URADNE OBJAVE Leto XVIII Murska Sobota, dne 11. avgusta 1983 Št.: 24 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gorpja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 204. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 205. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983 206. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava za obdobje 1982—1985 207. Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Krog 208. Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Petišovci 209. Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981—1985 210. Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Mar-tjanci-naselje Martjanci 211. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa in zagotavljanju sredstev za realizacijo srednje-račnega plana območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 212. Popravek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Boračeva, Šratovci, Orehovci, Črešnjevci, Mele in Zbi-govci 213. Popravek odloka o poslovnem času na območju občine Gornja Radgona Na podlagi 2. odstavka 3. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredtev za investicije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (UR. .list SRS, št. 3/82) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 07. 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 1. člen Naziv odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 19/82) se spremeni tako, da se glasi: ,,Odlok o posebnem občinskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer.” 2. člen 1. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ,,S tem odlokom se predpisuje posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 % za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985”. 3. člen 1. stavek 4. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: ,.Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljutomer”. 4. člen 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: , ,Osnova, za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 2. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 2. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list, SRS št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti”. Na podlagi 76. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 17/79) ter 181. in 187. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave št. 44/81) so skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti: — skupščina občinske skupnosti socialnega varstva;- — skupščina občinske kulturne skupnosti; — skupščina občinske zdravstvene skupnosti in — skupščina občinske raziskovalne skupnosti na sejah dne 28/7-1983 sprejele ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983 1. člen V odloku o višini prispevnih stopenj za financiranje programa SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983 (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, St. 1/83 in 12/83) se v 2. členu spremenijo prispevne stopnje in se pravilno glasijo: 206 Na podlagi 111. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter 3. člena Sprememb in dopolnitev zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 6. 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za intevencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava za ob dobje 1982—1985 1. člen V 3. členu odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava v obdobju 1982—1985 (Uradne objave št. 14/82) se besedilo »poseben občinski davek« nadomesti z besedo »prispevek«. 2. člen V 4. členu odloka se besedilo »usmerjajo v sklad« nadomesti z besedilom »zbirajo v skladu«. 3. člen 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuj e na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) določeno za obračunavanj e in plačevanj e prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 402-8/82-3 Datum: 19. 7. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK. 1. r. 4. a. VJ VACA, obseda eesve Raaea- ske utice proti z-atiodu do Murske utice 5. MORSKA ULICA.: obsega območje ceste od potoka Dobel proti jugu do Trubarjeve ulice 6. PLEČNIKOVA ULICA: obsega območje ceste, ki poteka zapadno in vzporedno z Mursko ulico od potoka Dobel proti iugu do Trubarjeve ulice 7. RAVENSKA ULICA: obsega območje'česte od Trubarjeve ulice proti severu 8. ROŽNA ULICA: obsega območje ceste od Murske ulice proti zahodu (slepa ulica) 9. TRUBARJEVA ULICA: obsega območje ceste, ki poteka skozi naselje Krog in povezuje naselje Satahovci in Bakovci 10. ULICA OB LOŽIČU: obsega območje ceste od potoka Dobel proti jugu do Linhartove ulice 11. VODNIKOVA ULICA: obsega območje ceste od Murnove ulice proti jugu do Trubarjeve ulice. 4. člen Grafični prikaz ulic in hišnih številk je izdelan na katastrskem načrtu M 1:2880 in je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih obj avah pomurskih občin. Štev.: 015-2/83-5 Datum: 30/6-1983 Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT. 1. r. 208 Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, .ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80) ter 177. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora Krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1983 sprejela ODLOK o imenovanju ulic za območje naselja Petišovci l.člen Za območje naselija Petišovci se uvede ulični sistem ter določijoobmočja posameznih ulic in njihovih imen kot je razvidno v 3. členu tega odloka in grafičnih prilogi. 2. člen Območja posameznih ulic obsegajo zazidane površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami ter predvidene površine za pozidavo na osnovi urbanističnega reda. 3. člen S tem odlokom se določijo za območje naselja Petišovci za posamezne ulice naslednja imena in območja: L LENDAVSKA ULICA. LENDVAI UT — obsega območje glavne ceste od kopališča Terme proti jugu do katastrske meje z k. o. Lendava - ’ 2. POTOČNA ULICA. PATAK UTCA - obsega območje od krajevne ceste pare. št. 4175 proti jugozapadu do pare. št. 42'00 s tem. da se pri pare. št. 2089 odcepi proti vzhodu do Lendavske ceste 3. NOVA ULICA. UJ UTCA — obsega območje od Potočne ulice pri pare. št. 2158 proti vzhodu do priključka na Lendavsko cesto 4. KOTNA ULICA. SAROK UTCA — obsega območje od Potočne ulice pri pare. št. 2166/2 proti jugovzhodu do priključka na Lendavsko cesto 5. POLJS K A U LICA. M EZO UTCA - obsega območje od Petišovske ulice pri pare. št. 2243 proti jugu do pare. št. 2263/2 od koder poteka proti severu do priključka na Petišovsko ulico 6. SPODN J A U LICA. ALSČ UTCA - obsega območje od Lendavske ceste pri pare. št. 2045 jugovzhodno do priključka na Petišovsko ulico 7. CVETNA ULICA. VIRAG UTCA - obsega območje od Lendavske ceste pri pare. št. 1950pro tu vzhodu do priključka na Rudarsko ulico 8. RUDARSKA ULICA. BANYASZ UTCA — obsega območje od križišča z Lendavsko cesto pri pare. št. 1574 proti vzhodu do delavnic INA-Nafta od koder poteka proti j upu in vzhodu rekreacijskega centra pare. št. 519 9. PETIŠOVSKA ULICA. PETESCHAZI UTCA — obsega območje od Lendavske ceste pri pare. št. 2061 proti vzhodu do mosta na Kopici pare. št. 1443. nato na proti jugovzhodu do pare. št. 2315 do priključka na Ulico 22. junija 10. VRTNA ULICA. KERT UTCA — obsega območje od Petišovske ulice pri pare. št. 1414 roti severu do krajevne ceste (pare. št. 1450) 11. TIHA ULICA. CSENDES UTCA - obsega območje od Rudarske ulice pare. št. 1453 proti severu do krajevne ceste (pare. št. 4165) 12. ULICA 22. JUNIJA. JUNIUS 22-e UTCA - obsega območje od katastrske meje k. o. Lendava pri pare. št. 2560 proti vzhodu do priključka na Petišovsko ulico 4. člen Grafični prikaz ulic in hiš je izdelan na topografskem načrtu v merilu 1:5000 in je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 45-24/2-1983 Datum: 19. 7. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak 209 DOGOVOR O SKUPNIH TEMELJIH PLANOV RAZVOJA POMURJA V LETIH 1981 — 1985 I. Uvodne določbe 1. člen Udeleženci opredeljujejo s tem dogovorom skupne interese in naloge srednjeročnega obdobja, ki so temeljnega pomena za nadaljnji družbenoekonomski razvoj in ki jih bodo skupno reševali na osnovi dogovorjenih nalog in obveznosti, ob upoštevanju dogovorjenih razvojnih ciljev na ravni republike in pomurskih občin. Te naloge so sestavni del samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov udeležencev tega dogovora. Na ta način bo doseženo usklajeno usmerjanje gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov. Udeleženci dogovora se bodo s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem, s stabilizacijskim obnašanjem, z večjo produktivnostjo na vseh ravneh, z večjim dohodkom in njegovim združevanjem, s krepitvijo dohodkovnega povezovanja, s povečanjem izvoza, z manjšo porabo na vseh ravneh in z združevanjem sredstev za skupne programe čimbolj konkretno vključevali v skupna prizadevanja občin Pomurja. Za skupne interese in naloge bodo podpisniki združevali sredstva ter se v ustreznih republiških SIS zavzemali, da jih sprejmejo v samoupravnem sporazume in ustrezne planske dokumente SRS za obdobje 1981-1985. II. Gospodarstvo Industrija 2. člen Za razvoj gospodarstva bodo udeleženci upoštevali kriterije, ki so opredeljeni v republiškem dogovoru in izvajali tiste investicije od katerih utemeljeno pričakujemo: — večjo izvozno usmerjenost in manjšo uvozno odvisnost; — dolgoročne pogoje za doseganje visokih stopenj rasti količinskega obsega, nadpovprečno visokega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva v primerjavi z rezultati v okviru dejavnosti; — proizvodnjo hrane z večjo izvozno usmeritvijo; — prestrukturiranje gospodarstva v regiji; — zaposlitev pretežno kvalificiranih delavcev ob učinkoviti uporabi znanstveno raziskovalnih dosežkov; — razvoj domače surovinske baze; — racionalno porabo surovin in energije. 3. člen Podpisniki dogovora bodo vzpodbujali združevanje sredstev na osnovi načel tega dogovora za tiste investicije, ki so skupnega pomena in ki bodo zagotavlj ale~kvaliteten družbenoekonomski razVoj ter za katere bodo vlagale sredstva organizacije združenega dela v regiji in izven regije. _ V skladu s spremenjenim in dopolnjenim republiškim dogovorom o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 —1985 (člen 29) se bodo zavzemali za popolno izkoriščanje kapacitet obstoječe rafinerije in pe-trokemije v Lendavi, sanacijo obstoječega stanja in realizacijo nadomestnega programa za nezgrajeno II. fazo rafinerije. Glede na sprejeto predinvesticijsko študijo o izgradnji tovarne za proizvodnjo kaprolaktama v občini Ljutomer je potrebno proučiti možnost izgradnje oziroma v republiških organih sprejeti dokončno odločitev o realizaciji tega programa. 4. člen V industriji bodo udeleženci dogovora v večji meri razvijali kapitalno. dohodkovno in kadrovsko intenzivne dejavnosti s poudarkom na izkoriščanju primerjalnih prednosti in domačih surovin. Pri tem se bodo zavzemali in vzpodbujali razvoj tistih dejavnosti v posameznih občinah in regijah, ki imajo glede na naravne pogoje, surovinsko bazo, tradicijo, strokovni kader in druge pogoje realne možnosti nadaljnjega razvoja. 5. člen Udeleženci bodo na osnovi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja s kreditno, davčno, cenovno in prostorsko politiko pospeševali razvoj drobnega gospodarstva z ozirom na deficitarnost in skladnost razvoja z industrijo. V ta namen je izdelana študija o razvoju drobnega gospodarstva v Pomurju. Kmetijstvo in agroživilstvo 6. člen Organizacije združenega dela v vseh štirih pomurskih občinah bodo na osnovi dogovorjenih programov proizvodnje in storitev stremele za dosego čim večjega dohodka, specializacijo in delitev dela med posameznimi OZD. izboljšanja asortimana in kvalitete proizvodnje, večjo finalizacijo izdelkov ter ustvarjale vse ostale pogoje gospodarjenja, s katerimi bo zagotovljen usklajen, hitrejši razvoj agroživilskega kompleksa v regiji. 7. člen Udeleženke dogovora bodo s svojo aktivnostjo vzpodbujale OZD s področja kmetijstva in agroživilstva k doseganju naslednjih dogovorjenih nalog: — varovanje in smotrno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči z doslednim izvajanjem prostorskih planov; — intenziviranje rastlinske proizvodnje ter dajanje poudarka predvsem pridelovanju tržnih poljščin krme; — zagotavljanje skladne rasti živinorejske proizvodnje s povečanjem staleža živine, boljšo prirejo mesa in mleka z lastno proizvodnjo krmnih rastlin za povečanje tržne proizvodnje; — hitrejši razvoj sadjarstva in vinogradništva z obnovo obstoječih nasadov in zasajevanjem novih površin s sortami, katerim je zagotovljeno tržišče in izvoz; — razvijanje višje oblike predelave kmetijskih pridelkov in dosledno delitev dela v mesno predelovalni in mlekarski industriji; — izvajanje gozdno-gojitvenih del s posebnim poudarkom na izboljševanju sestave in kvalitete mlajših gozdnih površin ter sprememb slabo donosnih in degradiranih gozdov; — izgrajevanje skladiščnih prostorov, depojev in hladilnic za kmetijske pridelke, sadje in.zelenjavo; — smotrna medsebojna poslovna in proizvodna povezanost OZD kmetijstva v regiji v smislu racionalizacije poslovanja in stroškov; — dve ali več občin se bodo dogovorile o komasacijskem in melioracijskem programu takrat, ko predmetne komasacije in melioracije zajemajo eno ali več katasterskih občin različnih občin. V ta namen bodo: a) Skupščine občin sproti uskladile svoje delo v zvezi z varovanjem kmetijskih zemljišč, s smotrnim in intenzivnim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč in pri sprejemanju in izvajanju prostorskih planov. b) Organizacije združenega dela kmetijstva in agroživilstva bodo sporazumno sproti trajno usklajevale svoje aktivnosti pri razvijanju poljedelske, sadjarske, vinogradniške in živinorejske proizvodnje ter pri živilski predelovalni industriji: — z intenzivno tržno proizvodnjo bodo v čimvečji meri oskrbele domačo predelovalno industrijo s prašiči, govedi, mlekom, perutnino, žitom, povrtnino, grozdjem in sadjem; — uskladile bodo svoje predelovalne zmogljivosti z možnostjo prodaje proizvodov in z možnostjo proizvodnje surovin. c) Organizacije združenega dela s področja kmetijstva se bodo na osnovi usklajenih planov vključevale v poljedelsko proizvodnjo sladkorne pese. d) Pri izvajanju nalog kmetijstva in agroživilstva bodo prioritetne naslednje investicije: — melioracije, komasacije in nabava zemlje ter mehanizacije; — posodobitev živinorejskih objektov, povečanje kapacitet za krave molznice in izgradnjo skupnih objektov; — ekološka sanacija z rekonstrukcijo ali novogradnja kafilerije; — obnova sadovnjakov in vinogradov; — skupna izgradnja skladišč in hladilnic. 210 Na podlagi 16. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 42. člena statuta KS Martjanci je svet Krajevne skupnosti Martjanci dne 23. 6. 1983. sprejel SKLEP o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci — naselje Martjanci 1. člen Razpisuje se referendum za odločanje o spremembi namembnosti samoprispevka za del območja KS Martjanci — naselje Martjanci, kije bil uveden od 1. januarja 1979 do 31. decembra 1985. 2. člen Referendumbo v nedeljo dne 21. avgusta 1983. od 7.00 do 19.00 ure na običajnem glasovalnem mestu. 3. člen Namembnost samoprispevka se spremeni tako, da se v 1. točki 1. člena sklepa črta besedilo »Ureditev kanalizacije po naselju ter ostale komunalne potrebe« in se spremenjeno besedilo glasi: »Obnova stare . šole za potrebe pošte in stanovanja hišnika, obnova vodovoda, dograditev objektov na rekreacijskem centru, graditev nizkonapetostnega , omrežja in ulične razsvetljave, ureditev pokopališča, graditev garaže in prostora za gasilce, ureditev vaških poti in jarkov.« 4. člen Za izvršitev programa iz 3. člena tega sklepa bo potrebno 4.200,000 dinarjev, sredstva zbrana s samoprispevkom pa bojo znašala 2.600,000 dinarjev. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje naselja Martjanci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v TOZD ali delovnih skupnostih. . , 6. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: J Krajevna skupnost Martjanci naselje Martjanci GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 21. 8. 1983. o spremembi namembnosti samoprispevka za del območja KS Martjanci — naselje Martjanci, ki je uveden do 31. dec. 1985 in s katerim se sredstva namenjena za ureditev kanalizacije po naselju uporabijo za obnovo stare šole za potrebe pošte in stanovanje hišnika, obnova vodovoda, dograditev objektov na rekreacijskem centru, graditev nizkonapetostnega omrežja in ulične razsvetljave, ureditev pokopališča, graditev garaže in prostora za gasilce, ureditev vaških poti in jarkov. glasujem »ZA« »PROTI« 211 NA PODLAGI ČLENOV 54. IN 159,—163. ZAKONA O SISTEMU DRUŽBENEGA PLANIRANJA IN O DRUŽBENEM PLANU SR SLOVENIJE, SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI (V NADALJNJEM BESEDILU OSIS) ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA TER V SKLADU Z DOLOČILI PRAVILNIKA O PLANIRANJU IN METODOLOGIJI PLANIRANJA V PTT PROMETU SLOVENIJE SKLENEJO UPORABNIKI IN IZVAJALCI ZDRUŽENI V OSIS ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA (V NADALJNJEM BESEDILU UDELEŽENCI SPORAZUMA) NASLEDNJI. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA RAZVOJA PTT PROMETA IN ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA REALIZACIJO SREDNJEROČNEGA PLANA OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981—1985 1. člen V 2. členu se v 2. odstavku spremeni 4. alinea tako da glasi: »— pospešiti razvoj telefonije, ki mora zagotoviti 8,4 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev.« Kazalci razvoja 1980 1985 Povečanje 1981-1985 l. Pošte, telegrafi in telefoni 31 33 2 2. Gostota prebivalcev 4.270 4.061 — 3. Stroji sprejemne mehanizacije 5 15 10 4. Računalniški terminali na ptt enoti 5 5 5. Poštni nabiralniki 379 392 13 6. Obseg poštnih storitev (v tisočih) 8.316 9.646 1.330 5. člen V 7. členu se prva in druga alinea spremene tako, da glase: »— povečati število tg priključkov za 80« »— povečati število telegrafskih naročnikov za 30 ter s tem doseči 5.7 teleks naročnikov na 10.000 prebivalcev.« 6. člen V 8. členu se prva in druga alinea v drugem odstavku in tretji odstavek spremene tako da glase: »— povečati kapacitete krajevnih telefonskih central za 9.840 priključkov ter število telefonskih naročnikov za 6.000 in s tem doseči 8,4 naročnikov na 100 prebivalcev.« »— povečati število javnih telefonskih govorilnic za 27; in zagotoviti praviloma v vsaki krajevni skupnosti telefonsko zvezo.« »Važnejši kazalci začrtanih ciljev in smeri razvoja telefonskega omrežja in zmogljivosti so naslednji: Kazalci razvoja 1980 1985 Povečanje 1981-1985 1. Število telefonskih central 26 32 5 2. Število telefonskih priključkov 3. Število telefonskih naročnikov 8.035 17.875 9.840 5.248 11.248 6.000 4. Število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev 4.0 8.4 4.4 5. Število telefonskih govorilnic 44 71 27 6. Obseg telefonskih storitev (v tisočih) 72.953 134.490 61.537 STRAN 15 VESTNIK, 11. AVGUSTA 1983 “I . N \5. se spiemem pxN\ o ABUT>oraTrl2adoUme-.i loin T583 izdelale enoten dolgotočm koncept razvota agrožAvilstv a v Pomurju do leta 2000. _ . . .- - - , Skupščine občin bodo s kmetijskimi organizacijami m Z.ivinorejSKO veterinarskim zavodom za Pomurje izdelale in sprejele enoten koncept za pospeševanje kmetijstva in finansiranja pospeševalne službe v Pomurju. N a območju pomurske regije bodo v letih 1981 —1985 izvedena tudi obširna melioracijska dela, s pomočjo katerih bo pridobljeno 7.133 ha površin za primarno kmetijsko proizvodnjo. f ) Udeleženci dogovora bodo ustvarili pogoje in v večji meri izkoristili prednost, ki ga daje mestu Gornja Radgona »status sejemskega centra«, predvsem zaradi kmetijsko živilskega sejma in gradbenega sejma. V sodelovanju z OZD iz celotnega Pomurja in partnerji iz tujine se bodo razvijale še nove vrste specializiranih sejemskih dejavnosti, kar mora vplivati na pospeševanje izvozne dejavnosti in povečane obmejne blagovne menjave z Madžarsko in Avstrijo. Podpirali bodo povečanje zaprtih in odprtih sejemskih prostorov ter nadaljevanje vključevanja strokovnih posvetovanj v okviru sejemske dejavnosti. Turizem in gostinstvo 8. člen N a podlagi naravnih pogojev in možnosti v Pomurju so temeljni cilji razvoja turizma v povečanju zdraviliškega, lovskega, kongresnega, re-kreativno-športnega in izletniškega turizma v smeri ustvarjanja večjega tujega turističnega prometa in neto deviznega učinka kakor tudi povezave turizma s kmetijstvom, trgovino in drobnim gospodarstvom pri oblikovanju kompletne turistične ponudbe. 9. člen Uresničitev temeljnih .ciljev razvoja turizma in gostinstva bodo podpisnice dogovora zagotavljale tako, da bodo predvsem: — povečale osnovne gostinsko-turistične zmogljivosti v obstoječih turističnih centrih oz. krajih vključno s prometno infrastrukturo; — v največji meri izkoristile že obstoječe kapacitete z izboljšanjem kvalitete storitev, podaljševanjem turistične sezone in povečanjem sta-cioniranega turizma; — popestrile turistično ponudbo z izgradnjo raznovrstnih manjših objektov in s pritegnitvijo drugih dejavnosti (domača obrt, kmečki turizem, kulturna dejavnost, športna dejavnost) obogatile in razširile turistično ponudbo; — vzpostavile dohodkovne odnose z organizacijami združenega dela, s katerimi so poslovno in proizvodno povezane; — vzpodbujale in izvajale enotne propagandne akcije za nastop in predstavitev pomurske regije kot celote; — vzpodbujale in izvajale tesnejše sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko na področju turizma v okviru maloobmejnega sodelovanja; — izvedle aktivnost za večje poslovno povezovanje s ciljem pope-•stritve in kompletiranja turistične ponudbe v regiji; — ponovno aktivirale delo pomurske turistične zveze in pospešile dejavnost turističnih društev. 10. člen Občinske skupščine pomurskih občin bodo glede na pomembnost turizma in gostinstva sprejele naslednje ukrepe: — odlok za organizirano oddajo zasebnih turističnih sob in drugih gostinskih objektov v zasebnem sektorju v cilju zagotovitve enotne turistične ponudbe v kraju oziroma turističnem centru; — s stimulativno davčno politiko in drugimi ukrepi bodo vzpodbujale vlaganja sredstev občanov, zlasti zdomcev, v gostinsko in turistično dejavnost; — z vidika ustvarjanja celovite turistične ponudbe z davčno politiko bodo pospeševale razvoj servisnih dejavnosti ter domače in umetne obrti (spominki iz slame, lesa in lončarstva); — v dokumentih za urejanje prostora bodo upoštevale gradnjo gostinskih in trgovskih objektov, servisne dejavnosti in turističnih infrastrukturnih objektov. I II. Bančništvo 11. člen Na podlagi neposrednega združevanja dela in sredstev bo banka z dopolnilnimi sredstvi uresničevala tiste skupne razvojne programe OZD in članic banke, ki so v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. ki jih vsebuje dogovor o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981—85. Združena, zbrana in pridobljena sredstva bodo glede na razvojne načrte članic banke, pogoje kreditno-monetarne politike ter temeljne usmeritve iz dogovorov o temeljih družbenih planov v družbenopolitičnih skupnostih v obdobju 1981 —1985 usmerjale v naslednje naložbe: — za uresničevanje skupnih ciljev in razvojnih usmeritev članic; — zagotavljanje dopolnilnih sredstev za tekoče potrebe; — za stanovanjsko in komunalno gradnjo; — za potrebe prebivalstva; — za združevanje po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih; — za druge naložbe; — za obvezno rezervo. UariVe - IV. Gospodarska. infrastruktura 12. člen Udeleženci dogovora se bodo na področju cestne infrastrukture zavzemali za naslednje cilje in naloge: — uskladitev študije za projekt trase severne magistrale, na katero se bodo navezale vse obvoznice okrog mest Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava in Ljutomer z dejanskimi potrebami Pomurja; — nadaljnjo veljavnost kriterijev za sofinanciranje obvoznic, ki veljajo za srednjeročno obdobje 76—80; — pripravo projektov za priključitev vseh cest z mednarodnih mejnih prehodov na magistralno cesto; — izdelavo kriterijev za sofinanciranje infrastrukture na manj razvitem obmejnem območju iz republiških sredstev; — dajanje prioritete objektom, ki so ostali nerealizirani v planskem obdobju 76—80. 13. člen Podpisniki dogovora se bodo zavzemali v samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije in v drugih republiških organih, da se bodo začele priprave za izgradnjo neposredne železniške povezave z Madžarsko preko Srebrnega brega. Zavzemali se bodo tudi za usposobitev železniškega prometa za prevoz potnikov in blaga na relaciji Ljutomer—G. Radgona in za boljšo prometno povezavo na relaciji M. Sobota—Ljutomer—Ormož. 14. člen Za uresničevanje dogovorjenega razvoja programa na področju PTT dejavnosti se bo razširila obstoječa PTT stavba v Murski Soboti in razširil medkrajevni del glavne avtomatske telefonske centrale. Zaradi zaostajanjapri uresničevanju srednjeročnega plana obdobja 1976—1980 bo treba čimprej zgraditi koaksialni kabelski sistem Maribor—Murska Sobota, medkrajevni koaksialni kabel Murska Sobota ‘ —Gornja Radgona, Murska Sobota—Radenci in koaksialni kabel Murska Sobota—Lendava. 15. člen Na področju energetike v Pomurju je nujno izboljšati oskrbo in prenos električne energije z izgradnjo 110 kv daljnovoda Ljutomer —Lendava. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 je potrebno izdelati celovite študije in vse potrebne projekte za izgradnjo hidrocentral na reki Muri ter si prizadevati za. čimprejšnji začetek izgradnje HE na reki Muri. Pri tem je potrebno projekte uskladiti s cilji optimalne izrabe reke Mure za namakanje in obrambo pred poplavami. Prizadevali si bodo za izkoriščanje tudi drugih virov energije in se ob tem zavzemali za nadaljevanje izgradnje plinovodnega sistema v Pomurju. , V letu 1983 se bodo vse štiri pomurske občine vključile v energetsko skupnost za severovzhodno Slovenijo. 16. člen V obdobju 1981 —1985 bodo podpisniki, v smislu čimboljšega gospodarjenja z vodo na višji vodnogospodarski razvojni stopnji, skrbeli za usmeritev predvsem v vzdrževanju vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbe z vodo ter čiščenje odpadnih voda. Za usklajeno izvajanje nalog, ki se nalagajo vodnemu gospodarstvi bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje: — vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek za ohranitev obstoječega vodnega režima; — z regulacijami in gradnjo zadrževalnikov zmanjšanje pogostosti poplav; — usklajevanje programa dela in načina financiranja za nadaljevanje hidromelioracij; — z urejanjem vodotokov in čiščenjem odpadnih voda zavarovanje rezervarjev pitne vode ter proučevanje možnosti za nova zajetja industrijske in pitne vode; — racionaliziranje porabe čiste vode iz omrežja ter tehnološke vode v industriji; — sodelovanje pri proučevanju možnosti za enotno upravljanje in načrtovanje vodovodnih sistemov; — sodelovanje pri izvedbi sanitarnih postopkov za zaščito in pripravo kvalitetne vode; — dokončanje raziskave za enoten vodooskrbni sistem Pomurja; —maksimalno izvajanje pogojev (ureditev osnovne odvodnje kmetijskih površin) za izvajanje hidromelioracij kmetijskih površin. V te namene bo namenjenih 286,420 mio din zbranih sredstev vodnega prispevka in odškodnin za vodb in vodnogospodarske storitve na območju OVS Mura in 281.085 mio din od združenih sredstev ostalih vodnih skupnosti v Sloveniji namenjenih za skladnejši gospodarski razvoj v SR Sloveniji, skupno torej 567,505 mio din (cene 1980). 1 7. člen Za financiranje programov krajevnih skupnosti v občinah Pomurja bodo izvršni sveti do konca leta 1983 uskladili kriterije za način financiranja razvojnih programov v krajevnih skupnostih. STRAN Ib VESTNIK, 11. AVbUaiM X oVxXoVjxy \>oUo reaXvz.vtaTv^-napoAToC^MvaTSKN^LoVsA^ naslednje skupne naloge; — skladno s kompleksno rešitvijo odlagališč nev arnik odpadkov v SR Sloveniji se v tem srednjeročnem obdobju izgradi skupno odlagališče nevarnih odpadkov za potrebe Pomurja; — vsi večji onesnaževalci voda bodo v tem srednjeročnem obdobju izgradili čistilne naprave; — občine bodo v tem srednjeročnem obdobju s sprejemanjem ustreznih ukrepov čimbolje zaščitile vodne vire in nahajališča voda in varovale naravno okolje; — izvršni sveti pomurskih občin bodo do konca leta 1983 sprejeli odloke o organizaciji selektivnega zbiranja komunalnih odpadkov na mestu nastajanja ten odpadkov. V. Negospodarstvo Usmerjeno izobraževanje 19. člen Izhajajoč iz razvojnih možnosti in kadrovskih potreb združenega dela so se pomurske občine dogovorile za naslednje izobraževalne usmeritve: — kmetijska, — živilska, — kovinsko—predelovalna, — elektro tehnična. — gradbena, — tekstilno—konfekcijska, — ekonomska, — upravno-administrativna, — tiiristično-gostinska. — zdravstvena, — pedagoška, — družboslovno-jezikovna, — naravoslovno-matematična, — cestno-prometna. Za dosego zastavljenih ciljev na področju usmerjenega izobraževanja bodo: — v medobčinski strokovni službi z zaposlovanje na osnovi planov OZD izdelali dolgoročne projekcije potreb po kadrih ter jih usklajevali z gospodarskim razvojem; — zagotovili tudi disperzijo izobraževalnih programov, ki bo upoštevala politiko policentričnega razvoja območja, potrebe združenega dela in sprejemljive možnosti za vključitev v nadaljnje izobraževanje po končani osnovni šoli; — zagotovili pogoje za izvedbo usmerjenega izobraževanja na narodnostno mešanem območju v obeh jezikih. Zdravstvo 20. člen Razvoj zdravstvenega varstva v pomurski regiji bo tudi v tem srednjeročnem planskem obdobju usmerjen k postopnemu izenačevanju pogojev za enakopravnejše uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva prebivalstva na tem še vedno manj razvitem in manj razvitem obmejnem območju. Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo na področju izvajanja zdravstvenega varstva uresničevali naslednje cilje in prednostne naloge: — zagotovitev učinkovitejšega zdravstvenega varstva, predvsem osnovnega zdravstvenega varstva na osnovi boljše organiziranosti zdravstvenih OZD; — hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti s kadrovsko krepitvijo, hitrejšim zaposlovanjem deficitarnih kadrov in boljšo opremljenostjo s ciljem, da to dejavnost čimbolj približamo delovnemu človeku in občanu. Pri tem bodo zagotovili hitrejši razvoj medicine dela, splošne medicine, otroško-šolskega zdravstvenega varstva ter splošnega in mladinskega zobozdravstva; — hite jše zaposlovanje deficitarnih kadrov v bolnišnični dejavnosti; — razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje prebivalstva v vseh zdravstvenih dejavnostih; — uvajanje in širjenje zdravljenja in nege obolelih na domu; — širjenje dispanzerskih metod dela s poudarkom na ohranitvi in utrjevanju zdravja, preprečevanju nastanka in zgodnjem odkrivanju bolezni; — povečanje obsega specialističnih konziliarnih storitev, opravljenih v osnovni zdravstveni dejavnosti. Podpisniki teea dogovora se zavezuieio. da bodo na področju investicijskih naložb v okviru zdravstva in drugih družbenih dejavnosti prioritetna izgradnja kirurškega bloka. S to investicijo bo v glavnem zaključeno dograjevanje bolnišničnih kapacitet za pomursko regijo pri Splošni bolnišnici v Murski Soboti. V ta namen je sprejet samoprispevek v vseh občinah Pomurja za naslednje srednjeročno plansko obdobje. Vrednost investicije (v cenah iz leta 1979) din 378.590.000 bodo sofinancirali iz združenih sredstev za investicije v zdravstvu v Pomurju ter iz sredstev republiške solidarnosti. Udeležba posameznih pomurskih občin (v združenih sredstvih regije) je določena z naslednjim finančnim razmerjem: — •ssu « CS~\ ČS > — A — SCS Gorana. vcnU za. sohimio TArYYiev syc^sycn n wvfAcfeOwX. skupnosti s ciijem, Aa se izenaiuje raven zAraNstvene^a varstva in se razrešujejo vsa ostaia vprašanja regionalnega. pomena. Časopisna in radijska dejavnost 21. člen Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, katerega ustanoviteljice so občinske konference SZDL vseh štirih pomurskih občin in ki izdaja časopisa Vestnik in Nepujsag ter emitira radijski program v slovenskem in madžarskem jeziku, bo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 usmeril svojo aktivnost predvsem v naslednji smeri: — dvig kvalitete sredstev obveščanja, — kadrovsko krepitev zavoda, — zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za nemoteno delovanje medijev obveščanja, — ustrezno tehnično opremljenost informacijskih sredstev, — razreševanje prostorske problematike zavoda. Takšna razvojna usmeritev bi omogočala, da bi zavod lahko celoviteje in uspešneje uresničeval svoje družbeno poslanstvo na področju informiranja v Pomurju. Za financiranje časopisne in radijske dejavnosti bodo občine prispevale sredstva po vsakoletnih dogovorjenih razmerjih. V I. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita 22. člen * S tem dogovorom prevzemajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela obveznosti, da bodo v svojih planskih aktih, v skladu s plani razvoja in uveljavljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zagotovili materialno osnovo za izobraževanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter materialna sredstva za izgradnjo skupnih objektov in nabavo potrebne opreme, namenjenih za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skupščine občin bodo medsebojno usklajevale elemente obrambnih planov. VII. Regijske ustanove 23. člen Delovanje, nadaljnji razvoj in financiranje ustanov regijskega značaja bodo udeleženci opredelili s posebnim dogovorom. Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje se bo aktivno vključila v realizacijo dogovora o skupnih temeljih plana razvoja Pomurja v letih 1981 — 1985. Sodelovala bo pri dogovarjanju z drugimi regijami in skupaj z osnovnimi nosilci planiranja razvijala obmejno gospodarsko sodelovanje. Prav tako bo preko strokovnih odborov in v povezavi z Gospodarsko zbornico Slovenije in ostalimi regionalnimi zbornicami skrbela za prenos novih proizvodnih programov in sodobne tehnologije. S tem bo Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje prispevala k hitrejši spremembi gospodarske strukture Pomurja. Večje delovne organizacije iz Pomurja, izvršni sveti pomurskih občin, pomurske občinske raziskovalne skupnosti, pomurske vzgojno izobraževalne organizacije, pomurska banka, MGZ za Pomurje bodo v letu 1983 sprejeli družbeni dogovor o razvojno raziskovalni in inventivni dejavnosti v Pomurju. VIII. Izvajanje dogovora 24. člen Izvajanje nalog in obveznosti tega dogovora bo spremljal odbor, v katerega delegirajo člane udeleženci tega dogovora. Odbor pripravi vsaj enkrat letno poročilo o uresničevanju tega dogovora v tekočem letu. To informacijo posreduje vsem udeležencem dogovora. Strokovne analize za spremljanje in izvajanje tega dogovora bodo pripravljali izvršni sveti pomurskih občin skupno z Medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje. IX. Končne določbe 25. člen Vsi udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo pri oblikovanju svojih srednjeročnih planov upoštevali dogovorjene naloge iz tega dogovora. 26. člen Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Spremembe in dopolnitve so sprejete, ko jih pismeno potrdijo vsi udeleženci tega dogovora. V Murski Soboti, maja 1983 PODPISNIKI: — IS SO Gornja Radgona — v id. e/cenu vnese druga alfnea. ki glasi; » — v deljenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sp bo te«; — v 20. členu se vnese peta alinea, ki glasi: »— bifeji, začetek med 6. in 9. uro, konec med 19. in 21. uro«. Sekretar Skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK, 1. r. STRAN 13 VESTNIK, 11. AVGUSTA 1983