 52, v smeri proti zahodu preko pare. št. 50/2, 51, 50/3, 53/1, 53/4 v smeri proti jugu preko pare. št. 53/4, 54, v smeri proti zahodu preko pare. št. 54, 53/2, 53/3, 58, 61/2, v smeri proti severovzhodu preko pare. št. 69/4, 69/1, 74, 78/1, 86/2, 86/1 v smeri proti severozahodu preko pare. št. 97, 94/1, v smeri proti zahodu preko pare. št. 94/1, 81, 80, 82, preko lokalne ceste pare. št. 186, pare, št. 162/1, do meje pare. št. 162/2 v smeri proti jugozahodu preko pare. št. 157/1, 165/2, 165/1, 167, 171 v smeri proti zahodu preko pare. št. 171, 177/ 2, 178 do meje pare. št. 184, po vzhodni meji pare. št. 184 do meje k. o. Kremberg po meji k. o. Kremberg v smeri proti vzhodu do severovzhodne meje pare. št. 334/2 k. o. Kremberg v smeri proti jugu preko pare. št. 334/2 v smeri proti vzhodu preko pare. št. 334/2, 328/4, v smeri proti jugu preko pare. št. 328/4, 328/1, 324/4, 324/5, 324/2, 322/3, 318/2, 315, 302, 301/4, 301/1, 300/1, 300/3, do meje pare. št. 294/4, v smeri proti vzhodu po severnih mejah pare., št. 294/4, 29V3, preko lokalne ceste pare. št. 347/2 in po tej cesti do izhodiščne točke. h) Zazidalni okoliš Močna zajema del k. o. Močna: ■ Od izhodiščne točke na regionalni cesti št. 387 na jugozahodnem delu pare. št. 337/2, proti severovzhodu preko pare. št. 285/2 db meje k. o. Močna—Partinje, po meji teh dveh k. o. proti severozahodu do pare. št. 292/2, proti jugozahodu«po južni meji pare. št. 292/2, v severozahodni smeri preko pare. št. 292/2, 293/2, 294/ 1, 297, 301/1, 302, 303/2. 305/2, 306/2. 308/1, 311/1, 311/2, 312, 313, 314, 315, 316. 335/1, 334/8, 334/6, 323, 324/2, 330. 329/6. 325, 328 preko lokalne poti pare. št. 339/1, po južni meji pare. št. 151 do lokalne poti pare. št. 340, po tej poti v južno smer do regionalne ceste št. 387 ter po južni strani trase te ceste do izhodiščne točke. i) Zazidalni okoliš Selce zajema del k. o. Selce Od izhodiščne točke pri lokalni poti pare. št. 1117/ 1, na skrajni severni meji pare. št. 598, v smeri proti vzhodu preko pare. št. 504/9. 504/2, v smeri proti severovzhodu preko pare št. 246/2. 247, 246/1, v smeri proti severozahodu preko pare. št. 246/1, 242/1, 245, 231/2, 224, preko lokalne poti pare. št. 1117/2, pare. št: 526/1. 528. 527, 529. do lokalne poti pare. št. 1117/2 in po tej poti do lokalne ceste pat-c. št. 1123/1 po tej lokalni cesti v smeri proli jugovzhodu do pare. št. 515.' v smeri proti jugozahodu preko pare. št. 176 (stavbi-šče) 521. v smeri proti jugozahodu preko pare. št. 516. 515, 512, 508/1. 595. 571/3, 594/1, 42 — stavbišče. 603/ 3, v smeri proti vzhodu preko pare. št. 603/3, 602, 599 do izhodiščne točke. 7.c člen Urbanistični red zajema naselja in območja, ki niso zajeta z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti. 7.d člen Grafični prikazi območij, za katera se izdelajo urbanistični in zazidalni načrti po 7. členu odloka so sestavni del tega odloka in stalno na vpogled pri upravnem organu za urbanizem Skupščine občine Lenart ter Zavodu za urbanizem Maribor. 7.e člen Kot zavarovana območja in objekti se štejejo: — okolica gradu Hrastovec, — okolica podružnične cerkve Sv. Trije kralji v Slov. gor., — zgoščeni zazidalni kompleksi posameznih na-stelij, ki so kot zaščiteni evidentirani pri Zavodu za spomeniško varstvo Maribor, — okolica vseh akumulacij v dolini Pesnice (Pristava, Crni los, Radehova, Gradišče), — okolica vseh zajetij za skupne vodovode, — okolica vseh zajetih za skupne vodovode, — vsi spomeniki, spominska obeležja in grobovi iz NOB, arhitekturni'in kiparski spomeniki z okolico, — vse zgradbe, arheološki spomeniki, kapelice, znamenja, spomeniki narave in krajinski parki z okolico ali posamezni deli zgradb, kot so evidentirani pri Zavodu za spomeniško varstvo Maribor. Obseg zaščitenega območja iz 1. odstavka te’ga člena določi Izvršni svet Skupščine občine Lenart na predlog komisije za urbanizem pri Izvršnem svetu Skupščine občine Lenart, Zavoda za spomeniško varstvo Maribor in krajevne skupnosti.« 3. člen V 11. členu se besede »Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve občinske skupščine se pooblašča« zamenjajo z besedami: »Komisija za urbanizem Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart se pooblašča, po predhodnem mnenju krajevne skupnosti«. 4. člen črta se besedilo 12. člena. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/65-122 Lenart, dne 4. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 1293. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73, 16/74), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1976 sprejela ODLOK o delovnem času v trgovini na drobno, gostinstvu in obrtnih delavnicah na območju občine Lenart 1. člen S tem odlokom se določa minimalni delovni čas za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo prodajo na drobno, gostinsko in obrtno dejavnost ter gostinske obrate in obrtne delavnice samostojnih obrtnikov (v nadaljnjem besedilu: obrati). Ta odlok določa tudi najdaljši čas, do katerega smejo biti odprti gostinski, obrati. Organizacija združenega dela in samostojni obrtniki določajo delovni čas v svojih obratih v okviru določil tega odloka, pri čemer so dolžne upoštevati potrebe potrošnikov, turizma ter načela dobrega gospodarjenja. 2. člen Občinslu upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v izjemnih primerih začasno dovoli, da se delovni čas podaljša, spremeni ali da se obrat med delovnim časom zapre, če obstajajo za to upravičljivi razlogi. 3. člen Delovni čas mora biti v obratih objavljen na vidnem mestu, če je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt ter številka in datum dovoljenja. 4. člen Določitev delovnega časa je potrebno priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo. 5. člen Prodajalne na drobno morajo biti odprte vsak delovni dan najmanj 7 ur dnevno med 7. in 19. uro, razen sobote, ko morajo biti odprte najmanj 5 ur dnev- , no, kolikor v nadaljnjih določbah odloka ni drugače določeno. 6. člen Ob sobotah popoldne so lahl^> prodajalne na drobno zaprte, razen ene trgovine z živili v krajevnih centrih Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Ju-rovski dol, Voličina in Zg. Ščavnica, ki morajo biti odprte do 17. ure. V mestnem naselju Lenart mora biti v soboto do 17. ure odprta tudi po ena specializirana prodajalna z živili (prodajalna kruha, mesa ter sadja in zelenjave). Prodajalne z živili, ki morajo biti odprte v soboto popoldne do 17. ure. določi pristojna organizacija združenega dela. Samopostrežne in ostale prodajalne, ki poslujejo nepretrgoma, morajo biti odprte vsak delovni dan v času od 7. đo 19 ure. Prodajalne s tehničnim in drugim industrijskim blagom in reprodukcijskim materialom morajo biti odprte najmanj 7 ur dnevno med 7. in 15. uro, razen v soboto popoldne, najmanj 1-krat tedensko pa morajo biti odprte tudi popoldne do 18 ure. V mestnem naselju Lenart morajo biti takšne prodajalne praviloma odprte vsak dan. razen sobote, med 7. in 18. uro, v soboto pa do 12 ure. Bencinske Črpalke morajo poslovati neprekinjeno najmanj od 6. do 20. ure. 7. člen ' Kadar sta dva zaporedna dneva dela prosta, 'so prodajalne lahko zaprte. Kadar so trije zaporedni dnevi dela prosti, poslujejo prodajalne z živili, prodajalne kruha, mesa in zelenjave tretji dan najmanj 3 ure od 8. do 11. ure. 8 člen Delovni čas v gostinskih obratih, ki strežejo s hrano in pijačo, je med 6. in 22. uro, v bifejih pa med 7. in 21. uro. Gostinski obrati, ki nudijo gostom prenočišča, poslujejo v zvezi z oddajanjem sob časovno neomejeno. Gostinski obrati v okviru samopostrežnih trgovin in drugih prodajaln se ravnajo po delovnem času prodajaln. Ob sobotah in nedeljah so .lahko gostinski obrati odprti 2 uri dalj, kot je to določeno v 1. odstavku tega člena. Gostinski obrati, locirani v namenskih turistično gostinskih conah izven naseljenih krajev, lahko imajo ob dnevih z glasbo lokale odprte 3 ure dalj, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena. Ob dnevih pred državnimi, republiškimi in občinskim praznikom in med temi prazniki, na pustno soboto in nedeljo ter pustni torek so lahko gostinski obrati odprti vso noč. 9. člen Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt zaradi čiščenja prostorov in tedenskega počitka zaposlenega osebja, vendar mora to priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gospodarstvo. 10. člen Obrtni obrati in obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo biti odprti tako, kot je to določeno za prodajalne. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko brivsko-frizerske delavnice razporedijo tedenski delovni čas tako, da smejo biti ob ponedeljkih zaprte, izjemoma pa morajo biti odprte ob ponedeljkih pred prazniki. Ne glede na določbo 1. odstavka tega člena lahko obrtni obrati in obrtne delavnice razporedijo v soglasju s pristojnim upravnim organom delovni čas tudi drugače, če tako zahtevajo krajevne potrebe ali značaj dela. 11. člen Z denarno kaznijo od 100 do 30.000 din se kaznuje za prekršek temeljna oziroma druga organizacija združenega dela: 1. če nima obrata odprtega v določenem času (5., 6., 7. in 10. člen); , 2. če ima gostinski obrat odprt dalj časa, kot to določa ta odlok (8. člen); 3. če nima na vidnem mestu objavljen delovni čas (3. člen); 4. če zapre obrat brez dovoljenja pristojnega občinskega organa (2. člen); 5. če začasne prekinitve obratovanja ne objavi na vidnem mestu (2. odstavek 3. člena); s 6. če ne priglasi delovnega časa pristojnemu občinskemu organu (4. člen). Z denarno kaznijej od 100 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 12. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik oziroma gostinec, če stori kakšno dejanje iz 11. člena tega odloka. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o minimalnem poslovnem času trgovin, mesnic. trafik, gostinskih obratov in gostišč ter obrtnih dejavnic na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 33-814/73. 34/73 ih 35/74). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-1/76-2 Lenart, dne 4. novembra 1976. Predsednik Skunščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 1294. * Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela dne 4. novembra 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1976 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov o ustanovitvi skladov občine Lenart 1. člen Odlok o ustanovitvi komunalnega sklada občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 6-97/65), preneha veljati z 31. decembrom 1976. 2. člen Odlok o ustanovitvi cestnega sklada občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 6-95/65) preneha veljati z 31. decembrom 1976. 3. člen Sredstva, pravice in obveznosti obeh skladov se po zaključnih računih za leto 1976 prenesejo na račun samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart. 4. člen Upravni odbor komunalngea sklada in upravni odbor cestnega sklada občine Lenart upravljata s sredstvi skladov v smislu določil odlokov o ustanovitvi skladov do konstituiranja samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart. Od konstituiranja dalje pa do 31. decembra 1976 upravljajo s sredstvi skladov samoupravni organi samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost občine Lenart ob smiselni uporabi statuta obeh sklpdov. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-9/76-3 Lenart, dno 4. novembra 1976. Predsednik .Skupščine občine Lenart Rožo Tuš 1. r. 1293. Na podlagi 42., 43., 44., 45. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Jurovski dol, je konferenca krajevne skupnosti Jurovski dol na seji dne 21. novembra sprejela SKLEP o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skup- * nosti Jurovski dol 1 Razpiše sc referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-48/72) za obdobje 1977 do vključno 1981. Referendum se izvede na območju celotne krajevne skupnosti v naseljih: Jurovski dol, Maina, Varda, Zg. Partinje, Sp. Gasteraj, Sr. Gasteraj, Zg. Gasteraj, Zitence. 2 Krajevni samoprispevek se bo uporabljal za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju navedenem v 1. točki tega sklepa. Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977 do 1981 znaša 1,346.725 din, od tega po posameznih vaških odborih (naseljih); Jurovski dol—Maina 395.440 din, Zg. Partinje— Varda 407.640 din, Sp. Gasteraj 217.845 din, Sr. .in Zg. Gasteraj 147.650 din, Zitence 178.150 din. 3 Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti, za katerega se podaljšuje samoprispevek delovnih ljudi in občanov in tudi zaposlenih občanov, ki še niso dopolnili 18 let starosti (drugi odstavek 7. člena zakona o referendumu — Uradni list SRS, št. 29-263/72). Glasovanje na referendumu bo v nedeljo 19. decembra 1976 od 7. do 19, ure na glasovalnih mestih. Glasovalna mesta določi volilna komisija krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Seznam glasovalnih mest mora biti objavljen na razglasni deski in v vseh naseljih krajevne skupnosti osem dni pred glasovanjem na referendumu. 4 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Jurovski dol Samoprispevek delovnih ljudi in občanov bi bil podaljšan za dobo 5 let za leto 1977 do vključno 1981 in bi ga prispevali zavezanci v gotovini, delovni sili ter prevozih in sicer: 1. v gotovini: — 2°/o od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka); — 1 °/o od čistega dohodka zavezanci davka iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav, — 0,5 °/o od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin. Osnova za samoprispevek zaposlenih v inozemstvu (zdomcev) je povprečni neto OD na območju občine pred letom, za katero se odmerja samoprispevek; 2. v delovni sili: — gospodinjstva od 200 do 1000 din KD en delovni dan, — gospodinjstva od 1001 do 5000 din dva delovna dneva, — gospodinjstva nad 5000 din KD tri delovne dni; 3. v prevozih: — lastnik traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje. Krajevnega, samoprispevka v gotovini bi bili oproščeni občani od socialnih podpor, dijaki od štipendij, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Krajevnega samoprispevka — delu oziroma nadomestila v denarju bi bili oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki. Moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Glasujem ZA PROTI (Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja s podaljšanjem krajevnega samoprispevka, »proti«, če se s podaljšanjem ne strinja.) Glasovnice morajo biti opremljene s pečatom krajevne skupnosti Jurovski dol. 5 Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in ugotavlja izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Jurovski dol. 6 Glasovanje na referendumu vodijo glasovalni odbori. ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Jurovski dol, na predlog krajevnega odbora SZDL Jurovski dol. 7 Pred podaljšanjem samoprispevka morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal podaljšanje samoprispevka delovnih ljudi in občanov za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Jurovski dol. 8 Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja za krajevno skupnost kot celoto. Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka sprejeme konferenca krajevne skupnosti. 9 Sredstva zbrana s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov so namenska in se bodo uporabljala samo za vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Jurovski dol po programu, ki je bil obravnavan na zborih občanov v krajevni skupnosti Jurovski dol. Naselje Jurovski dol porabi sredstva tudi za javno razsvetljavo. 10 Krajevni samoprispevek v gotovini, kmetom, obrtnikom in drugim zavezancem odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart obenem s splošnimi davki teh zavezancev. Zavezancem zaposlenim izven SR Slovenije, katerih iznlačevaici OD niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart. Krajevni samoprispevek od delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu. Za zbiranje ostalih sredstev krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti. Za izvajanje del po programu iz krajevnega samoprispevka skrbijo vaški odbori. 11 Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skup-osti Jurovski dol. 12 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost. 13 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik konference krajevnih skupnosti Jurovski dol Rudolf Fanedl T. r. LITIJA 1296. Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 9. decembra 1976 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. decembra 1976 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o priznanjih občine Litija 1. člen Dopolni se odlok o priznanjih občine Litija, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/75. 2. člen 5. členu se doda odstavek, ki se glasi: V izjemnih primerih, ob jubilejih, posebnih dosežkov na področju družbenega razvoja, lahko občinska skupščina podeli tudi več priznanj, kot jih določa prvi odstavek tega člena. 3. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-17/71 Litija, dne 10. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1297. Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 9. decembra 1976 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih upravnih organih 1 1. člen Dopolni se odlok o občinskih upravnih organih, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije št. 1/76, ki se na novo glasi: ODLOK o občinskih upravnih organih in sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta 2. člen 16. člen odloka o občinskih upravnih organih se spremeni in dopolni ter se glasi: Strokovne in druge zadeve za občinsko skupščino, njena delovna telesa in za delegate občinske skupščine, za delegacije, ki delegirajo delegate v republiške skupščino, opravlja sekretariat občinske skupščine. Sekretariat občinske skupščine vodi sekretar občinske skupščine. Sekretariat občinske skupščine opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — pripravo in organiziranje sej občinske skupščine in njenih teles, — pripravljanje predlogov aktov, ki se nanašajo na delo skupščinskega sistema, — spremljanje delegatskega sistema, delo s skupinami delegatov za delegiranje delegatov v Skupščino SR Slovenije, z delegacijami občinske skupščine, — sodelovanje skupščin z interesnimi skupnostmi, — sodelovanje s Skupščino skupnosti ljubljanske regije, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine občine, — pripravlja delovne programe za delo skupščine in njenih teles in skrbi za njihovo izvrševanje, — zagotavlja in pripravlja dokumentacijsko in drugo gradivo ter podatke, informiranje o delu občinske skupščine, njenih teles, delo družbenopolitičnih organizacij. skupščin interesnih skupnosti, — sodeluje s krajevnimi skupnostmi, — skrbi za protokolarne zadeve. 3. člen 17. člen odloka se glasi: Strokovne in druge zadeve za izvršni svet občinske skupščine in njegovih teles opravlja sekretariat izvršnega sveta. Sekretariat izvršnega sveta opravlja zadeve, ki se nanašajo na: — pripravo in organiziranje sej izvršnega sveta in njegovih teles. — pripravljanje predlogov aktov, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta. — sodelovanje s sekretariatom občinske skupščine Interesnimi skupnostmi, delegacijami za delegiranje delegatov za remibli*ko skupščino. — skrb za izvajanie sklonov Izvršnega sveta. — pripravlja delovne programe za delo izvršnega sveta in njegovih teles ter skrbi za njihovo izvajanje 4. člen 18. člen odloka se glasi: Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest v občinskih upravnih organih, delovnih mest v sekretariatu občinske skupščine in sekretariatu izvršnega sveta se določi z aktom o sistemizaciji delovnih mest upravnih organdv občinske skupščine. 5. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/76 Litija, dne 10. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek L r. 1298. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 21. novembra 1976 in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 1. decembra 1976 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. decembra 1976 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega samoprispevka za financiranje programa' gradnje osnovnih šol in sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, te-lesnokulturnih in kulturnih objektov na območju občine Litija 1. člen Dopolni se odlok o uvedbi občinskega samoprispevka, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6/75, ki se na novo glasi: ODLOK o uvedbi občinskega samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, sofinanciranja gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenega doma v Litiji, zdravstvene ambulante v Gabrovki, tclesnokultur-nih objektov na območju občine Litija 2. Člen Prvi člen odloka se dopolni s točko III.: III. ZDRAVSTVENO VARSTVO: — gradnja zdravstvenega doma v Litiji, — gradnja zdravstvene postaje za potrebe splošne in zobne ambulante v Gabrovki. Skupna predračunska vrednost del po oceni in gibanju cen v Ičtu 1976. ki se bodo po tem odloku financirala s prispevkom regionalne zdravstvene skupnosti. samoprispevkom občanov, prispevki organizacij združenega dela in drugimi dohodki znaša 64,000.000 din. 3. člen Dopolni se 2. člen s petim in šestim odstavkom, ki se glasita: Samoprispevek za financiranje programa iz 2. člena tega odloka se poveča za čas od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980. Iz naslova povečanega samoprispevka bo zbrano 12,950.000 din, regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana bo prispevala 28,800.000 din, drugi dohodki (komunalna opremljenost, dohodek od prodaje sedanjega zdravstvenega doma) 11,000.000 din in prispevek organizacij združenega dela 11,250.000 din. 4. člen Dopolni se 3. člen odloka: a) Za izvajanje programa iz tega odloka skrbi samoupravna interesna skupnost iz 3. člena odloka (Uradni list SRS, št. 6/75) s tem, da občinska zdravstvena skupnost delegira delegata v organe te skupnosti. 5. člen Spremeni se 4. člen, ki se na novo glasi: Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno bivališče na območju občine Litija in sicer: 1. občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja v združenem delu oziroma nadomestila 2 odstotka od neto osebnega dohodka mesečno, 2. občani, ki so zavezanci prispevkov od kmetijstva iz kmetijske dejavnosti 2 %> od katastrskega dohodka in poseka lesa letno, 3. občani, ki so zavezanci od samostojnega opravljanja obrtne in druge g'ospođarske dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 2 % od ugotovljenega dohodka, 4. občani, ki imajo dohodek iz naslova pokojnine po stopnji 2% od pokojnine mesečno. 6. člen Ta odlok velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. St. 010-6/69 Litija, dne 10. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1299. Na podlagi določil 11. in 15. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), plana stanovanjske graditve v občini Litija in 182. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10, decembra 1970 sprejela ODLOK o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija 1. člen Temeljne organizacije združenega dela. organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, družbenopolitične skupnosti in državni organi, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in društva (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso določile s samoupravnim sporazumom o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospo- darstvu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 27/76) najnižjega odstotka združevanja sredstev za te namene, izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva za te namene po stopnji 7 °/o od bruto izplačanih osebnih dohodkov. Ta sredstva se ob izplačilu osebnih dohodkov delijo in usmerijo za: — 0,345% gradnjo dijaških in študentskih domov, — 2,329 % družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — 1,331 % kreditiranje graditve stanovanj, — 2,995 % sklad skupne porabe organizacije za razširjeno reprodukcijo. 2. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 7% od skupnega zneska izplačanih bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva se vplačujejo na zbirni račun prispevkov in davkov občanov in jih davčna uprava prenaša na račun stanovanjske skupnosti, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 3. člen Določila tega odloka se uporabljajo od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 razen določila za združevanje sredstev za dijaške domove, ki se uporablja od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1980. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 55-1160/72), odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 55-1158/72) in odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve (Uradni list SRS, št. 55-1159/72). Obrazložitev : Delovni ljudje v občini Litija so se s samoupravnim sporazumom o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija v večini sporazumeli o najnižjem odstotku združevanja teh sredstev, Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) določa, da lahko občinska skupščina z odlokom predpiše naj nižji prispevek za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za organizacije, ki le-tega niso določile s samoupravnim sporazumom. Odlok določa isto višino odstotka izločanja sredstev tudi za občane, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Izvršni svet Skupščine občine Litija je na seji dne 23. 11. 1976 razpravljal o osnutku odloka in ga kot ^predlog predlaga Skupščini' občine Litija v sprejem. St. 010-7/76 Litija, dne 10. decembra 1976. Skupščine občine Litija Predsednik Jože Dernovšek 1. r. , J Ljubljana Šiška 1300. Na podlagi 195. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela * ODLOK o občinskih upravih organih I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Upravni organi občine Ljubljana Šiška (v nadaj-njem besedilu upravni organi) opravljajo upravne naloge iz občinske pristojosti na upravem področju za katere so ustanovljeni. Upravni organi izvajajo politiko, ki jo določa Skupščina občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu občinska skupščina)’ in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine, izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovb izvrševanje. Upravni organi odgovarjajo za stanje, spremljajo stanje in razvoj na področjih; za katere so ustanovljeni. Opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter začrtane politike, dajejo pobude za reševanje zadev občinski skupščini in izvršnemu svetu. 2. člen Upravni organi pripravljajo predpise in, druge splošne akte, opravljajo druga strokovna opravila v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine. Kadar upravni organiv v upravnih stvareh neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih Oseb ali drugih strank, so dolžni postopek voditi po določbah zakona o splošnem upravnem postopku. 3. člen Upravni organi so pri svojem delu v upravnem postopku samostojni in delajo v okviru zakonskih pooblastil, ter smernic in navodil upravnih organov višje stopnje. Ža zadeve iz občinske pristojnosti so upravni organi odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi so dolžni sodelovati med seboj, sodelujejo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o zadevah za katere imajo te organizacije in skupnosti skupni interes in potrebo ter zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 4. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na po-aročjih, ki spadajo v njihovo pristojnost ih na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih lju- di in občanoy, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega pomena, drugih skupnosti in organizacij, katere samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo usklajevanje dela, se medsebojno obveščajo o delu, še posebej v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino 5. člen Upravni organi morajo usklajevati svoje delo in programe dela s programi občinske skupščine, izvršnega sveta in njunih teles, razen v upravnih zadevah 6. člen Za realizacijo skupnih nalog lahko upravni organi po potrebi imenujejo delovne skupine ter združujejo delo in sredstva, ki so potrebna za izvršitev skupne naloge. Če pri reševanju skupnih nalog ni doseženo soglasje, obvestijo upravni organi izvršni svet, kateri o tem dokončno, odloča. 7. člen Upravni organi morajo seznaniti družbenopolitično skupnost o zadevah širšega družbenega pomena. II. ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV 8. člen Občinski upravni organi so organizirani kot oddelki in sveti. Oddelek deluje na področju, na katerem je izvrševanje dogovorjene razvojne politike, zakonov in drugih predpisov pretežno v pristojnosti občinskih upravnih organov. Svet deluje na področju na katerem je pri opravljanju nalog iz občinske pristojnosti potrebno zagotoviti sodelovanje, dogovarjanje, usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, KS, delovnimi organizacijami, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami zaradi zagotavljanja enotnosti pri Izvajanju dogovorjene razvojne politike. 9. člen Upravni organi pripravljajo osnutke in predloge odlokov, samoupravnih sporazumov in dogovorov ter sestavljajo analize in poročila. Dajejo mnenja občinski skupščini, izvršnemu svetu, kakor tudi mnenja na gradiva, ki jih za občinsko skupščino pripravljajo drugi organi in organizacije. 10. člen Občinski upravni organi so: — oddelek za davčne zadeve — oddelek za upravno pravne zadeve — oddelek za gradbene in komunalne zadeve — oddelek za finančne zadeve — oddelek za kadrovske zadeve — oddelek za LO — svet za družbene zadeve — svet za družbeno planranjc in družbenoekonomske odnose — svet za krajevne skupnosti. 11. člen V upravnih organih se ustanovijo notranje organizacijske enote kot službe in referati. Organizacijske enote so glede na značaj in obseg dela oblikovane tako, da se zagotovi učinkovito, smotrno in racionalno izvrševanje nalog, kakor tudi pravočasno uresničevanje pravic delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 12. člen Notranja organizacija upravnih organov je opredeljena s samoupravnim splošnim aktom, ki vsebuje — opredelitev organizacijskih enot — sistemizacije delovnih mest — način programiranja in izvajanja dela ter ostala določila, katera zagotavljajo uspešno delovanje upravnega organa. III. DELOVNA PODROČJA UPRAVNIH ORGANOV 13. člen Oddelek za davčne zadeve izdaja odločbe v upravnem postopku in opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na področja: — evidentiranja, odmere, izterjave davkov, prispevkov in taks — vodenje evidence o dohodkih, posameznih vrst prispevkov — sestavljanju zaključnih računov dohodkov in davkov — davčne inšpekcije in kontrole Oddelek pripravlja osnutke odlokov davčnih predpisov in daje predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje predpisov na tem področju. 14. člen Oddelek za upravnopravne zadeve izdaja odločbe v upravnem postopku, pripravlja usklajeno besedilo osnutkov predpisov ter drugih splošnih aktov za skupščino občine in opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na področja: — premoženjskopravnih zadev — gospodarsko upravnih zadev — zadev VVI in borcev NOV — krajevnih uradov. Oddelek daje pojasnila in strokovno pomoč urugim organom v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka. 15. člen Oddelek za gradbene in komunalne zadeve izdaja odločbe v upravnem postopku in opravlja naloge, ki se nanašajo na področja:., — urbanizma — gradbeništva in komunale — stanovanjskih zadev iz občinske pristojnosti — varstva okolja — vojaška pokopališča in objekte spomeniškega varstva — prometa Oddelek pripravlja osnutke odlokov in predpisov ter daje predloge za usklajevanje predpisov na tem področju. 16. člen Oddelek za finančne zadeve opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na področja: — proračuna in finančnega načrta — posebnih računov in skladov — sredstev za krajevne skupnosti — sredstev za zadeve VVI in borcev NOV — druge naloge iz finančnega področja. 17. člen /Oddelek za kadrovske zadeve opravlja strokovne naloge ter usmerja in spremlja izvajanje dela na področjih oblikovanja in izvajanja kadrovske politike ter štipendiranja v občini ter — vzpostavlja in vodi kadrovsko evidenco — opravlja strokovna dela za organe podpisnic 'družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in organe podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju — opravlja strokovna dela za komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve in komisijo za odlikovanja. Pri svojem delu sodeluje oddelek z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, skupnostmi in organizacijami. 18. člen Občinski upravni organ za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, če s predpisom niso posamezne zadeve dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Skupaj z drugimi upravnim organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine. 19. člen Svet za družbene zadeve opravlja upravne in druge naloge s področja: — vzgoje in izobraževanja — kulture — telesne kulture — zdravstva — socialnega skrbstva — otroškega varstva — invalidskega in pokojninskega zavarovanja — stanovanjskega gospodarstva — raziskovalne dejavnosti — zaposlovanja Svet sodeluje in se dogovarja s samolipravnimi interesnimi skupnostmi, usklajuje njihovo delovanje, obravnava in zavzema stališča, daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja, spremlja izvajanje družbenega plana občine na področjih družbenih dejavnosti, 'spremlja izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter predlaga ustrezne ukrepe. Svet sodeluje pri dogovarjanju meril skupne porabe. 2«. člen Svet za družbeno planiranje in družbeno ekonomske odnose usmerja in usklajuje svoje delo na področjih družbenega planiranja in opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo srednjeročnega družbenega plana občine, letnih planskih usmeritev, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje. Svet deluje na področjih: — prostorskega planiranja — gospodarstva — družbenih dejavnosti — krajevnih skupnosti. 21. člen Svet za krajevne skupnosti usmerja in usklajuje delo na' področjih delovanja krajevnih skupnosti in opravlja naloge, ki se nanašajo na: ' — načrtovanja razvoja in financiranja KS, samo- upravnega sporazumevanja z delovnimi organizacijami, SIS, drugimi organizacijami, še posebej z organizacijami posebnega družbenega pomena ) — opravlja strokovna dela za nemoteno dedovanje KS, podpisnic samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o združevanju vn uporabi sredstev — sodeluje z občinskimi, mestnimi in regionalnimi družbenopolitičnimi organizacijami pri enotnem načrtovanju razvoja KS. IV. VODENJE IN PREDSTAVLJANJE UPRAVNIH ORGANOV 22. člen Oddelek upravnega organa vodi in predstavlja načelnik, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sčeja, pod pogoji in na način kot jih določa zakon in statut občine. 23. člen Svet vodi predsednik sveta. Predsednika in člane sveta imenuje in razrešuje na predlog predsednika izvršnega sveta občinska skupščina pod pogoji in na način kot jih določa Zakon in statut občine. Strokovno službo sveta vodi in predstavlja vodja strokovne službe, ki ga imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta občinska skupščina pod pogoji in na način kot jih določa zakon in statut obline. Vodja strokovne službe sveta ima enake pravice in dolžnosti kot načelnik oddelka. 24. člen Načelnik oddelka in vodja strokovne službe organizira in vodi delo oddelka oz. službe, skrbi za pravilno in pravočasno izvrševanje nalog. Izdaja odločbe v upravnem postopku in odloča o drugih zadevah iz pristojnosti oddelka oz službe. Predsednik sveta sklicuje in vodi seje in skrbi za izvajanje sprejetih sklepov 25. člen Načelnik oddelka, predsednik sveta in voaja strokovne službe so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. 26. člen Načelnika oddelka oz., vodjo strokovne službe sveta nadomešča namestnik načelnika oz. vodje strokovne službe, predsednika sveta pa podpredsednik, ki jih imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta pod pogoji in na način, kot jih določa zakon in statut občine. V. ORGANIZACIJA SKUPNIH SLUŽB 27. člen Za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena za vse upravne organe in izvrševanje organizacijsko-teh-ničnih nalog za delovanje skupščine in njenih organov, deluje oddelek skupnih služb, kateri združuje: — službo za vzdrževanje zgradb in opreme — glavno in sprejemno pisarno — kadrovsko službo za upravne organe — stroj episnico in razmnoževalnico — ekonomat — urad za najdene predmete 28. člen Oddelek skupnih služb vodi vodja oddelka skupnih služb. Delovno mesto vodje oddelka je opredeljeno v sistemizaciji delovnih mest oddelka in se zaseda po javnem razpisu. 29. člen Naloge, ki so skupnega pomena za delo upravnih organov in so tako opredeljene z aktom o notranji organizaciji nadzira po pooblastilu predsednika izvršnega sveta predsednik ali član IS. VI. SREDSTVO ZA DELO 36. člen Sredstvo za delo in vse druge materialne pogoje za nemoteno delo upravnih organov so določena v finančnem načrtu, ki je sestavni del proračuna občine. S sredstvi za osebno in skupno porabo samostojno razpolagajo delavci delovnih skupnosti upravnih organov v skladu z osnovami in merili samoupravnega splošnega akta o delitvi sredstev osebne in skupne porabe državnih organov in delavcev občinskih skupščin in v skladu z določili samoupravnega splošnega akta o delitvi osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev upravnih organov občine Ljubljana Šiška. VII. SAMOUPRAVLJANJE DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV . \ 31. člen Delavci upravnega organa uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnega organa. Pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti urejajo medsebojne odnose s samoupravnim splošnim aktom o samoupravljanju delavcev delovnih skupnosti upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Šiška. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Upravni organi ustanovljeni s tem odlokom prevzamejo v skladu z opredeljenimi področji dela vse obveznosti, sredstva za delo, zadeve in dokumentacijo od dosedanjih upravnih organov najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. 10. Močnik Ivana, št. 20 11. Novak Peter, št. 50 12. Pangerc Marija, št. 18 13. Plevel Feliks, št. 26 14. Podgoršek Franc, št. 25 15. Podgoršek Leopold, št. 37 16. Prestor Ana, Janez, št. 33 17. Rozman Frančiška, št. 17 18. Šimenc Stefan, Janez, št. 24 19. Špenko Stane, št. 2 20. Stupar Franc, št. 22 21. Trebušak Janez, št. 12 Koseze 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok 6 temeljni organizaciji upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Šiška (Glasnik, št 13/68 in 31/ 68 ter Uradni list SRS, št. 18/70 in 3/73). St. 1-031-04/76 Ljubljana, dne 24. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 12*01. Skupščina občine Ljubljana Šiška je na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list £RS, št. 26-237/73) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Šiška in KS po opravljeni javni razpravi ter 155. členu statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) na 26. seji zbora združenega dela dne 23. novembra 1976 in na 26. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23, novembra 1976 sprejela ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. Černivec Andrej, št 20 2. Hribar Janez, št. 21 3. Letnar Franc, št. 28 4. Letnar Julka, št. 30 5. Mušič Jernej, št. 2 6. Resnik Kristina, št. 1 7. Sare Peter, št. 22 8. Trampuš Ivan, št., 9 9. Verbič Jože, št. 25 10. Zmrzlikar Ciril, št. 31 Selo 1. Cotman Franc, št. 29 2. Čebulj Rozalija, št. 33 3. Gosar Alojz, št. 23 4. Gosar Jernej, št. 21 5. Kosec Alojz, Marija, št. 20 6. Kunstelj Franc, št 22 7. Mrše Janez, št. 26 8. Podgoršek Franc, št. 28 9 Rosulnik Julija, št. 9 10. Rosulnik Marija, št. 25 11. Slapar Anton, št. 3 12. Sršen Marjeta, Angela, št. 6 13 Sršen Janez, št. 4 14. Špenko Franc. št. 30 15. Špenko Jože, Marija, št. 27 Sinkov turn 1. člen Na območju občine Ljubljana Šiška se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen 1. Bergant Ivan, št 48 2. Bider Angela, št. 35 3. Cehun Jože, št. 38 4. Černivec Rudolf, št. 36 5. Dominko Roza, št, 46 6. Kosec Frančiška, št. 52 7. Verbič Izidor, št. 47 8. Zamen Marija, št. 37 Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po 1. členu tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje: I. KS BUKOVICA — SINKOV TURN Bukovica 1. Gosar Klemen, št. 27 2. Guban? Ivan, št. 10 3. Jamšek Alojz, Ivanka, št. 12 4. Kancilija Marija, št. 21 5. Kimovec Vinko, št. 16 6. Kranjc Franc, Antonija, Marjana, št. 9 7. Kranjec Marija, št. 43 8. Kuhelj Marjana, št. 55 9. Mlakar Marija št. 4 Vtik 1. Bider Jože, št. 9 2. Jelovšek Ivan, št. 44 3. Kimovec Janez, št. 16 4. Knez Apolonija, št. 38 5. Rekar Alojz, št. 8 6. Špenko Jože, št: 14 7. Tičar Marija, št. 10 8. Trampuš Stanislav, št. 11 9. Trampuš Valentin, št. 15 10 Vilfan Frančiška, št. 25 11. Zalokar Ciril, št. 6 12. Zorman Ivana, št. 17 13. Zorman Pavla, št 35 14. Zupan Franc, št. 12 \ Vesca 1. Čebulj Ivana, št. 13 2. Debevc Janez, št. 11 3. Drešar Alojzija (Janez), št. 15 4. Gubane Viktor, št. 4 5. Kosec Jože, št. 9 6. Kušar Franc, št. 3 7. Kušar Ernest, št. 8 8. Rahne Jože, št. 5 9. Sršen Dimitrij, št. 18 10. Sršen Ivana, št. 10 11. Sršen Marija, št. 17 II. KS DRAVLJE 1. Čarman Franc, Vodnikova 211 2. Černivec Franc, Za krajem 17 3. Dolinar Alojz, Zapuška 13 4. Ferjan Jože, Marija, Celovška 297 5. Jenko Franc, Vodnikova 259 6. Jerine Jože, Draveljska 27 7. Kogovšek Franc, Vodnikova 215 8. Štrukelj Alojz, Zapuška 8 9. Tome Franc, Vodnikova 218 10. Žabjek Franc, Zapuška 17 III. GAMELJNE RASICA Gameljne 1. Bergant Alojz, Sp. G. 25 2. Cedilnik Janez, Zg. G. 47 3. Cerar Marija, Sp. G. 13 4. Erzar Tone, Sp. G. 9 5. Homar Ivana, Sp. G. 69 6. Jarc Milan, Sr. G. 13 7. Kališ Frančiška, Sp. G. 11 8. Kališ Pavle, Sr. G. 17 9. Kepic Anton, Sp. G. 24 10. Kepic Cirila, Sr. G. 45 11. Kos Jernej, Sr. G. 6 12. Kosmač Ivanka, Zg. G. 43 13. Kosmač Kristina, Zg. G. 10 14. Koželj Jože, Sp. G. 21 15. KoZelj Jože, Sr. G. 16 16. Kralj Ciril, Zg. G. 38 17. Lavrič Marjan, Sr. G. 2 18. Letnar Alojz, Zg. G. 25 19. Medvešček Antonija, Zg. G. 17 20. Pečar Marija, Jože, Zg. G. 14 21. Peterlin Jože, Zg. G. 11 22. Peterlin Marija, Zg. G. 32 23. Sever Matija, Sr. G. 22 24. Sirnik Josipina, Marija, Zg. G, 55 25. Sirnik Frančiška, Zg. G. 42 26. Suhoveršnik Alojz, Sp. G. 36 27. Uran Alojz, Sp. G. 22 28. Zajc Stefan, Zg. G. 15 29. Zajc Valentin st.. Marija, Zg. G. 22 30 Žagar Ivana. Sr. G. 18 31 Zebovec Janko, Sr. G, 10 Rašica 1. Aleš Andrej, št. 12 2. Cedilnik Jožefa, št. 17 3. Dečman Jože, št. 11 4. Jesihar Janez, št. 2 5. Juvan Anton. št. 14 6. Knez Ivanka, št. 4 7. Kosec Janez, št. 8 8. Kreč Tone, št, 5 9. Novak Justina, št. 16 10. Okorn Angela, št. 13 11. Vitrih Marija, št. 15 12. Zaletel Janez, št. 6 IV. KS GUNCLJE — M. VlZMARJE 1. Mavec Jernej, Gunceljska 50 V. KOSEZE 1. Avšič Alojz, Marija, Tone, Koseška 8 2. Duh Marija, Koseška 5 3. Štrukelj Franc, Podutiška 39 VI. MEDVODE Dol 1. Eržen Anton, št. 9 2. Gaber Mihael, št. 1 3. Jamnik Peter, št. 3 4. Jamnik Jože, št. 10 5. Jurčič Franc, št. 4 6. Šušteršič Marija, št. 5 Golo brdo 1. Bukovšek Alojz, št. 19 2. Cvek Anton, št. 12 3. Kosec Zofka, št. 2 4. Komotar Jože, št. 26 5. Komotar Jožefa, št. 10 6. Lenarčič Angela, št. 27 7. Narobe Alojz, št. 18 8. Premože Ivana, št. 28 9. Premože Ivan, št. 1 10. Trampuž Vili, št. 5 11. Trampuž Franc, št. 6 12. Trampuž Feliks, št. 7 13. Zdešar Vinko, št. 30 Goričane 1. Bačič Marija, št. 62 2. Jenko Alojz, št. 17 3. Knific Janez, št. 34 4. Luštrik Ivan, št. 35 5. Luštrik Janez, št. 43 6. Smoleč Jože, št. 64 7. Zor, Vinko, št. 37 Ladja 1. Mežnaršič Ana, št. 21 2. Soršek Jože, št. 23 Medvode 1. Drešar Vinko, št. 70 Preska « 1. Babnik Jože, št. 20 2. Bizant Antonija, št. 18 3. Kršinar Franc, št. 48 6. 4. Kršinar Ivan, št. 44 , 7. 5. Šušteršič Vinko, št. 16 8. 6. Žagar Alojzija, št. 3 9. 10. Rakovnik 11. 1. Knific Franc, št. 18 12. 13. Seničica 1. Bečan Franc, št. 13 1, 2. Bečan Vinko, št. 10 2. 3. Berčič Franc, št. 9 3. 4. Komotar Marija, št. 28 4# 5. Šušteršič Peter, št. 1 5 6. Zavašnik Andrej, št. 29 6. 7. Zavašnik Janez, št. 30 7. Sora 1. Čarman Anton, št. 33 1' 2. Dermota Lado, št. 10 2. 3. Dolinar Feliks, št. 34 4. Frlic Franc, št. 12 O. 4, 5. Gaber Anica, št. 14 6. Kos Marjeta, št. 40 «.i. 6. 7. Oman Jože, št. 29 7, 8. Plaskan Frančiška, št. 15 8. 9. Plešec Frančiška, št. 17 9. 10. Plešec Franc, št. 35 10. Sp. Senica 11. 12. 1. Čarman Florjan, št. 6 13. 2. Jamnik Franc, št. 5 3. Košenina Rafael, št. 14 4. Košenina Janez, št. 11 5. Košenina Adolf, št. 9 6. Mihovec Jože, št. 2 7. Poljanec Franc, št. 12 1. 8. Stare Ivan, št. 8 2. 9. Veber Andrej, št. 1 3. Studenčice 4. 5. 1. Dolinar Anton, št. 9 6. 2. Košenina Franc, št. 7 7. 3. Mrak Anton, št. 5 8. 4. Mrak Janez, št. 13 9. 10. Svetje 11. 1. Drešar Peter, št. 15 2. Knific Franc, št. 12 j 3. Knific Janez, št. 17 1. 4. Svoljšak Ludvik, št. 18 2. 5. Šušteršič Slavko, št. 20 3. 4. Vaše 5. 1. Bukovec Alojz, št. 36 6. 2. Jarc Marija, št. 20 3. Peternel Franc, št. 29 4. Škof Andrej, št. 26 1. 5. Zerovnik Ivan, št. 18 2. 3. Zbilje 1. Burger Ivan, št. 7 2. Jenko Franc, št. 5 1. 3. Kalan Ivana, št. 35 2. 4. Kalan Jakob, št. 39 3. 5. Kalan Marija, št. 33 4. Kalan Matevž, št. 51 Kozjek Martin, št. 37 Kristan Anton, št. 34 Petelinkar Ivan, št. 6 Svoljšak Jože, št. 43 Setina Frančiška, št. 38 Setina Lovro, št. 26 Zerovnik Ivan, št. 40 Zg. Senica Bernard Peter, št. 16 Dolinar Anton, št. 15 Dolenc Vida. št. 32 Jenko Andrej, št. 21 Jenko Ljudmila, št. 23 Kalan Leopold, št. 17 Križaj Helena, št. 10 Žlebe Bergant Ivan, št. 16 Bizant Franc, št. 4 Čarman Ivan, št. 35 Dobnikar Franc, št. 56 Erjavec Mihael, št. 50 Jenko Marija, št. 51 Krančan Antonija, št. 17 Kržišnik Anton. št. 46 Leben Ivan. št. 38 Okršlar Janez, št. 49 Plešec Stanislav, št. 60 Rot Anton, št. 62 Tehovnik Ivan, št. 39 VII. KS PIRNICE Sp. Pirniče Bačnik Stefan, št. 33 Bilban Marjana, št. 42 Čarman Ludvik, št. 15 Jamnik Andrej, št. 27 Jeraj Angela, št. 46 Juvan Franc, št. 6 Ježek Leopoldina, št. 26 Knez Atonija, št. 36 Mrak Pavla, št. 1 Sešek Frančiška, št. 11 Skok Janez, št. 38 Verje Bergant Frančiška, št. 8 Bohinc Stane, št. 44 Dobnikar Janez, št. 1 Lap Frančiška, št. 50 Stenovec Jakob, št. 47 Zavrl Ivan, št. 46 Vikrie Božič Vinko, št. 29 Trojanšek Marija, Franc, št.,28 Vehar Andrej, št. 24 Zavrh Bogataj Lovro, št. 10 Erjavec Franc, št. 4 Križaj Lovro. št. 9 Mis Milena, št. 1 5. Murgelj Karel, št. 2 6. Stare Ivan, št. 8 7. Urh Jože, št. 6 Zg. Pirniče 1. Bogataj Ivana, št. 11 a 2. Bradeško Justi, št. 112 3. Dermastja Frančiška 113 4. Kajžar Rozalija, št. 61 5. Kern Jurij, št. 77 6. Kopač Miro, št. 108 7. Kopač Jakob, št. 59 8. Merjasec Andrej, št. 60 9. Merjasec Stanko, št. 117 10. Merjasec Jože, št. 90 11. Mrak Anton, Angela, št. 28 12. Narobe Stanislav, št. 56 13. Petač Josip, št. 54 14. Petač Janez, št. 17 15. Premuš Antonija, št. 50 16. Rak Ivan, št. 64 17 Rozman Franc, št. 100 18 Rus Franc, št. 67 19. Škulj Franc. št. 43 20. Šubic Jože. št. 51 21. Zorman Franc. št. 81 22. Zore Marija, št. 116 VIH. KS PODUTIK TošJco čelo 1. Dobnikar Jože, št. 7 2. Erjavec Janez, št. 5 3. Košir Karel, št. 10 4. Rejc Franc. Angela, št. 1 5. Suhadolc Anton, št. 9 1. Arhar Vinko, Zakrajškova 20 2. Babnik Miro, Galičeva 26 3. Bačnik Janez, Zakrajškova 10 4. Bitenc Anton, C. A. Bitenca 134 5. Dobnikar Marija, C. A. Bitenca 193 6. Dolničar Jože, C. A. Bitenca 130 7. Erjavec Janez, Minka, Mladinska 56 8. Jurovič Matija, Ivanka, Kozakova 11 9. Rotar Jože, Mladinska 50 10. Seliškar Peter, Podutiška 157 11. Škof Angela, C. A. Bitenca, št. 43 12. Štrukelj Ivana, Podutiška 153 13. Šušteršič Franc, C. A. Bitenca 142 14. Tome Valentin, Pilonova 29 15. Tome Alojz. C. A. Bitenca 14 16. Zavašnik Janez, C. A. Bitenca 152 17. Zavašnik Franc, Elerjeva 23 18. Zupančič Ciril, Dolinarjeva 12 IX. SMLEDNIK Dragočajna 1. Dolinar Martin, št. 14 2. Jenko Andrej, št. 12 3. Rozman Jurij, št. 16 4. Stenovec Andrej, št. 10 5. Vehovec Franc, št. 13 HraSe 1. Fujan Marjan, št. 5 2. Janhar Franc, št. 46 3. Jenko Friderik, št. 39 4. Jenko Janez, št. 49 5. Jerala Jože, št. 44 6. Jeraj Angela, št. 18 7. Koželj Franc, št. 38 8. Rozman Franc, št. 36 9. Rozman Marija, št- 40 10. Rozman Jože, št. 24 11. Stare Jože, št. 15 12. Stare Franc, št. 50 13. Špenko Ivan, št. 52 14. Verlič Stane, št. 43 Moše 1. Burgar Jakob, št. 7 2. Bonča Ivan, št. 11 3. Čebašek Tine, št. 20 4. Čebašek Vinko, št. 24 5. (Čebašek Ivan, št. 22 6. Dolinar Marjana, št. 30 7. Medved Andrej, št. 18 8. Mlakar Marjan, št. 39 9. Rozman Jože, št. 26 10. Sinko Jože, št. 5 11. Zor Ivana, Marjan, št. 13 12. Zor Jože, št. 9 13. Zor Marjana, Zlate Angela, št. 10 Smlednik 1. Jeraj Adolf, št. 63 2. Jeraj Marjana, št. 69 3. Jeraj Mirko, št. 7 4. Konjar Franc, št, 42 5. Ločniškar Franc, št. 58 6. Oblak Jože, št. 52 7. Roveiedo Franc, št. 59 8. Rozman Franc, št. 17 9. Rozman Vincencija, Vinko fO. Verlič Anton, št. 49 11, Vrhovnik Alojz, št. 60 Valburga 1. Burgar Janez, št. 21 2. Cvek Jože, št. 18 3. Gantar Marjana, št. 59 4. Gašperšič Janez, št. 8 5. Hočevar Franc, št. 32 6. Hočevar Janez, št. 11 7. Knific Janez, št. 13 8. Rozman Pavle, št. 58 9. Traven Franc, št. 23 10. Zajc Anton, št. 15 X. KS STANEZIČE-MEDNO Dvor 1. Kajzer Albin, št. 6 Medno 1. Bergant Viktor, št. 25 2. Brodnik Marija, št. 22 3. Burgar Jože, št. 12 4. Ješe Ana, št. 20 5. Knific Ivanka, št. 21 6. Kopač Ivan, št. 18 7. Kopač Kristin^, št. 13 8. Kopač Marija, št. 2 9. Skalar Marija, št. 14 10. Skalar Anton, št. 11 11. Zavrl Janez, Frančiška, št. 11 Stanežiče 1. Babnik Ivana, št. 31 2. Lampič Alojz, št. 1 3. Mrak Jože, št. 15 4. Pance Franc, št. 3 5. Zaletel Janez, št. 7 XI. KS ŠENTVID 1. Bitenc Antonija, C. A. Bitenca 5 2. Bremec Vinko, Ul. br. Komel 50 3. Derkonja Helena, Ob izvirih 11 4. Florjančič Izidor, Ul. br. Komel 22 5. Jama Janez, Podgorska 1 6. Ježek Ivan, Ul. br. Komel 20 7. Kajzer Jožica, Ul. 15. maja 18 8. Kopač Alojz, Ul. br. Komel 16 9. Lenarčič Janko, Ob izvirih 5 10. Polenšek Feliks, Ul. br. Komel 66 11. Robida Anton, Celovška 414 12. Sitar Jernej, C. A. Bitenca 60 13. Štrukelj Ivan, C. A. Bitenca 72 XII. KS SMARTNO-TACEN Šmartno 1. Anžič Herman, Marija, št. 22 2. Gregorš Marija, št. 36 3. Jeras Marija, Franc, Anton, št. 39 4. Narobe Cecilija, št. 12 5. Ovčak Stane, št. 15 6. Pipan Angela, št. 17 7. Podgoršek Angela, št. 23 8. Rozman Marija, št. 16 9. Šuštar Frančiška, št. 34 10. Žumer Jožefa, št. 1 Tacen 1. Bitenc Marjan, št. 14 2. Burgar Valentin, št. 82 3. Janko Marija, št. 64 4. Ježek Cilka, št. 16 5. Knapič Janez, št. 9 6. Pangerc Marjan, Ivanka, št. 6 7. Rozman Janko, št. 44 8. Sile Alfonz, št. 15 9. Šušteršič Antonija, Jožefa, št. 46 10. Tomšič Janez, št. 20 11. Traven Janez, št. 71 12. Upelj Bogomira, št. 83 13. Žakelj Jakob, št. 4 XIII. KS TRNOVEC — TOPOT. Brezovica 1. Oblak Pavle, št. 8 2. Plešec Tomaž, št. 1 3. Polenšek Vinko, št. 5 Govejek 1. Bukovec Stanko, št. 3 2. Čarman Janez, št. 4 3. Čarman Anton, št. 5 4. Krek Anton, št. 2 5. Plestenjak Marija, št. 6 6. Pustovrh Helena, št. 9 7. Šušteršič Franc, št. 7 Tchovec 1. Krek Jože, št. 5 2. Malovrh Frančiška, št. 6 3. Tehovnik Janez, št. 1 Topol 1. Bele Ivan, št. 20 2. Čarman Valentin, št. 27 3. Dobnikar Alojz, št. 16 4. Dobnikar Ivan, št. 24 5. Dobnikar Ivana in solašt., št. 12 6. Dobnikar Martin, št. 23 7. Dobnikar Mirko, št. 25 8. Dobnikar Anton, št. 1 9. Dobnikar Marija, št. 14 10. Kopač Jakob, št. 10 11. Košir Ana, št. 26 12. Košir Karel, št. 13 13. Kršinar Marija, št V,« 14. Osredkar Miha, št. 22 15. Pustovrh Anton, št. 21 Trnovec 1. Jamnik Jože, št. 17 2. Kozjek Peter, št. 9 3. Kršinar Peter, št. 6 4. Osredkar Pavla, št. 11 5. Polenšek Anton, št. 16 6. Robežnik Marija, št. 30 7. Tehovnik Francka, št. ,28 8. Tehovnik Franc, št. 5 9. Založnik Pavel, št. 33 10. Založnik Peter, št. 29 XIV. KS VIŽMARJE-BROD 1. Bučar Janez, Tacenska 107 2. Erjavec Janko, Ivanka, Vižmarska pot 16 3. Kambič Francka, Vižmarska pot 16 4. Matjan Ana, Medenska 8 5. Merhar Marija, Medenska 3 6 Pretnar Franc, Taborska 9 7. Rome Antonija, Ob Savi 18 XV. KS VODICE DobruSa 1. Bilban Tine, št. 18 2. Jeraj Mihael, št. 3 3. Jeras Ivan, št. 4 4. Kestner Vinko, št. 6 5. Stopar Jože, št. 2 Dornice 1. Jerman Janez, št. 3 2. Lavrič Stane, št. 2 3. Pipan Jože, št. 10 t Polje 1. Aljaž Stefan, št. 20 2. Bergant Franc, št. 10 3. Blažič Marjana, št. 27 4. Čebašek Vinko, št. 22 5. Debevc Ivan, št. 25 6. Debevc Jože, št. 14 7. Gubane Ivanka, št. 26 8. Ovijač Jože, št. 23 9. Podgoršek Mirko, št. 28 10 Žebovec Franc, št. 19 11. Žumer Janez, št. 17 Povodje 1. Hubad Ivana, št. 3 2. Ovčak Tine, št. 4 3. Pustovrh Andrej, Marjana, št. 1 Repnje 1. Bergant Ivana, št. 38 2. Brank Franc, št. 6 3. Bravhar Jože, št. 38 4. Hočevar Frančiška, št. 3 5. Jerman Marija, št. 40 6. Kadivec Jakob, št. 22 7. Ovčak Franc, št. 37 8. Preša Franc, št. 43 9. Sodnik Peter, št. 35 Skaručna 1. Barle Franc, št. 21 2. Brezar Marija, št. 13 3. Bohinc Franc, št. 14 4. Debevc Marija, št. 33 5. Drešar Alojz, št. 11 6. Konjar Viktor, št. 15 7. Kosec Peter, št. 32 8. Podgoršek Feliks, št. 22 9. Pustovrh Jože, št. 1 10. Vode Miro, št. 18 11. Zor Miro, št. 31 Vodice 1. Blažič Stanko, št. 91 2. Burgar Jože, št. 126 3. Čebulj Franc, št. 29 4. Erce Florjan, št. 31 5 Erce Franc, št. 76 6 Gerrdovnik Janez, št. 18 7. Germovnik Marija, št. 8 8. Gubane Ludvik, št. 83 9. Hafner Janez, št. 16 10. Jeraj Anton. št. 67 11 Jeraj Julij, št. 72 12. Jeraj Janez št. 73 13. Jereb Franc, št. 93 14. Jež Ivan, št. 127 15. Keržič Ivan, št. 78 16. Keržič Jože, št. 85 17. Koželj Pavla, št. 3 18. Koželj Franc, št. 26 19. Koželj Ivan, št. 77 20. Kšela Marija, št. 64 21 Logar Franc, št. 61 22. Podgoršek Marjeta, št. 13 23 Rahne Franc, št. 128 24. Rebolj Vinko, št. 80 25. Sovine Marija, št. 11 26. Stanonik Frančiška, št. 10 27. Stare Franc, št. 66 28. Stare Pavla, št. 25 29. Stupar Vinko, št. 75 30. Tavčar Janez, št. 60 31. Traven Vinko, št. 120 32. Zebovec Stefan, št. 135 33. Zvelc Feliks, št. 65 Vojsko 1. Ahčin Marija, št 9 2. Kosec Ludvik, št. 5 3. Podgoršek Vincencija, št. 14 4. Podgoršek Marjana, št. 6 5. Sešek Janez, št. 12 6. Svoljšak Alojz, št. 8 7. Šuštar Andrej, št. 7 8. Žgajnar Ivana, št. 3 9. Žgajnar Marija, št. 15 Torovo 1. Aljaž Anton, št. 8 Zapoge 1. Aljaž Janez, št. 15 2. Bergant Janez, Marija, št. 7 3. Bilban Slavka, št. 10 4. Bohinc Mirko, št. 17 5. Brleč Janez, št. 12 6. Hočevar Janez, št. 21 7. Hočevar Tine, št. 6 8. Jenko Ivan, št. 30 9. Jenko Janez, št. 24 10. Jeraj Marija, št. 16 11. Jerman Filip, št. 20 12. Jerman Ivan, št. 4 13. Kalan Janez, št. 11 14. Kosmač Jože, št. 9 15. Kuhelj Jožefa, št. 33 16. Pipan Ludvik, št. 25 17. Vilfan Avguštin, št. 22 18. Zerovnik Milan, Anton, št. 19 XVI. KS ZG. SISKA 1. Bahar Leopold, Vodnikova 54/a 2. Birk Milka, Vodnikova 50 3. Birtič Franc, Vodnikova 111 4. Babnik Jakob, Vodnikova 123 5 ' '-c Anton, Vodnikova 52 g. ,enc Jože, Jernej, Vodnikova ‘ Novak Jakob, Za vasjo 8 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-320-013/76 Ljubljana, dne 23. novembra 1976. Predsednik Skupščina občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. LOGATEC 1302. Na podagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o natančnejših pogoj ih/za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73, 5/75) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/7.4) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1976 sprejela ODLOK o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih'vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni listj SRS, št. 32/72) v pristojnosti občine se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odlok. 2. člen Maksimirajo se cene za naslednja živila v prometu na drobno: — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 °/o ržene moke). — za pasterizirano konzumno mleko. Naj višje cene za živila iz prvega odstavka tega člena predpiše izvršni svet občinske skupščine, ki pri tem upošteva ugotovitev Zavoda za cene SR Slovenije glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen. Cene za živila iz prvega odstavka tega člena, ki so veljavne na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zvišati, dokler izvršni svet občinske skupščine na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove naj višje ravni cen. V primeru, ko je za cene iz prvega odstavka tega člena sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike, ali zveze, daje soglasje na tak dogovor ali sporazum občinski upravni orga" pristojen za cene. i 3. člen S soglasjem Izvršnega sveta SO Logatec sc smejo spremeniti cene za, tele storitve: — za komunalne storitve — za dimnikarske storitve — za stanarine in najemnine za poslovne prostore — za geodetski storitve , — za storitve socialnih zavodov in — cenam za priključevanje na električno, PTT, vodovddno in kanalizacijsko omrežje. Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz prvega odstavka tega člena upošteva izvršni svet tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin. 4. člen Za sveže telečje meso, meso madih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev brojler- jev ter drobovine se cene v prometu na drobno oblikujejo kalkulativno ob upoštevanju meril medrepubliškega dogovora in višjih družbenopolitičnih skupnosti ter s soglasjem občinskega organa pristojnega za cene. 5. člen Izvršni svet SO Logatec odredi najvišji odstotek marže na vsa pomembnejša živila v prodaji na drobno. Pri odrejanju najvišjega odstotka marže mora izvršni svet upošteVati merila in kriterije, ki jih občinskim skupščinam posreduje Zavod za cene SR Slovenije. 6. člen Obvezno evidentiranje cenikov, se predpisuje za tele proizvode in storitve: — za pekarske izdekc '— gostinske storitve — obrtniške storitve — za transportne storitve zasebnikov. Temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo v prvem odstavku tega člena navedene storitve in proizvajajo pekarske izdelke, zasebni obrtniki in zasebni gostinci morajo poslati organu SO Logatec, ki je pristojen za cene, obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira. Prodaja po cenah iz cenika in dovoljena pred po-lekom 30 dni od dneva evidentiranja. 7. člen Cenik izdelkov in storitev mora vsebovati: — firmo in sedež podjetja oz. obrtnika, — naziv proizvoda oz. storitve, — mersko enoto, — glavne tehnološke in komercialne značilnosti, s katerim je opredeljena vrsta in kakovost proizvoda oziroma storitve. — sedanjo in cenikom predvideno novo drobno prodajno ceno za proizvod oziroma storitev, — sedanje in z novo ceno predvidene prodajne pogoje. Ce cenik ne vsebuje vseh naštetih podatkov, se šteje, da ni bil vložen. 8. člen Če se sklene občinski, regionalni, republiški ali medrepubliški družbeni dogovor o cenah za posamezne proizvode in storitve po tem odloku veljajo za oblikovanje teh cen določila sklenjenega družbenega dogovora. 9. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 40/73). 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem llslu SRS. St. 010-28/73 Logatec, dne 23. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 1303. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v ŠR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), IV. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrol^ cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 6/73 in 5/75), 6. točke odloka o načinu oblikovanja rabatov in marž v prometu blaga na debelo in drobno (Uradni list SFRJ, št. 39/74) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1976 v smislu dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 sprejela ODLOK o najvišjih maržah za živila v prodaji na drobno 1. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije ter zasebniki, ki prodajajo živila na drobno na območju občine Logatec sijejo pribiti na nabavno ceno posameznih vrst živil naslednje naj višje marže: •/. 1. margarina ter rastlinska in živalska mast 12 2. riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenič- ne moke, testenine, kaVovine (sladna kava, mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis 14 3. zelenjavne predelave in konzerve, zelenjav- ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava ipd. s 15 predelava sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelada, džemi, kompoti, sušeno sadje in kandirano sadje, vključno rezine in dateljni 15 ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez 15 med, medica 15 bučno in olivno olje, olje koruznih klic, oljne repice in ricinovo olje prava kava 15 A brezalkoholne pijače, naravne in umetne, mineralna voda, sodavica 18 naravne alkoholne pijače, naravna vina in žganje 18 pivo 18 škrob in izdelki iz škroba, dekstrini, gluteini, pudingi 18 čaji vseh vrst 18 5. južno sadje (pomaranče, limone, grenivke, mandarine in banane) 15 6. krompir, jabolka 12 drugo sadje, zelenjava in vrtnine 2« 7. delikatese in zelenjave (gorčice, antipaste, majoneze ipd.) in jušni koncentrati 20 bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi), slaščice 20 kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vključno polnjena, desert ipd.) 20 konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli, ipd.) 20 8. likerji vseh vrst 25 močne alkoholne pijače (rum, vodka ipd.) 25 umetna vina (vermuth, porto,, malaga, peneča vina in podobno) 25 začimbe (domače in uvožene) 25 9. druga živila, za katere marže niso urejene z drugimi predpisi, družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi 17 2. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi najvišje stopnje marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 20/75). 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/75 Logatec, dne 23. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 1304. Na podlagi 16. čl. zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS št. 12/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na skupni seji dne 23. novembra 1976 sprejela ODLOK o splošni prepovedi gradnje v vizurah komparatorske baze Logatec 1. člen Da se zagotovi natančnost merjenja dolžin, je s tem odlokom razglašena splošna prepoved graditve v vizurah komparatorske baze Logatec, ki sestoji iz 7 točk: 1 — (Sekirica), 2 — (Gabrk), 3. — (Gor. Logatec), 4 — (Grintovec), 5 — (Koš), 6 — (Zenčk) in 7 — (Kalce). Splošna prepoved se razglaša v razdalji 5 m okrog ' vizure za nadzemne objekte. 2. člen Območje prepovedi graditve vseh objektov velja za dele naslednjih zemljiško-katastrskih parcel: — 239/1, 239/2 in 239/3 k. o. Gor. Logatec — točka 1 — 192/1 k. o. Gor. Logatec — točka 2 — 461/25 k. o. Gor. Logatec — točka 3 — 1127/1 k. o. Blekova vas — točka 4 — 159 in 903 k. o. Blekova vas — točka 5 146/1 k. o. Gor. Logatec — točka 6 — 1156 in 1159 k. o. Gor. Logatec — točka 7 3. člen Območje prepovedi gradnje nadzemnih objektov velja za dele zemljiško-katastrskih parcel navedenih v seznamu, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Meja območij iz 2. člena in 3. člena tega odloka so vrisana v grafičnem prikazu zemljiško-jtatastrskega načrta v merilu 1 : 2880 ter vpisana v posebnem seznamu po delih zemljiško-katastrskih parcel in v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 :5000, ki so sestavni del tega odloka, ter sta stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri GU SO Logatec (GU SRS). 5. člen Dokler Skupščina občine Logatec ne sprejme no-velacije urbanističnega načrta, je občinski upravni organ za geodetske zadeve pooblaščen, da izdaja za vsako graditev v bližini točk in za graditev nadzemnih objektov v območju vizure, soglasje. Soglasje se lahko izda tudi za območje zazidalnega načrta. Pri novelaciji urbanističnega načrta se prepovedi iz 2. in 3. člena tega odloka vnesejo v ta načrt. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/76 Logatec, dne 23. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1305. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju sploš-nil družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1976 1. člen V odloku o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1976 (Uradni list SRS. št. 10/76) se za 6. členom doda nov 7. člen, ki se glasi: »Sredstva, ki po posebnih predpisih pripadajo določenim občinskim upravnim organom za izvrševanje njihove dejavnosti ali za kak drug poseben namen in jih SDK usmerja v proračun občine se izdvajajo na račun upravnih organov SOb Šentjur pri Celju, katerim so sredstva namenjena « Dosedanji sedmi člen postane osmi, ustrezno se koregirajo tudi ostali naslednji členi. 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1, januarja 1976. St. 400-40/76-3 Šentjur pri Celju, dne 25. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič J. r, t 1306. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73 in 16-145/74) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela ' ODLOK o spremembi odloka o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen V odloku o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 14-638/76) se črtajo 1., 2. in 3. točka 5. člena, 14. točka 8. člena in 9. točka 9. člena. 2. člen Spremeni se 12. člen odloka in se glasi: »Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 1., 2., 6., 7., 8, in 9. točke 4 člena, 6. točke 5. člena, L, 2., 5., 6., 7. in 11. točke ?. člena, 1., 2., 3. in 4. točke 9. člena in 4. točke 10. člena tega odloka. Pravne osebe se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje do 5.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa do 500 din.« 3. člen Spremeni se 13. člen odloka in se glasi: »Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 4. točke 5. člena, prvega odstavka 6. člena, 1. in 2. točke 7. člena, 3. in 4. točke 8. člena, 8. točke 9. člena in 2., 6. in 3. točke 10. člena tega odloka. Pravne osebe se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje do 3.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa do 1.000 dinarjev.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pp objavi v Urad-nem listu SRS. St. 22-1208/76-6 Šentjur pri Celju, dne 24. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 1307. Na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela, zbora kraievnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra' 1976 sprejela ODLOK o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Šentjur pri Celju I. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE 1. člen Za operativno strokovno vodenje civilne zaščite in v skladu z osnovami načrtov za organiziranje, pripravljanje in delovanje civilne zaščite se ustanovi v občini Šentjur pri Celju naslednje štabe za civilno zaščito: 1. občinski štab za civilno zaščito 2. štabi za civilno zaščito v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah 3. štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih 2. člen Štab za civilno zaščito je operativni strokovni organ, ki je odgovorpn za organiziranje, pripravljanje in usposabljanje enot civilne zaščite na svojem območju. 3. člen Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ občinske skupščine za organiziranje, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni in ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Štab opravlja zlasti naslednje naloge: 1. proučuje vprašanja civilne zaščite, ocenjuje ogroženost ozemlja občine pred vojnimi učinki in dragimi nesrečami in daje ustrezne predloge izvršnemu svetu občinske skupščine; 2. izdela občinski načrt ukrepov za civilno zaščito in ga predlaga v sprejem izvršnemu svetu občinske skupščine; 3. spremlja uresničevanje občinskega načrta civilne zaščite, usklajuje načrte civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij zdraženega dela ter zagotavlja celovitost sistema civilne zaščite v občini; 4. določa organizacijo, opremljanje, urejanje in naloge enot civilne zaščite, ki so pod njegovim vodstvom ter vpliva na razvoj in organizacijo drugih enot civilne zaščite v občini; 5. usklajuje delo organov in organizacij civilne zaščite na območju občine, ki izvajajo varstvo ob hudih nesrečah in pred vojnimi učinki; 6. organizira in neposredno vodi akcijo za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih učinkih; 7. skrbi za samozaščito ter pouk in usposabljanje štabov in enot civilne zaščite ter prebivalstva, organizira praktične vaje in preizkuša usposobljenost vseh struktur v občini za zaščito in reševanje; 8. obvešča prebivalstvo o nevarnostih, o obsegu hudih nesreč in vojnih učinkov ter daje prek sredstev javnega obveščanja uradna obvestila o tem; 9. organizira in vodi kontrolo graditve in vzdrževanja zaklonišč; 10. sodeluje s centrom za obveščanje in alarmiranje ter s štabom za teritorialno obrambo pri skupnih nalogah v okviru občinslcega obrambnega načrta; 11. sodeluje s štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela na območju občine; 12. sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih občin; 13. poroča republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo o izvedenih akcijah in ukrepih. Strokovne zadeve, za občinski štab zn civilno zaščito, opravlja upravni organ za ljudsko obrambo občinske skupščine. 4. člen Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo: 1. poveljnik štaba za civilno zaščito 2. načelnik štaba za civilno zaščito 3. pomočnik načelnika za operativne, organizacijske in učne zadeve 4. član štaba za sodelovanje s centrom za opazovanje, obveščanje in alarmiranje član štaba za materialno in tehnično oskrbovanje enot civilne zaščite 6. član štaba za komunalno dejavnost in'asana- cijo 7. član štaba za zaklonišča N 8. član štaba za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva 9. član štaba za reševanje Izpod ruševin in odstranjevanje ruševin 10. član štaba za protipožarno varnost 11. član štaba za prvo medicinsko pomoč 12. član štaba za prvo veterinarsko pomoč 13. član štaba za radiološko, biološko in kemično zaščito (RBK) 5. člen Člane občinskega štaba za civilno zaščito se imenuje izmed funkcionarjev in strokovnjakov, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno opravljajo dolžnosti v štabu. Člane občinskega štaba za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skpuščine. 6. člen Štab za civilno zaščito v organizacijah zdraženega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah je operativni organ civilne zaščite, ki organizira, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin v organizacijah združenega dela. Štab za civilno zaščito v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah opravlja zlasti naslednje naloge: 1. na podlagi občinskega načrta civilne zaščite izdela svoj načrt za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin; 2. vodi pripravljanje in izvajanje ukrepov civilne zaščite ter pouk enot civilne zaščite svoje organizacije združenega dela; 3. seznanja delavce z odloki in navodili, ki se nanašajo na civilno zaščito in ravnanje ob nevarnosti; 4. sodeluje s štabi za civilno zaščito drugih organizacij zdraženega dela in krajevnih skupnosti; 5. organizira in neposredno vodi akcije za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih akcijah v svoji organizaciji združenega dela; 6. ocenjuje posledice vojnih akcij v svoji organizaciji zdraženega dela; ugotavlja najbolj ogrožene objekte in določi mesta za zaklanjanje delavcev. 7. o svojih ukrepih in akcijah obvešča občinski štab za civilno zaščito. 7. člen Štab za civilno zaščito v organizaciji združenes« dela In drugih organizacijah sestavljajo: 1. poveljnik štaba za civilno zaščito 2. načelnik štaba za civilno zaščito 3. ppmočnik načelnika za operativne, materialne in učne zadeve f 4. pomoćnik načelnika za protipožarno varnost 5. pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč 6. pomočnik načelnika za reševanje in odstranjevanje ruševin 7. pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično zaščito 8. pomočnik načelnika za zveze Organizacija združenega dela, ki se ukvarja z živinorejo ali rastlinsko proizvodnjo, bo imela še pomočnika načelnika štaba za veterinarsko pomoč oziroma za zaščito rastlin in rastlinskih proizvodov. 8. člen Delovanje, organiziranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutih delovnih organizacij oz. organizacij združenega dela in drugih organizacij. Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela imenuje njen delavski sve'. oziroma drug ustrezen organ upravljanja. Za svoje delo je štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja organizacije in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 9. člen Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni organ civilne zaščite, ki organizira, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin na svojem območju. Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: 1. na podlagi občinskega načrta civilne zaščite izdela načrt civilne zaščite in reševanja v krajevni skupnosti ter ga usklajuje z načrti organizacij združenega dela na svojem območju in s sosednjimi krajevnimi skupnostmi; 2. organizira in vodi graditev, prilagajanje in vzdrževanje zaklonišč za osnovno zaščito in zaklonilnikov ter seznanja prebivalstvo s tem, kako se mora ravnati ob zračni nevarnosti ter kako zasedati in izkoriščati zaklonišče; 3. vodi evakuacijo ali sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva iz ogroženih območij, kakor tudi nastanitev tistih, ki so ostali brez stanovanj in materialnih sredstev ter še druge zaščitne in reševalne ukrepe (zatemnitev, prva pomoč, zaščita živil, odstranjevanje posledic itd.); 4. neposredno vodi pouk prebivalstva in svojih enot civilne zaščite in skrbi, da je prebivalstvo popolnoma seznanjeno z vsemi odloki, ki se nanašajo na civilno zaščito; r 5. skrbi in pripravlja kadrovsko popolnitev enot civilne zaščite in jo predloži v potrditev svetom krajevnih skupnosti: 6. skrbi za samozaščito prebivalstva; 7. organizira in neposredno vodi reševalne akcije in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih akcijah — učinkih: 8. sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih krajev- nih skupnosti in organizacijami združenega dela na svojem območju ter z občinskim štabom za civilno za- stva ščito in centrom za obveščanje in alarmiranje v reševalnih pripravah in akcijah; nja 9. o svojih ukrepih in akcijah obvešča občinski štab za civilno zaščito. 10. člen Štab za civilno zaščito v krajevnih skupnostih sestavljajo: 1. poveljnik štaba za civilno zaščito 2. načelnik štaba za civilno zaščito 3. pomočnik načelnika za operativne, materialne in učne zadeve 4. pomočnik načelnika za protipožarno varnost 5. pomočnik načelnika za reševanje in odstranjevanje ruševin 6. pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč 7. pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično zaščito (RBK) 8. pomočnik načelnika za socialno delo in evakuacijo 9. pomočnik načelnika za vzdrževanje reda 10. pomočnik načelnika za prvo veterinarsko po- Stab za civilno zaščito imenuje svet krajevne skupnosti. II. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE 12. člen Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami se ustanovi enote civilne zaščite. 13. člen Enote civilne zaščite so: — občinske enote civilne zaščite — specializirane enote civilne zaščite — splošne enote civilne zaščite 14. člen > Občinske enote civilne zaščite so sestavljene iz enot različnih specialnosti — strok. Občinske enote civilne zaščite ustanovi izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Občinske enote civilne zaščite se kadrovsko lahko izpopolnijo s pripadniki iz vrst organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti in to na podlagi posebnega sklepa izvršnega sveta občinske skupščine. 15. člen Specializirane enote civilne zaščite so: 1. enote za gašenje požarov 2. enote za reševanje ljudi in materialnih dobrin iz ruševin in s požarom zajetih objektov ter reševanje ob poplavah 3. za odstranjevanje ruševin 4. za prvo medicinsko pomoč 5. za prvo veterinarsko pomoč 6. za radiološko, biološko in kemično zaščito 7. za oskrbo prizadetega in ogroženega prebival- 8. za vzdrževanje reda in zavarovanje premože- Specializirane enote civilne zaščite ustanovijo organizacije združenega dela in druge organizacije, krajevne skupnosti in občina v skladu s potrebami, ki so opredeljene v načrtih civilne zaščite. 16. člen ✓ ' Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo z namenom za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin. Ustanavljajo se v manjših naseljih v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev specializiranih enot civilne zaščite. Te enote se aktivirajo po potreb ali neposredno po sovražnikovem napadu, zaradi odstranjevanja nastalih posledic ali zaradi izvrševanja drugih nalog v zvezi civilne zaščite. 17. člen Organi, ki ustanovijo enote civilne zaščite v smislu tega odloka, skrbijo za kadrovsko izpopolnjevanje enot in njihovo strokovno usposabljanje. __ 18. člen Enote civilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih ali drugih hudih nesrečah zlasti naslednje naloge: 1. odstranjujejo ruševine, gasijo požare in rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogroženi zaradi požarov, ruševin, povodenj in eksploziv; 2. dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam; 3. dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in druga tehnična sredstva, objekte in zemljišča; 4. pomagajo pri oskrbi prizadetega in ogroženega prebivalstva; 5. sodelujejo pri evakuaciji ljudi in materialnih dobrin; 6. nudijo prvo pomoč poškodovani živini; 7. usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije; 8. popravljajo in vzdržujejo naprave vodovoda in kanalizacije; 9. dezaktivirajo vojne neeksplodirane predmete — sredstva; 10. skrbijo za zatemnitev; 11. usposabljajo ljudi za osebno in kolektivno zaščito, reševanje ljudi in imetja; 12. vzdržujejo red pri izvajanju varstvenih in reševalnih ukrepov. Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge s področja varstva in reševanja ljudi in materialnih dobrin v skladu z navodili štaba za civilno zaščito. 19. člen Enote civilne zaščite v stanovanjskih hišah ustanovijo organizacije, ki upravljajo s temi hišami. 20. člen Izvršni svet skupščine občine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka o usposabljanju in opremljanju ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delovanje civilne zaščite v občini. 21. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi štaba za civilno zaščito občine Šentjur pri Celju, sprejet na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. 9. 1972 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 42/72. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/76-3 Šentjur pri Celju, dne 24. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 1308. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21/70) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. novembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave 1. člen V odloku o ustanovitvi Medobčinske geodetske uprave (Uradni list SRS, št. 22/71) se 4. člen spremeni in se glasi: »Delavci Medobčinske geodetske uprave izvršujejo samoupravne pravice v okviru svojega upravnega organa. Glede razmejitve pravic med delovno skupnostjo in predstojnikom upravnega organa se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za upravne organe občine Celje«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-12/76-2 Šentjur pri Celju, dne 24. novembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. Šmarje pri jelšah 1309. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št* 5/75 in 10/75) in izida referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva v občini Šmarje pri Jelšah, opravljenega 21. novembra 1976, na seji zbora zdru- ženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3; decembra 1976 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva v občini Šmarje pri Jelšah v obdobju od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981 1. člen Za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva v občini Šmarje pri Jelšah se uvede samoprispevek za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981. Samoprispevek se uvede za območje .celotne občine, razen za območje krajevne skupnosti Donačka gora, ki ima samoprispevek že uveden. 2. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se smejo uporabiti izključno samo za financiranje sprejetih programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega v arstva, ki ga je sprejela Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 25. oktobra 1976. S samoprispevkom se bo od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981 predvidoma zbralo 47,208.000 din. 3. člen Samoprispevek se uvede v denarju. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo na območju občine Šmarje pri Jelšah stalno prebivališče in imajo lastne dohodke. 4. člen Samoprispevek plačujejo: 1. občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu in občani zaposleni pri zasebnih delodajalcih — po stopnji 2 “/o od neto osebnega dohodka;. 2. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost {intelektualne storitve) in se jim ugotavlja dohodek — po stopnji 3 0/o od celotnega dohodka, zmanjšanega za priznane odbitne stroške brez osebnih dohodkov; 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) in se jim ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) — po stopnji 3% od pavšalne osnove; 4. upokojenci — po stopnji 2% od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin; 5. lastniki, imetniki pravice uporabe ali uživalci zemljišča — po stopnji 8 % od katastrskega dohodka. Samoprispevka ne plačujejo občani; — od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci v gospodarstvu (zakonske oprostitve); — občani, katerih osebni dohodek, osebna, družinska ali invalidska pokojnina ne presesa 2 000 din; — lastniki, imetniki pravice uporabe in uživalci zemljišč pod enakimi pogoji, kot so oproščeni davka iz kmetijstva. 5. člen Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, občani zaposleni pri zasebnih delodajalcih in upokojenci, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) ter kmetijsko dejavnost na občinski upravni organ davčne službe istočasno z odmero osnovnega davka. 6. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah štev. »50700-842-053-794 krajevni samoprispevek v denarju občine Šmarje pri Jelšah.« 7. člen Sredstva se usmerjajo po sprejetem programu in sicer: 55% za krajevne skupnosti in 45% za sprejeti program šolstva ter otroškega varstva. Sredstva za krajevne skupnosti v višini 55% se usmerjajo v sorazmerju s katastrskim dohodkom v krajevnih skupnostih, številom zaposlenih v krajevnih skupnostih, številom upokojencev v krajevnih skupnostih in številom obrtnikov v krajevnih skupnostih. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine določi razmerje, ki ga pripravijo strokovne službe uprav-vega organa na osnovi zbranih podatkov in dvakrat letno obravnava realizacijo in namensko trošenje samoprispevka skladno s sprejetim programom. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lislu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. Št. 010-29/76-1 Šmarje pri Jglšah, dne 3. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 1310. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) Jp 205. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1976 1. člen Spremeni se 1. člen,odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 11-495/76) in se glasi; din — lastni dohodki 19.638.000 — nam. dop. sredstva 523.900 — solidarnostna sredstva 5.264.000 — nerazporejeni dohodki 25.425.900 2. člen Dohodki, doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev, ne gredo v okvir dovoljene sploSne porabe, temveč se namensko razporedijo in to sproti na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Šmarje pri Jelšah. 3. člen V smislu 1. člena tega odloka namenjen pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega akta proračuna. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. I St. 010-12/76-1 Šmarje pri Jelšah, dne 3. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 1311. POROČILO o ugotovitvi izida referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva na dan 21. novembra 1976 v občini v Šmarje pri Jelšah Krajevna skupnost Skup. št. vpis. glas. Glasov, vpis. glas. No, -PROTI« predlogu Neveljavne glas. •/t udeležbe Glas za pre od vpis. KS Pristava 961 905 864 39 2 94,1 89,9 KS Rogaška Slatina 4613 3992 3494 454 44. 86,5 75,7 KS Rogatec 942 873 820 41 12 92,6 87,0 KS Sladka gora 510 430 376 29 25 84,3 73,7 KS Stojno selo 434 385 371 14 — 88,7 85,4 KS Šentvid/ Grobelnem 860 730 582 126 21 84,8 67,6 KS Šmarje/ Jelšah 2420 1976 1712 218 46 81,6 70,7 KS Sp. Tinsko 191 153 144 9 — 80,1 75,3 KS Vinski vrh 566 471 336 78 3 73,6 59,3 KS Virštanj 325 266 202 64 — 81,8 62,1 KS Zagorje 266 235 216 19 — 88,3 81,2 KS Zibika 507 452 429 23 — 89,1 84,6 2. Po navedenem izidu glasovanja je občinska komisija ugotovila, da je referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva v občini Šmarje pri Jelšah uspel, ker je od 20.091 vpisanih glasovalcev glasovalo skupaj 17.492 glasovalcev ali 87 %>, za predlog pa 15.440 glasovalcev ali 76,9 °/o. Neveljavnih glasovnic je bilo 218. Tajnik Predsednik Mirko Završnik 1. r. Andrej Soklič 1. r. 1. Občinska komisija je ugotovila naslednji izid glasovanja po posameznih krajevnih skupnostih: Krajevna skupnost Skup. St. vpis. glas. Glasov, vpis. glas. “ N o. čš I? 0. a Neveljavne glas. •It udeležbe Glas. za pred. od vpis. KS Bistrica ob Sotli 1192 1078 965 31 i 90,4 89,9 KS Buče 392 308 208 78 22 78,5 53,0 KS Dobovec/ Rogatcu 443 320 264 51 5 72,2 59,5 KS Kostrivnica 892 854 762 89 4 95,7 85,4 KS Kozje 822 759 670 81 7 92,3 81,5 KS Kristan vrh 644 489 385 99 5 75,9 59,7 KS Lesično 761 722 699 23 — 94,8 91,8 KS Mestinje 550 428 362 63 3 77,8 65,8 KS Osredek 73 73 66 ' 6 1 100,0 90,4 KS Podčetrtek 752 747 675 70 2 99,3 89,7 KS Podsreda 578 512 423 74 12 88,5 73,1 KS Polje ob Sotli 397 371 334 37 _ 93,4 84,1 ŽALEC 12.12. Skupščina občine Žalec je na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zborov dne 3. decembra 1976 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec 1. »en V statutu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: I. Za 138. členom 4. razdelka »Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov« se doda nov 4. a razdelek »Predsedstvo občinske skupščine« in novi členi: 138. a Kot Ob neposredni vojni nevarnosti ali če je treba zavarovati naš samoupravni socialistični sistem ob elementarnih in drugih nesrečah večjega obsega ter v drugih podobnih izrednih razmerah, ko se občinska skupščina ne more sestati, potrebno pa je takojšnje in nujno ukrepanje v svrho zavarovanja naše samoupravne socialistične ureditve, ohranitve človeških življenj, ki so v nevarnosti, zavarovanja materialnih dobrin in premoženja večjega obsega, izvedbe obrambnih ukrepov razglasitvi mobilizacije vseh človeških in materialnih virov in jih za potrebe LO, ohranitve javnega reda in miru, oziroma drugih ukrepov družbene samozaščite, odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine njeno predsedstvo. 138. b člen Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo predsednik skupščine, podpredsednika skupščine Ver predsednik zborov. Člani predsedstva po svojem položaju so: predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZK, predsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne ter predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine. Odsotnega predsednika nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik. Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva občinske skupščine. 138 c člen Ce se občinska skupščina v hudih vojnih razmerah ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo. 138. č člen Kadar se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva spiejema posamezne ukrepe za zagotavljanje izvajanja obrambnih nalog občine. Sprejete ukrepe mora takoj ko je to mogoče potrditi občinska skupščina. II. V 139. členu se »svet za ljudsko obrambo« preimenuje v »svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito«. III. 144. in 145, člen X. poglavja »IZVRSNI SVET« se spremenita in se glasita: 144. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani. Vsakokratni sestav izvršnega sveta določi občinska skupščina z odlokom. Predsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta, na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta predstojnike občinskih upravnih organov izmed članov izvršnega sveta, ki bodo vodili posamezne občinske upravne organe. Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. 145. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje in vodi seje izvršnega sveta, predlaga dnevni red zanje in uravnava delo v izvršnem svetu. Predsednik izvršnega sveta skrbi za izpolnjevanje sklepov sveta in podpisuje akte, ki jih izdaja svet. Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga v vseh pravicah in dolžnostih nadomestuje član izvršnega sveta, ki ga določi predsednik izvršnega sveta. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/76 Žalec, dne 3. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. Skupščina občine Zajec je na podlagi 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74 in 17/74) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 3. decembra 1976 sprejela ODLOK o zakloniščih I. SPLOŠNE določbe 1. člen Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami morajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani (v nadaljnjem besedilu investitorji) graditi zaklonišča. Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva se ne uporabljajo določbe tega odloka. 2. člen Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali zunaj nje, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi akcijami in je ustrezno urejeno ter opremljeno. 3. člen Investitorji morajo graditi zaklonišča' v skladu z načrtom graditve zaklonišč. Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, morajo investitorji graditi zaklonišča v naseljih, ki jih določi. svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. 4. člen Investitorji morajo graditi zaklonišča V skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč. Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem ustrezno evidenco. II. GRADITEV ZAKLONIŠČ 5. člen Zaklonišča v stanovanjskih objektih in zaklonišča organizacij združenega dela gradijo investitorji stanovanjskih oziroma poslovnih stavb. Investitorji gradijo zaklonišče, kjer je to mogoče, kot dvonamenski objekt: za zaščito prebivalstva pred vojnimi akcijami, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon in ta odlok. Javno zaklonišče gradi investitor kot samostojen objekt ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč. 6. člen Investitor gradi zaklonišče praviloma v vsakem stanovanjskem objektu. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da v posameznih objektih ni več kot 25 prebivalcev. 7. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnega zaklonišča pooblasti organizacijo združenega dela. 8. člen Zaradi izpolnitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. Občinski upravni organ za ljudsko obrambo izda soglasje po pregledu tehnične dokumentacije. Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito odgovoren za zaklonišča ali organizacija združenega dela ali oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Pred izdajo soglasja je treba ugotoviti zlasti ali so vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč. Ce zmogljivost in odpornost zaklonišča ni v skladu s predpisi in normativi o graditvi zaklonišč zahteva občinski upravni organ za ljudsko obrambo od investitorja, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni. Inšpekcijo gradnje zaklonišč izvaja za gradbeno inšpekcijo pristojen upravni organ. 9. člen Za obstoječe objekte, ki jih je potrebno preurediti za zaklonišče, določi konstrukcijske in tehnične pogoje za ljudsko obrambo pristojen občinski upravni organ, ki se pri tem ravna po predpisih in tehničnih normativih. 10. člen Investitor, ki gradi komunalni in drug objekt pod nivojem tal, mora ta objekt prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva. Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod nivojem tal mora investitor dopolniti z zaščitnimi elementi in jih preurediti tudi za zaščito prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda za ljudsko obrambo pristojen občinski upravni organ. Stroški za tako preureditev bremenijo poseben račun občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča. III. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ 11. člen Zaklonišče je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi akcijami. Zaklonišče vzdržuje lastnik oziroma upravljalec stanovanjskega pošlopja po določbah odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju skupnih prostorov. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko vzdrževanje objektov. Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem zavarovanem mestu v zaklonišču. 12. člen Javno zaklonišče upravlja in vzdržuje organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina. Zaklonišče v organizaciji združenega dela upravlja samoupravni organ te organizacije. Zaklonišče v stanovanjski ali poslovni stavbi upravlja lastnik oziroma organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi oziroma poslovnimi stavbami v družbeni lastnini. V hišah z več etažnimi lastniki stanovanj upravlja z zaklonišči organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi oziroma poslovnimi stavbami v družbeni lastnini. Pri spremembi lastništva oziroma upravljalca sta- , novanjske ali poslovne stavbe, se zaklonišču ne sme spremeniti osnovni namen. IV. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 13. člen Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišč mora plačati 'prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 8 Vo od skupnih stroškov gradbenega dela stanovanjske oziroma poslovne stavbe. Organizacija in skupnost, ki upravlja stanovanjske in poslovne stavbe in prostore kot posamezne dele stavb plačuje prispevek za zaklonišča v višne 3°/o od stanarine oziroma najemnine. Imetnik pravice uporabe poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sam upravlja, plačuje prispevek za zaklonišča v višni 0,05 °/o od nabavne vrednosti oziroma od osnove za obračun amortizacije. Občan, ki je lastnik stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostora kot posamez- nega dela stavb, plačuje prispevek za zaklonišča v višini 0,05 %. 14. člen Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena pla-t ča investitor stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih situacij. Zasebni graditelj plača prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo: 1. zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec; 2. zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto; 3. zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb. Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka 13. člena tega odloka sami obračunavajo prispevek po stopnji, ki jo predpiše občinska skupščina. Zavezanci prispevka iz četrtega odstavka 13. člena tega odloka morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora. Kadar znaša prispevek manj kot 20 dinarjev, se postopek ustavi. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Osnova za izračun prispevka, za zavezance iz četrtega odstavka 13. člena, je letna osnova od katere se odmerja davek na premoženje. Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 13. člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek za zaklonišča. 15. člen Zavezanci prispevka za zaklonišča iz četrtega odstavka 13. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora na posebnem obrazcu pri davčni upravi. Odločbo o obveznosti plačila prispevka iz 13. člena tega odloka izda davčna uprava, ki en izvod odločbe dostavi za ljudsko obrambo pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 16. člen Zavezanci prispevka za zaklonišča iz 13. člena tega odloka plačujejo prispevek za zaklonišča na poseben račun za gradnjo zaklonišč pri Skupščini občine Žalec. 17. člen Graditev, adaptacija in vzdrževanje javnih zaklonišč se financira iz 'sredstev posebnega računa, na katerega se plačujejo prispevki za zaklonišča. Graditev, adaptacijo in vzdrževanje drugih zaklonišč financira investitor. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi, poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, lahko Okleneta pogodbo, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišča. O razporeditvi in uporabi sredstev odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v skladu s programom graditve zaklonišč. V. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 18. člen Javno zaklonišče, zaklonišče organizacije združenega dela in zaklonišče v stanovanjski ali poslovni stavbi je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene kot to določa zakon o ljudski obrambi v SR Sloveniji in ob naslednjih pogojih: — da se v zaklonišču ne uporablja prostor, ki je namenjen za skladiščenje opreme in prostor s filtro-ventilacijskimi napravami, — da se zaklonišče ne uporablja za skladiščenje eksplozivnih, strupenih in vnetljivih snovi. 19. člen Pogodbo o najemu zaklonišča sklene najemoje-malfec in lastnik oziroma upravljalec zaklonišča v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobni namen mora vsebovati namen in čas uporabe zaklonišča, znesek najemnine, podatke o vzdrževanju zaklonišča, pogoje za prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča. Zapisnik o stanju zaklonišča, instalacij, inventarja in naprav v njem ob izročitvi zaklonišča v uporabo za mirnodobni namen je sestavni del pogodbe. V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oziroma ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o najemu zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka v takih primerih nima pravice zahtevati odškodnine. Pogodbo o najemu zaklonišča je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbo. Popravilo škode in stroške vzpostavitve v prejšnje stanje bremenijo najemnika. 20. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami daje zaklonišča v uporabo predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih. VI. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Za kršitev določb tega odstavka veljajo sankcije, predpisane v XIII. poglavju zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74). VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Pristojni organi morajo vse urbanistične načrte, ki še niso uresničeni in na podlagi katerih še niso izdana gradbena dovoljenja, pred uresničitvijo revidirati, zazidalne načrte, ki so bili realizirani ali so v realizaciji pa dopolniti v "smislu tega odloka. Načrt graditve zaklonišč mora biti sprejet v enem letu od uveljavitve tega odloka. 23. člen Ce je gradbeno dovoljenje bilo izdano pred dnevom uveljavitve 'tega odloka se plača prispevek po določilih tretjega in četrtega odstavka 13. člena, rok za pričetek plačevanja prispevka pa se določi od dneva izdaje uporabnega dovoljenja, oziroma od dneva vselitve, če če je bila ta opravljena pred izdajo uporabnega dovoljenja. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 8-1/76-1/2 Žalec, dne 3. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1. člen Odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 20/76 in 23/76) preneha veljati. V veljavi ostane odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 17/74 in 9/75). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-30/76-1/2 Žalec, dne 3. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1314. Skupščina občine Žalec je na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67, 12/67, 30/68, 2/74 in 24/74), 8. ter 185. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 126 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74 in 17/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o tržnem redu na tržnici v Žalcu 1. člen Odlok o tržnem redu na tržnici v Žalcu (Uradni list SRS, št. 23/76) se v 27. členu spremeni tako, da se glasi: »Denarne kazni iz 26. člena izterjajo takoj na kraju samem pristojni inšpektorji in pooblaščene uradne osebe enote službe javne varnosti.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 334-23/76-3-1 Žalec, dne 3. decembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1315. Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1976 sprejela ODLOK o veljavnosti odloka o občinskih upravnih orirnnih 1257. 1258. 1259. 1260. 1261. 1262. 1263. 1264. 1265. 1266. 1267. 1268. 1269. 1270. 1271. 1272. 1273. VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Odlok o pristopu k dogovoru socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o kritju tečajnega rizika v zvezi s posojilom Mednarodne banke za obnovo in razvoj za splošno jugoslovanski kmetijski projekt 1623 Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o skupnem financiranju scvcroatlantskih oceanskih postaj 1623 Odlok o delegiranju delegatov Skupščine SR Slovenije v skupščino Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin 1623 Odlok o izvolitvi sodnika za prekrške republiškega senata za prekrške v Ljubljani 1624 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Odlok o prevozu in prodaji novoletnih jelk 1624 REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE Navodilo o merilih za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi 1624 Navodilo o načinu določanja količine in stopnje onesnaženosti vode 1625 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE Sklep o povečanju višine otroškega dodatka 1628 Ugotovitev o podpisovanju samoupravnega sporazuma o izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju skupščine Tolmin in Nova Gorica 1629 Samoupravni sporazum o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti »Triglav« 162* REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Sklep o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja v RZS Murska Sobota 1645 Sklep o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov iz leta 1975 (Murska Sobota) 1646 Sklep o spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva tn o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Ravne na Koroškeni) 1646 Sklep o valorizaciji zavarovalnih osnov (Ravne na Koroškem) 1647 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI Odlok o dopolnitvi odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane 1648 Odlok o dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane 1648 Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1648 Stran 1274. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o oblikovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin za leto 1977 1649 1275. Sklep o dopolnitvi sklepa o soglasju k cenam po- grebnih storitev in najemninam za grobove na pokopališčih na območju Ljubljane 1649 1276. Sklep o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Ljubljana) 1649 1277. Sklep o soglasju k najvišji ceni za uporabo kanalizacije v Ljubljani 1650 1278. Sklep o soglasju k višini vzdrževalnine za vodomere (Ljubljana) 1650 1279. Sklep o soglasju k najvišji ceni za potrošeno vodo iz Mestnega vodovoda (Ljubljana) 1651 1280. Sklep o soglasju k najvišjim cenam plina iz omrežja (Ljubljana) 1631 1281. Sklep o potrditvi statuta Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (Ljubljana) 1652 1282. Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične do- kumentacije, ki ponazarja dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo primarnega vodovoda ob Smartinski cesti (Ljubljana) 1652 1283. Pravilnik o pokopališkem redu (Brežice) 1652 1284. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1976 1654 1285. Odlok o deratizaciji v občini Grosuplje 1655 1286. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Grosuplje 1656 1287. Odlok o prispevku za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča (Kamnik) 1657 1288. Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbe- nega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Kamnik 1658 1289. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom v občini Kamnik 1658 1290. Odlok o javnem redu in miru v občini Lenart 1659 1291. Odlok o urbanističnem redu v občini Lenart 1660 1292. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje občine Lenart in urbanističnem načrtu naselja Lenart v Slovenskih goricah 1662 1293. Odlok o delovnem času v trgovini na drobno, gostinstvu in obrtnih delavnicah na območju občine Lenart 1663 1294. Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov o ustanovitvi skladov občine Lenart 1667 1295. Sklep o razpisu referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za Stran urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Jurovski dol (Lenart) 1667 1296. Odlok o dopolnitvi odloka o priznanjih občine Litija 1668 1297. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih upravnih organih (Litija) l6«x 1298. Odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega sa- moprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol in sofinanciranje gradnje vzgojnovar-stvenih zavodov, telesnokulturnih in kulturnih objektov na območju občine Litija 1669 1299. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija 1670 1300. Odlok o občinskih upravnih organih (Ljubljana Šiška) 1671 1301. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Ljubljana Šiška) 1674 1302. Odlok o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Logatec) 1680 1303. Odlok o najvišjih maržah za živila v prodaji na drobno (Logatec) 1681 1304. Odlok o splošni prepovedi gradnje v vizurah kompa- ratorske baze Logatec 1681 1305. Odlok o dopolnitvi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1970 1682 1306. Odlok o spremembi odloka o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Šentjur pri Celju, 1682 1307. Odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Šentjur pri Celju 1682 1308. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi medobčinske geodetske uprave (Šentjur pri Celju) 1685 1309. Odlok o uvedbi samoprispevka za financiranje pro- gramov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva v občini Šmarje pri Jelšah v obdobju od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981 1686 1310. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1976 1686 1311. Poročilo o ugotovitvi izida referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva na dan 21. novembra 1976 v občini Šmarje pri Jelšah 1687 1312. Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec 1687 1313. Odlok o zakloniščih (Žalec) 1688 1314. Odlok o spremembi odloka o tržnem redu na tržnici v Žalcu 1691 1315. Odlok o veljavnosti odloka o občinskih upravnih organih (Žalec) 1691 Naročitev na Uradni list SRS za letn 1977 Dosedanjim naročnikom smo poslali račune za naročnino za leto 1977. Naročnike na Uradni list SRS za leto 1977 prosimo, da člmprej vplačajo naročnino za toliko Izvodov kolikor jih želijo prejemati in pri vplačilu natančno navedejo popoln naslov, ker sta to pogoja za redno odpremo Uradnega lista SRS od prve številke prihodnjega leta. Dosedanje naročnike prosimo, da obnove naročnino do konca leta 1976. Naročnina za leto 1977 znaša za en izvod 240 dinarjev in se vplačuje naprej za vse leto 1977 na žiro račun št. 50100-603-40323. Uprava Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379'VII — Telefon direktor, uredništvo, upravo in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 _ Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72