Leto 1905
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LX1. — Izdan in razposlan dne 7. oktobra 1906.
Vsebina: (Št. 154 in 155.) 154. Državna pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Virtemberškim, da se zabranijo dvojna obdačevanja, ki bi mogla nastati iz rabe davčnih zakonov, veljajočih za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, oziroma za kraljevino virtemberško. — 155. Razglas o ustanovitvi novega pridob-ninskega priredbenega okraja lil in IV. razreda za področje novoustanovljenega okrajnega glavarstva v Zastavni.
154.
Državna pogodba z dne 4. februarja 1905. 1.
med Avstrijsko-Ogrskim in Virtemberškim, da se zabranijo dvojna obdačevanja, ki bi mogla nastati iz rabe davčnih zakonov, veljajočih za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, oziroma za kraljevino virtemberško.
(Sklenjena v Stuttgartu 4. dne februarja 1905.1., po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena 25. dne februarja 1905. 1. ; pritrdili sta se izmenjali v Stuttgartu 21. dne junija 1905.1.).
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski
in
Njegovo Veličanstvo kralj virtemberški
navdana z željo, da se odstranijo dvojna obdačevanja, ki bi mogla nastati iz rabe davčnih zakonov, veljajočih za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, oziroma za kraljevino virtemberško, sta v namen, skleniti o tem pogodbo, imenovala za pooblaščenca:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski:
Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra na kraljevem virtemberškem dvoru barona Alfonza Pereira-Arnstein,
Njegovo Veličanstvo kralj virtemberški:
Svojega državnega ministra za vnanje reči, ministra za rodbinske reči kraljeve hiše, kanclerja redov in komornika barona Julija pl. Soden a,
.ki sta, ko sta si priobčila in medsebojno pripoznala svoja pooblastila, dogovorila nastopno:
člen 1.
Pripadnikom kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, oziroma virtemberškim državljanom se nalagajo, pridržuje v nastopnem posebej navedene primere, neposrednji davki samo v tisti državi, v kateri imajo svoje bivališče, ako tega ni, samo v državi, v kateri bivajo.
Z istim pridržkom se nalagajo državljanom kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, oziroma virtemberškim državljanom, ki imajo v obeh državah bivališče, neposrednji davki samo v domovinski državi.
Bivališče v zmislu tega dogovora je v tistem kraju, v katerem ima kdo stanovališče z okolnostmi, iz katerih se lahko sklepa, da ga hoče trajno obdržati.
(8)oveniaoh.)
93
Člen 2.
Brez ozira na državljanstvo ali bivališče davčnega zavezanca se nalagajo posesti zemljišča in poslopja in obratu stalnega obrta, in pa iz teh virov izvirajočemu dohodku neposrednji državni davki samo v tisti državi, v kateri je posestvo zemljišča ali poslopja, ali v kateri se obratuje obrt. Za obrato-vališče veljajo podružnice, tvorišča, zaloge, kontorji, kupna ali prodajna mesta in druge opravilne uredbe za izvrševanje stalnega obrta po podjetniku samem, kupčijskem deležniku, prokuristu ali drugih stalnih zastopnikih.
Ako se isto obrtno podjetje obratuje v obeh ozemljih, se neposrednji državni davki nalagajo v vsakem ozemlju samo po izmeri obrata, vršečega se v njem.
Gledé davčnega ravnanja s hipotečnimi terjatvami in gledé dohodka iz njih ostane neomejena uporaba zakonitih določil, veljajočih v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, oziroma na Virtembeškem.
Člen 3.
Ako naj se v zinislu avstrijskega zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) obresti in rentni prejemki obdačujejo z odbitkom, se bode izvrševalo to neomejeno.
S tem pa obdačevalna pravica, ki gre virtem-berški finančni upravi po virtemberškili zakonih, ni nikakor prizadeta.
Člen 4.
Plače, pokojnine, čakarine in podpore, ki se plačujejo iz kake državne blagajnice (kronske bla-
gajnice, dvorne blagajnice, deželne blagajnice), se z neposrednjimi državnimi davki obdačujejo samo v državi, ki jih mora izplačevati.
člen 5.
O tem, da se kolikor moči odstrani dvojno ob-dačevanje takih oseb, ki so tako državljani kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, kakor tudi virtemberški državljani in imajo hkratu v obeh ozemljih svoje bivališče, se dogovorita vladi v posameznih primerih in ukreneta dogovoru primerne odredbe.
člen 6.
Na izvrševanje krošnjarskih in potovalnih obr-tov se ne nanaša ta dogovor.
Člen 7.
Ta dogovor naj stopi v moč s 1. dnem januarja 1905. 1.
Ako se odpove dogovor, kar ima vsaka izmed strank pogodnic pravico storiti, pred 1. dnem oktobra kakega leta, izgubi pogodba moč in veljavo že za davčno leto, ki sledi koledarskemu letu odpovedi. Ako se odpove po imenovanem času, velja pogodba za razveljavljeno še-le od drugega davčnega leta, ki sledi.
Člen 8.
Ta pogodba naj se obojestransko predloži v Najvišje odobrenje in pritrdilni listini naj se čim prej izmenjata v Stuttgartu.
V potrdilo tega sta obojestranska pooblaščenca ta dogovor v dveh enako glasečih se izdajah svojeročno podpisala pritisnivši nanj svoj pečat.
Tako narejeno v Stuttgartu, 4. dne februarja v letu tisoč devetsloinpetem.
pl. Pereira s. r. (M. P.)
pl. Sollen s. r.
(M. P.)
Sklepni zapisnik.
Podpisujé današnjega dne med Avstrijsko-Ogrskim in Virtemberškim sklenjeno državno pogodbo, da se odstranijo dvojna obdačevanja, ki bi mogla nastati iz rabe davčnih zakonov, veljajočih za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, oziroma za kraljevino virtemberško, sta podpisana pooblaščenca dogovorila še naslednja domenka, ki naj imata enako moč in veljavo kakor pogodba sama:
I.	Virtemberško si pridržuje za to državno pogodbo privolilo deželnih stanov.
II.	Stranki pogodnici sta se dogovorili, da so v izvršitev državne pogodbe davčna oblastva obeh
pl. Pereira s. r.	pl. Soden s. r.
(M. P.)	(M. P.)
strank pogodnic pooblaščena začeti neposrednje občevanje in na njihova vprašanja dajati pojasnila iz uradnih spisov, ter da naj za ta vprašanja in pojasnila velja dolžnost uradne molčljivosti in molka, in da se spisi ne pošiljajo.
Ta zapisnik, ki ga je z izmembo pritrdil po obeh strankah šteti za odobrenega, se je v dvojni izdaji izvršil v Stuttgartu 4. dne februarja 1905.
Spredaj stoječa državna pogodba se na podstavi § 285 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kosel s. r.
155.
Razglas finančnega ministrstva z dne 25. septembra 1905.1.
o ustanovitvi novega pridobninskega priredbenega okraja III. in IV. razreda za področje novoustanovljenega okrajnega glavarstva v Zastavni.
I
Za področje novoustanovljenega okrajnega glavarstva Zastavna v Bukovini (razglas ministrstva za notranje stvari z dne 15. avgusta 1905. 1. [drž. zak. št. 139]) se ustanavlja od priredbene
dobe 1908/09 počenši na podstavi §§ 13 in 16 zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih priredbeni okraj za davčne družbe III. in IV. razreda in se število udov komisije in nadomestnikov teh davčnih družeb določa s 4 za vsako.
Po tem je z razpisom finančnega ministrstva z dne 24. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 117) razglašeni spisek priredbenih okrajev za občo pridob-nino dopolniti tako:
(Stran 915 dne 11. maja 1897. 1. izdanega XLVI. kosa državnega zakonika.)
Okrajna številka	Priredbeni okraj	Sedež komisij	Število udov za davčne dražbe	
			III.	IV.
za davčne dražbe III. in IV. razreda			razreda	
11	Politični okraj Zastavna	Okrajno glavarstvo Zastavna	4	4
Kosel s. r.