logaške novice brezplačno glasilo za občane občine Logatec \tia\a moli do o Jogalec, novembei 7002 ma 1981 li tudi v zadnjem trenutku... oblikovanje in priprava :a tisk... tisk vizitk, čestitk, dopisov,prospektov, knjig... vezava uradnih listov, vseh vrst revij, diplomskih nalog... mali, d.o.o., logatoc; Čevica 4, 1370 Logatoc tel.:01 7509 660 e-maiLtiskarnaCtfmali.si barvno grintanje do AOformata, fotokopiranje, vezava v spiralo, j)lastifieiranje... Iz vsebine. Se vedno »vroča« večnamenska športna dvorana 4 Širitev cerkve sv. Nikolaja 6 Marko Smole - novi logaški graščak 8 V pričakovanju nove tekme 11 Slavko Colnarič 12 Sreča je v pesmi 15 Začnimo dan z zajtrkom 16 Prihaja martinovo! 16 Se vedno brez vodovoda ?! 17 Kmetje, pozor! 1/ Boštjan Felc 18 Bil je ... prvi november 20 Obvestilo imetnikom orožnih listin 22 Horoskop za november 23 Kfi pomeni življenje 24 loijnlke iiovko i;dii|ii pod|ot|o mali. d o o, logoloi, ("ovna 4. '"(jot« loguiko iiovko so vpisano v inrvid m«di|i iv na Minislisivu 10 kulturo Nnvni in odgovorni uiodmk Anion Muh Wc mali, do o, logolet, (ovire 4, logoloi N«Uudo 3S0O i/vodov, novomboi ?007 Ginulo |o bio;plo(no /n obrene ob&no lognlor Jesen se nam v tem simetričnem letu kaže predvsem skozi kapljice dežja in bofore vetra. Tisto, ki s paletami barv poriše deželo in natrosi zrelih sadežev, letos zelo pogrešamo. Nas pa v teh jesenskih dneh zato "farbajo" kandidati. Tisti za predsednika države in tisti, ki se potegujejo za županske stolčke v nekaj več kot 200 slovenskih občinah. Kandidatov, da se ti zmeša! Da denarja, ki bo šel za vse smehljajoče predvolilne prazne obljube in golaže, niti ne omenjam In kako, med vstopanjem v KI i, prodajo Leka, preselitvijo psov Milene Močivnik, nezaslisa nimi zneski plač v zdravstveni zavarovalnici in korupcijo, ki je menda po ugotovitvah pristojnega urada kar gosto preprečila podalpsko deželico, živimo lish, ki nismo kandidati? Tisti, ki se še vedno ukvarjamo s pre majhnimi plačami in polletnim čakan leni na pregled pri Specialistu? Tisti, ki mirno sprejmemo zvišane premije zdravstvenega zavarovanje m pristajamo na podražitve bencina, elektrike, tisti ki z razumevanjem sprejemamo zverižene izgovore odgovornih o zgrešenih investicijah, za katere smo denar dali sami če bi poslušali volilce, bi slišali, da niso Zadovoljni s ponudbo trgovin, dostop nosijo zdravstenih storitev, niso zadovoljni s ((■slami in ureditvijo prometa v stanovanjskih soseskah, skrla jih zrak, ki ga dihajo, premajhne sole, v katere hodijo otroci... tisoč skrbi malega človeka Nič novega boste rekli Nn novega niso tudi predvolilne obljube, kolikokrat smo jih ze poslušali1 O velikih zgradbah, o belih cestah, kilometrih vodovodov, o blagostanju, o cvetju m odlično ohranjenem okolju. O razcvetu gospodarstva in (lenarili, ki bo polnil obi nisko blaga|iio. I'o desetem novembru pa bo tako. kol je bilo devetega Nič novega. Vsega se pač ne da postoriti, pravijo v uradih! Eden bi od župana rad cesto, meščani hočejo urejeno mestno središče, blokarji niso zadovoljni s čistilno napravo, davkoplačevalci zahtevajo čiste račune pri novogradnjah, šolniki hočejo prostore za začetek devetletke. kulturniki kulturni dom in knjižnico, ... Halo? Vsega se pa res ne da! Ali pač. če hočete seveda. Tako kot gospa Tilka Jerič, ki je poleg predanega dolgoletnega dela logaški lekarni podarila tudi knjigo. Ali mladi smučarski skakalec Jaka Rus, ki je osvojil naslov državnega prvaka, ali odličen hornist Andrej Žust, ki ga hvalijo strokovne kritike, ali LAS, ki se spopada z, izzivi sodobnega starševstva, ali ... /a njih in mnoge njim podobne bo šlo življenje naprej tudi brez predsednikov m samozadovoljnih županov in brez pre dragih volilnih kampanj. Nič novega' Ampak za vraga zakaj potem sploh volitve, če se za nikogar ne bo nič spremenilo?! Zaradi politične kulture, v imenu de mokracije. zakaj ? Zakaj voliti, če so rezultati v naprej predvidljivi, politični komentatorji pa brez, dela, saj nimajo česa komentirati, ker se nič ne zgodi. Volilci pa? Nič! Ker jih nihče nič ne vpraša. In tudi to ni nič novega. Novo pa je, da je kljub vsemu v Ljubljani nastopil slavni 1'ogorelic in da je obsojeni književnik Matjaž 1'ikalo tožil ga je miličnik iz njegovega romana Modri e prejel letošnjo nagrado Večernica. In še nekaj dan po volitvah bo v Ljubljani začel 13. LIFE Izvoljenih lam ne bo, ker bodo prešerno praznovali zmago, neizvoljenih tudi ne, ker se bodo tolažili zaradi poraza. Bo pa marsikateri volilec, ki se zaradi krute realnosti raje zateka v svet gibljivih sličic. Anion Muli m Nič novega? Še vedno »vroča« večnamenska športna dvorana Pred kratkim smo bili priče spektakularni otvoritvi že težko pričakovane večnamenske športne dvorane. Potreba po tovrstnem objektu je bila več kot očitna, sporna pa je bila in ostaja lokacija. Prav slednja je bila, pred začetkom gradnje vroča tema razprav občinskega sveta. Danes, ko sc vznemirjenje in evforija od nove pridobitve še nista dodobra polegla, VZdiguje sporna lokacija prah tudi izven vrst občinskega sveta, med občani. Pobudo za gradnjo večnamenske športne dvorane je, zaradi pomanjkanja zaprtih športnih površin za izvenšolske dejavnosti, dala že v začetku devetdesetih let takratna /.TKO (danes Športna zveza). Objekt naj bi bil tržno naravnan in zadovoljeval naj bi večje športne m kulturne potrebe širših dimenzij. Pobudo ie v letu 1994 oz. 1995 prevzel takratni župan občine Logatec g. Brenčič. V tem času ie prišlo tudi do Prvih razgovorov o konkretnih rešitvah med občino in ministrstvom za šolstvo 111 spori. Osnutek je kasneje podedoval Mctualni župan. Pridobljen ie bil idejni 111 izvedbeni projekt, začele pa so se tudi vroee razprave v okviru občinskega svela. Vezane so bile (kaj niso vedno) Predvsem na zagotavljanje sredstev za 'gradnjo dvorane (cca. 600-700 milijonov sit) in na izbiro ustrezne lokacije. Aktualni sta bili predvsem dve alternativni lokaciji, in sicer ob šoli 8 talcev in ob vznožju Sekirice. Ne glede na permanentno vztrajanje športne /veze za lokacijo ob vznožju Sekirice, je v občinskem svetu večina vztrajala na prvi lokaciji, kjer dvorana danes dejansko tudi stoji. Odločitev občinskega sveta je v veliki meri slonela tudi na zagotovilih župana, da bo država oz. ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo za gradnjo dvorane 300 milijonov sit, vendar je država mačeha v končni lazi primaknila le borih 25 milijonov sit. Občina pa sije nakopala še dodaten strošek morebitne gradnje novih igrišč (na zemljišču, kjer so ta predhodno bila stoji danes dvorana). Lokacija z vidika izvenšolskih športnih in kulturnih dejavnosti širšega pomena zagotovo ni posrečena. Vpeta je namreč med območje stanovanjskih blokov, čistilno napravo, pokopališče, šolo in vrtec ter kol laka ne dopušča manevrskega prostora širitve OZ. dopolnitve niti sedanjih kapacitet osnovne šole niti morebitnih dopolnilnih objektov dvorane. Hkrati pa obstaja bojazen, da ho kaj kmalu služila le kol nova telovadnica hitro rastoče dolnjelogaške devetletke. Jure Smole In kaj pravi o vsem tem eden izmed pobudnikov gradnje dvorane in goreči nasprotnik izbrane lokacije, predsednik občinske športne zveze in član občinskega sveta občine Logatec, Janez Smole: Prav je, da je Logatec kot mestno naselje dobil prepotreben objekt. Ni pa prav, da s tem objektom nismo šli v formiranje športno-rekreativnega centra Sekirica. Po mojem osebnem prepričanju je sedanja rešitev kratkoročna in neracionalna, saj bi moral biti objekt umeščen v širšem območju nogometnega igrišča, s čimer bi tudi to igrišče dobilo prepotrebno komunalno opremo (vodo, elektriko, kanalizacijo, parkirišča) ter tudi tisti del naprav, ki zagotavljajo normalno funkcioniranje (slačilnice, tuši, itd.). Obstoječi šoli imata v tem trenutku relativno zadovoljivi telovadnici, (ilede na nadaljnjo rast prebivalstva v občini pa se zna zgoditi, da bosta kaj kmalu pretesni obe osnovni šoli in logična posledica bo po mojem trdnem prepričanju iskanje lokacije za izgradnjo popolnoma novih šolskih kapacitet, ki naj bi bile zgrajene na lokaciji, ki bi tudi sicer povezovala oba dela Logatca (Gornji in Dolnji Logatec). To pa pomeni ponovno finančno obremenitev logaških davkoplačevalcev vsaj z. vidika šolske športne dvorane. K takemu objektu kot je večnamenska športna dvorana bi sodila tudi prepotrehna zunanja igrišča, slej ko prej tudi bazen in ostali prostori za shrambo vseh potrebnih športnih rekvizitov (npr. ratrac) itd.. Tudi nekdanji »Sokoli« so ob izgradnji Narodnega doma za potrebe športa in kulture znali izbrati odprl prostor, ki še danes dopušča morebitne dozidave, čeprav bi lahko lakšen dom umestili v ž.e urbanizirano sredino, tako kot sedanjo večnamensko športno dvorano. Anion Muli V novem prizidku več kot sto stolov Širitev cerkve sv. Nikolaja Po lanskoletni obnovi notranjosti cerkve se je letos /upnik Jane/ kompare skupaj s turani odločil, da bo tudi župnija / novim prizidkom k farni cerkvi sledila večanju števila prebivalcev Logatca in s tem tudi večanju števila faranov. Investicija, vredna okoli 15 min tolarjev, je slekla v juliju, 27. oktobra je bil prizidek »otvorjen«, čeprav dela še niso v celoti končana. V zvezi s cerkvijo v Dolnjem Logatcu je najstarejši dokument i/ leta 17()5, in sicer prošnja za dovoljenje za zidavo nove cerkve, češ da je staro poslopje premajhno in v slabem stanju. Pod vplivom ugodnega železniškega in cestnega prometa seje hitro povečevalo število prebivalcev. Zato so faruni želeli, da se v D, Logatcu ustanovi samostojna župnija, ločena od (i Logatca Konec 1°. stoletja je bila namreč v cerkvi sv, Nikolaja ob nedeljah le ena sveta maša, med tednom pa so k maši hodili v Gornji Logatec. Na seji občinskega odbora občine I). Logatec so ugotovili, da je cerkev v (i. Logatcu premajhna /a ves l.ogatee in da zato mnogi ljudje ne morejo hoditi v cerkev. Dostop v (i. l.ogatee otežuje hud ima/, visok sneg in ostra burja. Ti in še mnogi drugi razlogi so botrovali dejstvu, da je bila I maja 1910 ustanovljena nova župnija D. Logatec, |e zapisal v knpgi »Logatec« župnik Ione Kompare, ki je vse od svojega prihoda v Župnijo, leta 11>X(), dejavno sodeloval pri obnovi. Njegovo delo sedaj nadaljuje braUanez, ki se je lansko leto skupaj s latam lotil obnove notranjščine cerkve, letos pa je prišel na vrsto projekt povečanja cerkve. V juliju se je pridobilo gradbeno dovoljenje In dela so stekla. Načrt je zasnoval arhitekt I ovro Liker Po prvih izračunih bodo gradbeni Stroški znašali 15 mio tolarjev, prav gotovo pa bi bili stroški še mnogo večji, če se ne bi farani tako zavzeto udej-stvovali pri delu, pa tudi pri darovanju lesa in sečnji. V novem prizidku bo nad sto sedežev, le-to pa bo rešitev prostorske stiske, saj se pogosto zgodi, da je cerkev premajhna, predvsem ob posebnih slovesnostih. Prva slovesnost je bila s pomočjo novega prizidka že dobro izpeljana. Zadnjo nedeljo v mesecu oktobru so se namreč svojih poročnih zaobljub spomnili številni jubilanti, ki so praznovali S. lo. is. ... obletnico poroke, poleg lega pa je župnija pridobila tudi nove kristja ne, saj je bila na isti dan tudi krstna nedelja. Prizidka so se razveselili mnogi, res pa je, da je nekaj tudi takih, ki menijo, da prizidek pomeni »napad« na prvotno arhitekturo cerkve, ki pred stavlja značilno arhitekturno celoto iz prehoda IS. v 19, stoletje, in da bodo tisti, ki sedaj v cerkvi vedno Stojijo, stali tudi po tem, ko bo prizidek dokončan in bo prostora za vse dovolj. Kakor koli že mnenja so vedno deljena, dela pa gredo uspešno h koncu. V tem tednu so končali s keramičnimi deli (polaganjem marmornatih plošč), /d.i| so na VTSti pleskarska dela NP Andrej Grom: »Cerkev sv. Nikolaja je eden izmed najvrednejših objektov v naši občim. Zato bi bilo treba z njo postopati - jo dograjevati, prenavljati ... z veliko mero občutka, (e se je prizidek že delal, je velika škoda, da le-ta ni čista preslikava cerkve, da se niso držah is ie hniie • v mislih imam višino si eh rov, strehe ... Vse to namreč podre načelo enotnosti.« in ril Jano/ Kompare, župnik: "Skupaj z gospodarskim odborom smo se odločili, da bomo cerkev s pomočjo stranske kapele povečali. Pogovoril sem se tudi z nadškofom, ki je projekt odobril. Obrtniška dela so izvedli domači izvajalci; dela so tekla dobro in hitro. Ta teden bomo uredili še ogrevanje kapele (prizidka), v tem mesecu načrtujemo pleskarska dela, napeljali bomo razsvetljavo. Načrtujemo, da bodo dela do božiča dokončana. Pri kapeli smo sledili vsem elementom cerkve -oboki strop ... Na ogled je prišel tudi škofijski arhitekt, ki je predlagal, da bi v kapelo vnesli nekaj modernejših elementov, vendar se nisem strinjal, saj bi to podrlo enotnost kapele z. ostulo cerkvijo. Cerkev je z novo kapelo veliko prostornejša, saj smo |vo sredini cerkve odstranili stole, tako da sedaj obhajilo poteka hitreje, pridobili smo veliko število sedišč -prej jih je bilo prib. 230, sedaj jih imamo 350." I /upnik Ioni)/ Kompun: V PoMioliik nolionjovli ceikve i/ iil)dob|(i pred pivo sv vopio (loto v losli Andrujci (iioiim) 3 Podiroii|o nidii|ii()(i dolu (iiikvo 4 Cerkev i novim pri/idkom Uspešen podjetnik, konzul Republike Sejšeli, predsednik Lions kluba Notranjske .. Marko Smole - novi logaški grašcak Uspešen podjetnik, konzul Republike Sejšeli, predsednik l.ions kluba Notranjske ... To se le nekatere izmed vlog, ki jih Marko Smole 'igra' ne samo dobro, temveč kot sam pravi, tudi "2 vsem dolžnim spoštovan jem in odgovornostjo do režiserja, ki mu je vlogo zaupal". Kad ima izzive, ki mu jih ponuja življenje in komaj čaka, da začuti ustvarjalni nemir, ki je "temelj za nov izziv, odkrivanje novih s\eto\ in neznanih morij". Je bila katera izmed funkcij, ki jih sedaj opravljaš, že tvoja otroška želja ali je bilo vse skupaj le splet naključij? "Nikoli in nikdar človek ne ve. kam ga bodo zapeljala pola Gospodova. Zelo pomembno je, da tisti trenutek, ko se u vsaj za malenkost odpre okno priložnosti, z vsemi silami to priložnost Zgrabiš in jo uresničiš, lemu lahko rečemo tudi sreča, usoda ali splet okoliščin za uspeh je to nujen, ne pa zadosten pogoj. In kot otrok tega ne moreš predvideti." V kateri vlogi se počutiš najbolje? "Vse kar počnem v življenju, počnem rad. drugače tega ne bi počel. Vsekakor pa je velika čast predstavljali neko državo v Sloveniji in skrbeti za razvoj prijateljskih odnosov med njima. To w štejem kot veliko priznanje." Tvoj delavnik je verjetno precej natrpan. Kai pa prosti čas' Kako ga najraje preživljaš.' "I ve v življenju je stvar prioritet in organizacije. Veliko zadovoljstvo v življenju je, če ti je delo hohi in prostega časa ne potrebuješ. Priznam, da pridejo dnevi, ko ne morem sestaviti urnika, zato lahko marsikatero nedeljo vidite moj avlo pred pisarno, vendar pa velikokrat pride tudi čas, ko grem z veseljem s prijatelji na pivu. Ne maram pa nedelj, ko "moram" počivati, ko ni nikjer nikogar, ko je vse dolgočasno in ko sem še sam sebi dolgočasen. LetOS je bila dolgočasna ie formula I. kije idealen šport za popoldanski počitek." Volitve so tik pred vrati, tebe pa ni moč zaslediti na nobeni izmed list. Kako tO? "Odločil sem ve, da na letošnjih lokalnih volitvah ne bom kandidiral, saj moram uresničili še veliko drugih projektov, ki me v tem času boli radostijo in ki bodo bolj koristni: končati nameravam magistrski študij, kol član sveta Guvernerja l.ionsov aktivno sodelujem na Svetovni konzularni konvenciji vSevilli v Spani/i, voditi pa moram tudi svoje podjetje. Ob vsem lem res nimam časa se .• M) GSM: 041 S07 «>4I Odprto od novembra dalje vsak dan ■ med tednom od 15..M) do 20.30 ure ■ v soboto od 8.00 do 20.00 ure ■ v nedeljo zaprto Sem pooblaSčeni serviser Ivi.AN a in FISCHER ja CKNJKNIM STRANKAM V SIKVISl! NUDIM montaže m piemoniaž.o, nastavitev vezi, prestavitve, montaža platform in zavor, zalitje drsne obloge, brušenje robnikov, brušenje drsne ohloi-e / brusnim trakom, brušenje drsne obloge z brusnim kamnom strukturo, popravilo odbitine, razlepitve in vstavitev dela drsne obloge, impregnacija in mazanje, kompletni servis, priprava smuči za tekme Svetujem pri nakupu nove smučarske opreme! Nudimo sen is alpskih m tekaških snuiei ter snovvboard ov! V novembru za vse storitve 1091 popust, PRIPRAVITE SMUČI NA BLIŽAJOČO SE ZIMO! 11 V industrijski coni Zapolje edino pravo dirkališče za avtomobilizem Kmalu nova dirka V Logatcu so zadnjo nedeljo v mesecu septembru v obrtni coni Zapolje otvorili dirkališče, ki je najsodobnejše v Sloveniji. Odzivi pred dirko o/., že pri nastajanju dirkališča so bili sila različni; od navdušenih do skrajno skeptičnih, saj so bili mnogi prepričani, da je tO velik poseg v okolje. Sodeč po odzivu pa je navdušencev ogromno. Trinajst tisoč glavo publiko je najbolj navdušila dirka za za pokal seicento, kjer je V konkurenci 22-ih voznikov zmagal Luka Pirjcvcc. Nekaj krogov sta za gledalce odpeljala člana italijanskega moštva Durango, formule 3000, eden izmed njiju, Brazilec Meelo, jc p«»stavil tudi absolutno najhitrejši čas proge. Atraktivni vozniki, dober obisk in brezhibna organizacija pomenijo dober obet tudi za prihodnje dirke, in le-te naj bi bile na dirkališču v Zapolju petkrat na leto. Naslednjo dirko na tem dirkališču lahko pričakujemo Že N. novembra, in sicerstart in uvodna lil' rallvja Logatec. Načrt dirk za prihodnje leto pa je tudi delno že narejen I Diika n pokal SI KI NI (i |i> najbolj navdušila stRvilno občinstvo 2. (Iona ekipe DURANGO formule 3000 3 Ncijhttrcjii krog je odpeljal Brazilec MfilO 4 Zo varnost gledalcev m tekmovalcev je bilo dobro poskrbl|eno Na srečo kakšne resna intervencija ni bilo potrebna Minilo je 25 let od prvega nastopa legendarne skupine Pankrti v gimnaziji Moste in v Študentskem naselju v Ljubljani. Bobnar Pankrtov in kasneje skupine Križarji. Slavko Colnaric Bil je bobnar pri Pankrtih in Križarjih. Po/nava se že eelo življenje. Njegovo življenjsko črto zaznamujeta ljubezen tlo športa in glasbe, /motil sem ga sredi priprav za nastop na malem maratonu mesta Ljubljane. Orodna telovadba, roek, punk, tek na dolge proge. Vsestranski? "Ja. mogoče na prvi pogled malo čudna kombinacija, vendar se povsod pretaka "kemija", ki me vleče v ti dve smeri, v glasbo in šport." V mladosti orodna telovadba, na glasbenem področju pa harmonika. "Bil sem ljubljanski m republiški pod prvak na bradlji, obiskoval m končal sem nujo glasbeno šolo :a hrmoniko." Potem pi ule ročk, "Prišli so Deep Purple, Rolling Stones, Beatles m drugi. Harmonika ni bila primerna za to zvrst glasbe." Usedel si se za bobne. Kdaj.' "Ila ha ... Saj si bil zraven.' Vri nas doma srno ustanovili bend. Jaz na bobnih, u na kitari. Hrane bas kitara. Drago kitara. Dragan vokal... Imeli smo 17 let. Takrat se mi zdi, da so garažni bendi rušili kol gobe po detju," Potem so se zgodili Pankrti '.hi. lome in Vero sla ustanovila Vankrle /.veseljem sem se odzval povabilu, ker so fantje znali igrali m tO te bila neka nova kvaliteta, nek nov izziv, neka nova "kemi ja"." Mineva 2"» let od prvega nastopa v Gimnaziji Moste m Studenskem naselju v Ljubljani. "Ko sedaj poslušam, koliko ljudi prisega, da so bili tam, se mi zdi, da bi bil m največji koncert v takratni Jugoslaviji. Oba veva, da temu ni bilo tako. Sam oceni koliko, nas je bilo, saj si bil zraven."- (moja ocena pnbliino jllfl liiitlo Kje vse ste nastopali? "Vo celi Jugoslaviji ob vsakem izidu plošče. Volem pa Italija. Anglija. Nemčija, Švedska, Avstrija. Igrali smo na prireditvi "Solidarnost" na Poljskem in še ..." Punk ni samo glasbena /vrst, prerasel je tudi v družbeno gibanje. "Vunk je pri nas imel drugačno vrednost, kot na primer v Angliji. Kasneje so prišle stvari same od sebe. Lahko bi rekel, tla smo šli prvi na barikade, pred Novo revi/o m ostalimi političnimi gibanu :a demo k racijo. Seveda smo mi to počeli z glasbo, z besedili." Tvoj naj koncert v dolgoletni glasbeni k.m ieri? I \ekakor nastop v Hali Tivoli, kol pred skupina SI X VISIOISIA Ne smem pa mimo koncerta "za podporo četverici v Ijubliam". pa v Zagrebu, Reki. Poljskem ... veliko dobri ipilov te bilo." Se ti /di, da bi se nioi.il punk kol gibanic za kakšen trenutek zopet /godili "Vsaj za kakšen dan. Alt se mi, da gremo sedaj v drugo skrajnost m to ni v redu." Po desetih letih konec Panktov, Po novno se pridružiš skupini Križarji "To je bilo nadafjtvanje glasbene kariere. Vero /e ustanovil bend in mu ilodal novo svežino I sekakor zanimivo obdobje I indie so nas dobro sprejeli, poleni pa sem postavil bobne v kol" Naj končava / športom. Si član ekipe Novice I \ l KI M in nastopaš na dolgih progah. V zadnjem času so le pestile poškodbe. Kako je šlo na ljubljanskem maratonu? "Poškodbe so sanirane, zalo /c Sto prav dobro glede na trenutno pnpravlienosl. Tekel sem 1,25,50". (to te zares dober rezultat. Op. avtor/a), (ulim da spel leče 'kemi/a"" Slavko hvala, želim ti. veliko uspeha na športni poti. Vesel bom, če boš še kdaj sedel /a bobne, tVOJO veliko l|iibe/en Mirno lahko /apišem, da si bil eden najboljših. Anton Moli I Bogo Pretnar, Slavko (oIiiiiik, Peter lovsin, Dušan /ibuia Boiis Kinnbcigei 1 l'ii|iiti'l|i Kir.lm Kovani lnv',111 lomi 1 Slavko (olnaiK vedno igoroj bro/ I Komeil pankilov v "Sludenlu" I /8 » Prvi« logaški punker Samo .Štempihar (na sliki), prvi logaški punker, se /.veseljem spominja punkerskih časov. Po njegovem pripovedovanju je bil punk sprva privlačen predvsem zaradi načina oblačenja, zbujanja pozornosti. Sloje za upiranje normativom, za zoperstav-Ijanje okolju na splošno, nenazadnje za način zabave . Bil je oblika nckon-lormizma. Punk je bil alternativa vse bolj mlačnemu, družbeno prilagojenemu, lahko bi rekli črednemu ročkn Ponujal je glas, glas posameznika. Bil je družbeno angažiran in ustvarjalen. Zabava je bila vseskozi prvo in glavno vodilo, vendar je kasneje vse skupaj preraslo v nekakšno ideologijo. Sam sicer pripadam drugi generaciji oz. boomu punka. Bili smo boli ortodoksni lako v oblačenju, glasbi kol v izražanju idej. Čeprav je slišati nekoliko kontradiktorno, smo bih zelo mirovinsko usmerjeni. Zagovarjali smo protifašistična in protinacistična načela. Kljub temu nas jc sistem zavračal, celo preganjal. Čutiti je bilo pritiske okolja, šole, organov represije. Vsekakor jc bil avantgarda kasnejših dogodkov. Sieei pa na lokalni ravni, na periferiji, ni bilo kdo ve kakšnega dogajanja. Bilo jc nekaj zametkov bandOV in sem lei l|a kakšen koncert in še takrat je zavladala panika. Oblast je takorekoč spravila v pripravljenost vse od policije do civilne zaščite ha, ha, ha. Glavnina dogajanja je bila v Ljubljani. Simpatični časi. Zgodilo se je 1 Največja pridobitev za slarse in otroke je vsekakor novo igrišče, ki je zraslo pred Narodnim domom v Dol Logatcu Nedvomno bi si kraj želel še ver tovistnib pridobitev 2. G. Markelj in podjetje SOFINET sla piodstavila noviteto na logaškem, in sicer uvedbo INTERNLTA preko KTV Logatec. 3 Vreme nam letos ni naklonjeno Kar nekako izstopa iz tistega utečenega okvirja glede na letni čas. Tako smo imeli sodro, sonce in na koncu dneva še potres 3,2 stopnje po EU lestvici. 31. oktober je svetovni dan varčevanja. Ni kaj, denar je sveta vladar in vsi razmišljamo o tem, kako bi iz enega tolarja naredili dva. Korak k temu je prav gotovo spremljanje borznega gibanja. Za komentar o Ljubljanski borzi smo zaprosili borznega strokovnjaka Marka Smoleta, dipl. oec. "Dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minule tedne nedvomno zaznamovalo dogajanje okoli prevzemne ponudbe švicarskega Novartisa za ljubljanski LEK. Borzni posredniki so kar nekaj noči prebedeli, saj je izgledala odločitev Novartisa, da vztraja pri ceni 95.000 sit. dokončna. Pa so vrli Švicarji, kljub zagotovilom, da se raje umaknejo, kot da bi plačali višjo ceno, požrli besedo in objavili novo ponudbo, ki ponuja za delnico še do nedavnega neverjetnih 10S.000 sit. I'gibanja je konec. Lek je prodan, saj so objavili, da je prag uspešnosti 51% že presežen. Je bil LEK prodan prepoceni? Je s tem Slovenija izgubila svoje najboljše podjetje? Je bil i/dan nacionalni interes? Take in podobne polemike se in se bodo pojavljale še kar nekaj časa. Dejstvo je dokončno. Slovenija se ne mora upirati 202.000.000.000,00 tolarjem, kolikor se jih bo nateklo na naše račune. Vsakemu Slovencu po 100.000,00 !!! Lek je bil res izjemna slovenska firma In bo ostal izjemen, le da bo v švicarski lasti. Ob tako velikih Številkah se sprašujemo, ali je izid res Kako do denarja? vvin-vvin kombinacija, ali bi se dalo iztržiti še kakšen curo več? Borzni analitiki Nomure, ki velja za največjo investicijsko družbo na svetu, so ocenili, da lahko cena Leka, zavoljo premije in potencialov, preseže 1S0.000 sit. Porajajo se logična vprašanja, kam bodo veliki lastniki plasirali sredstva od odprodaje, saj lahko taka količina pritoka deviz v slovenski denarni sistem poruši stabilnost tolarja. Zalo so večji lastniki del kupnine sprejeli \ liiji valuti in bo kupnina tudi ostala V tujini in lako nevtralizirali učinek prevelikega pritoka deviz. Pričakovan pritok kupnine je \ višave potisnil ludi tečaje drugih delnic na Ljubljanski borzi, saj se je borzni index približal 3500 točkam, kar je najvišji itulcx v zgodovino Ljubljanske borze. Analitiki ocenjujejo, da je del kupnine ml Leka ževkalkuliran\ \ Isoke tečaje delnic, predvsem blue chipov in da po prejemu kupnine ni več pričakovati velikega dviga cen delnic. Drug pomemben element dviga tečajev, pa je izjemna količina denarja, ki se nataka v vzajemne sklade in skladi ta sredstva plasirajo na Ljubljansko borzo, saj jim zakonodajalec predpisuje, da ne sme bili več kol Id "i. vrednosti sklada naloženega v tujini Ta zakonodaja se bo spremenila Analitiki ocenjujejo za se bo okoli I S Lekovega denarja prelila nazaj na Ljubljansko borzo, kar pomeni svežih 40 milijard denarja. Samo sklada (ialileo in kašiko, ki ju upravlja KI), bosta prejela dodatnih 4,5 milijade tolarjev novega denarja. Tudi zaradi tega je tudi donosnost dr/as nih vrednostnih papirjev najnižja in znaša 3,75 odstotne točke in manj. Skratka, Slovenija se je znašla v situaciji, ko |e na trgu denarja preveč in ko nI novih dobičkonosnih portleljskih naložb. Težava je \ tem, ker bo država svoj denar porabila za zmanjševanje javnega dolga in krpanje proračunske luknje, to je pa lahko na dolgi rok slabo, saj se denar i/, gospodarstva seli s negospodarstvo in se ne oplaja. Ampak to bo pa težava druge vlade in drugih ministrov l.c prodati ne bodo imeli ničesar več." 15 let uspešnega prepevanja Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska Sreča je v pesmi Vseh 15 tel kroniko zbora skrbno vodl in zapisuje Zdenka Triar, ki Je zborovsko pol si mila takole: "K(> se nas je pred 15 leti ob zborovodju Janezu GostiSi /bralo 18 pevcev, k Zdaleč nismo pričakovali, da bomo vzdržali tako dolgo skupaj. V teh letih Pa sin,, se cej0 okrepili, saj poje danes v zboru 40 pevcev in pevk, ki prihajajo 1 "gatea. Borovnice, Vrhnike, Cerknice, Postojne. Iliase, Idrije in Cer- ^ega. Kot zanimivost naj navedem, tla Jih je kai 18 med seboj v sorod- •tvenem razmerju. Pojemo predvsem Pesmi i/ bogate domače zakladnice, Scni In tja se/emo tudi pO tujih avtor ■|ln- Nastopamo' na vseh prireditvah, ' J"1 organizirajo notranjske obrtne zbornice, občinskih revijah in letnih koncertih. S pesmijo smo razveseljevali že po številnih slovenskih krajih, v Italiji in na Hrvaškem. Najraje pa ve spominjamo svojih nastopov na Kredarici. Letos smo se poslušalcem \ ala 202 in Radiu 94 oglasili celo s samega vrha Triglava. Ponosni smo tudi na v minulem letu izdano kaseto in zgoščenko Meglica. Ob letošnji slovesnosti pa smo izdali brošuro, ki kronološko prikazuje dogodke /borovega preteklega obdobja Jane/ (iostiša / velikim veseljem /bor vodi že od samega začetka, vseh 15 let pa je funkcijo predsednice zbora neumorno izvrševala Ivica Glušič Matko, ki jo je letos nasledila nova predsednica Vera Marija Gliha. Obletnico zbora smo s številnimi poslušalci praznovali na slavnostnem koncertu zadnjo oktobrsko soboto. Za pestrost večera smo v goste povabili Ženski pevski zbor Rozka Uscnik iz. Šentvida nad Ljubljano in Mira Božiča iz Idrije, ki nam je na orglicah pričaral nekaj nostalgičnih melodij. Na prireditvi so bilo podel/ena tudi Gallusova priznanja. Trije pevci so za svoje delo prejeli bronaste značke, dvanajst srebrne, štirje pa so se okitili z zlatom." Svetovni dan hrane, 16.oktober, pod geslom Začnimo dan z zajtrkom Vsi, ki se zavedamo pomena prehrane za zdravje in dohro počutje, poznamo najbolj pogoste napake pri prehranje vanju. To so: premalo obrokov, preobilni obroki, preveč zaužite maščobe, preveč sladkorja, soli, kave, alkohola in gaziranih pijač, premalo pa zelenjave, sadja in s tem vlaknin. Narobe je, tla Vinska trta je v starih izročilih veljala za sveto rastlino. Sveti pa je tudi Martin, ki goduje 11. novembra. V povezavi z Martinovim je tako pri nas kot po svetu ohranjenih še cela vrsta šeg m navad; najbolj pa je seveda znan rek, da sveti Martin naredi iz mošta vin In tO ie prvi razlog za vesela martinovanja. Novo vino je treba na \s.ik način poskusiti. Ob lem je znana nasledili.i pesem »Pršu je. pršu sveti Martin, OH gaj« krstil, jest ga bom pil. Kume moj dragi, zdaj se napi. dugo ga ne boš. zdaj te navit...» pogosto jemo zaradi dolgočasja, ko nismo lačni, /a hrano si ne vzamemo dovolj časa. Preveč se nam mudi. Zelo slaba prehranska navada je tudi, da si ne privoščimo zajtrka. I.e ta je za uspešen začetek dneva še kako pomemben. Star angleški pregovor pravi: /a ji r k u j kol kralj, kosi kot Pesem je povezana z dejstvom, da se je nekdaj / martinovim začel lesenski pust. Verniki so se od marlinovega do božiča vsak teden trikrat postili, saj je bil to že čas priprave na božič, lako se je adventni čas začenjal že na martinovo, 11 novembra. Zato je razumljivo, da je cerkev pred poslom dovolila obilne pojedine. Adventni čas se je sčasoma premaknil na štiri tedne pred božičem, tako da post po martinovem ni več aktualen. So pa še kako aktualna martinovanja, kjer seveda ne smejo manjkali gosi, rdeče zelje in seveda mlado vino. normalen državljan in večerjaj kot berač. Povedano v grobem še danes drži, saj daje velik pomen zauživanju hrane zjutraj oziroma zgodaj dopoldne. Strokovnjaki za prehrano pravijo: "Ni slabe hrane, so samo slabe prehranske navade". Znebimo se jih in začnimo dan s zajtrkom, ki naj bo pester in bogat. Poleg različnih kosmičev, polnozrnatega kruha, žitaric, rastlinske margarine, medu, marmelade, hrenovke in šunke ter mleka in mlečnih izdelkov (jogurti, skute, sir in širni namazi) domačih jajc itd, naj bi zaiuk vseboval tudi zelenjavo, sadje ter kakovostne sadne sokove. Če se že zgodi, da kakšen dan resnično nimamo časa, si kljub temu pred jutranjo kavo privoščimo vsaj sok ali sveže sadje. Primer zdravega /ajiika: • 2 žlici ovsenih kosmičev, 1 žlica sladkorja (še bolje medu), 1/8 mleka, 1 banana Ovsene kosmiče zmešamo s sladkorjem ali medom in zalijemo z mlekom. Dodamo na rezine narezano banano. Za vitaminski dodatek spijemo sveže stisnjen sok pomaranče ali grenivke. Roman Rupnik Kako pripraviti okusno gos. Tu je namig. Za pripravo potrebujemo: Gos. sol; nadev: S dag masla, 1 ?Iko sesekljane čebule, S dag beloga kiuha, I dl smeteno, 1 |ajce, sol, popei, sosokl i o 11 potorsllj Priprava: 6oj Ofljtkno m solimo Vini nadevamo / niiilevom, oilpitino spnemo in položimo v pekoč Počomo 60-90 minul pn 2001 Nadev: Nn iniislu spia/imo čebulo, pritnotamo no drobno niiio/an kruh Pnli|oino motaio iiu/vrkl|ane smetano, pip n m soli Popopmmo in dodumo potoriilj. Na| vam tekne in veselo marlinovanje vam privoščimo Sveti Martin naredi iz mošta vin Prihaja martinovo! Nekateri Logatčani do vode samo iz vodnjaka, kvaliteta le-te je hudo vprašljiva Se vedno brez vodovoda ?! Na obrobju Logatca, ob t.i. »tankovski« cesti, preko železniške proge, stojijo tri stanovanjske hiše, katerih stanovalci so Prikrajšani za vodovod. Votlo lovijo v vodnjake, doteka se jim s streh. Ker pa ob hišah poteka slaba makadamska cesta, s katere se prah nabira na strehah hiš, od tu pa ga deževnica spira v vodnjake, je kvaliteta le vode hudo vPrašljiva. Že v lanskem letu smo zastavili županu občine Logatec g. Janezu Nagode t u in direktorju Komunalnega podjetja Logatec g. Igorju Petku javno vprašanje, kdaj bo vodovod napeljan tudi do teh hiš in kdaj bo odsek eeste v dolžini 350m ustrezno Urejen. V lanskem odgovoru je bil kot Zelo optimističen rok za ureditev obeh Zadev napovedan letošnji poletni mesec. Da se zadeve premikajo, dokazujejo letošnji odgovori na po "ovijeno vprašanje, saj je za napeljavo Vodovoda izdelan ustrezen projekt, dodaten problem pa je pridobivanje Soglasij Slovenskih železnic, vodovod °0 potekal pod železniško progo, Telekoma in številnih lastnikov zemljišč. Že v lanskem mesecu septembru pa je bil poslan dopis na Ministrstvo za obrambo glede sofinanciranja ureditve cestnega odseka, cesto namreč uporablja tankovska enota na Vrhniki ob premikih z železnico, vendar kljub temu, da vljudno vprašanje zahteva vljuden odgovor, z ministrstva še ni odziva. Vendar pa malo tudi dvomimo, da v celem letu dni ni bilo mogoče napraviti več, kot izdelati ustrezen projekt za napeljavo vodovoda in poslati dopis na ustrezno ministrstvo, nato pa niti ponovno zahtevati odgovor na zastavljeno vprašanje. Jože Selšek foto: Fronjo Bogataj Izjava o varnosti sedaj obvezna tudi za kmete Kmetje, pozor! Na podlagi direktive Sveta Evrope jc n" v Sloveniji sprejet nov zakon o Varnosti in zdravju pri delu (ZV/.D), l,|"l'st RS,it.56/99 in 64/ 2001, ki tluloča pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in Zdravim delom ter ukrepi za '"Rolavljanjc varnosti in zdravja pri delu. Bistveni novosti, ki jih prinaša nov zakon, sta dolžnost in odgovornost zagotavljanja varnosti in zdravja nri delu s strani delodajalca in to, da mora delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z. oceno tveganja. Kot delodajalec se šteje tudi kmet ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb. Za kmete je predvidena nekoliko poenostavljena oblika izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja. Za izdelavo ustrezne izjave o varnosti moramo najprej ocenili vsa tvaganja in nevarnosti, ki lahko privedejo do poškodb oziroma zdravstvenih okvar delavcev. Zakon ne predpisuje poti ali načina za ocenjevanje tveganja. Metodologijo prepušča delodajalcu OZ. njegovemu strokovnemu delavcu, pomembno je le to, da so zares obravnavane in ovrednotene prav vse morebitne nevarnosti. Ko je ocena tveganja izdelana, se mora delodajalec nanjo ustrezno odzivati, tako, da sprejme vse potrebne ukrepe in pravila za zagotovitev varnega in zdravega dela delavcev. Kmetijski svetovalec Roman Rupnikjnž.kmctijstva Dvakratni mladinski državni prvak v cestnem kolesarstvu, trikratni državni prvak v spustu, enkrat državni prvak v dvoboju, štirikrat osvojil slovenski pokal. Boštjan Fel< Začel si kot osnovnošolček, verjetno v domačem klubu v Idriji. "Res je. Leta l985 sem začet v Slogi 1902 V Idriji. Bil sem sedem lel član kluba in dosegel sem kar nekaj vzpodbudnih rezul tatov: naslov v ciklokrosu. naslov držav nega prvaka v cestni vožnji pri ml. mladincih (1988-89) in starejših mladin cih(1990 91)." Pot le je vodila i/ klrije v Ljubljano. "Leta 1992 sem prestopil v člansko kategorijo in domači klub zamenjal za kolesarski klub Rog Ljubljana, lam sem ostal eno sezono, vrsta poškodb in dokaj neuspešna sezona, razen mesta na državnem prvenstvu na veledromu, so botrovala dejstvu, da sem zapustil klub. hkrati pa so bili to povod odločitvi, da se umaknem iz tekmovalnega kolesarskega življenja. Prenehal sem aktivno tekmovali in kolo zamenjal za vojaško unijormo." Vendar se tvoji športni uspehi po odsluženem vojaškem roku pravzaprav Sele začnejo. "Želja po tekmovalnem iidejstvovanju je bila prevelika, zato sem se leta 1994 odločil za nov začetek na drugačnem kolesu m v drugi disciplini koi prejšnja leta v MLR dinvnhillu. Sczomi /e sicer zaznamovalo nekaj ponesrečenih tekem, na domačem terenu pa sem presenetil. Na tekmi, ki je štela za naslov državnega prvaka, sem za zmagovalcem zaostal le tri sekunde. Osvojeno drugo mesto nuje bilo velika vzpodbuda za nadaljnje delo." Bil si tudi član slovenske ekipe, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v Dl I leta 11>1>K v Monl Samte Amie v Kanadi "I o /c bila ena najtežjih dirk v sezoni in po besedah ostalih profesionalnih tekmoval cev tudi na svetu sploh. Slabo vreme, blato, spolzke skali' in korenine so delale preglavice tudi svetovni eliti. Na uradnem treningu (slučajno ic bila proga dokaj suha) sem dosegel dober uspeh 62. mesto, in za kasnejšim svetovnim prvakom zaostal le 42 sekund. Na finalni tek mi pa je spet vse pok varilo slabo vreme. Dež, megla in nekonkurenčna oprema so naredili svoje. Dosegel sem 7 ž. mesto." Letos pa si poslal prvi slovenski državni prvak v dvoboju. "Res je. Letošnje leto lahko ocenjujem za eno bolj uspešnih v moji karieri. Osvojil sem naslov državnega prvaka v dvoboju, zmaga za slovenski j>ok. um v najim trgovini v Gornjem Logatcu. Predvsem vabiva mlade, ki šele vstopaio v svet kolesarstva, da si lahko pri nama pridobijo nasvete, v kolikoi SI tO želijo." Boštjan, veliko uspeha na tvoji nadaljnji športni in podjetniški poti. Anton Muli 1 Bosljnn Pek, 19/4, rojen v /namenju roka 2 Svetovno prvenstvo. Maribor 2002 3 Dvoboj, Pleše 2001 4 Slovenski pokal, Kamnik 1998 5 Dvoboj, Idrija 1998 6 Ironinrj, Plese 2001 SMUCfiRJI PRODAJA RABLJENIH SMUČI IN SMUČARSKIH DESK! SERVIS SMUČI IN SMUČARSKIH DESK TEKAŠKE SMUČI FISCHER PALICE EXEL KOLESARJI « SOBNA KOLESA • TRENAŽERJI • JESENSKA KOLESARSKA OBLAČILA • SERVIS VSEH VRST KOLES o POSEZONSKO ZNIŽANJE KOLES Zfi VSE ZVRSTI SPORT6 AKTIVNO ŠPOTNO PERILO HORE MAJICE, HLAČE, PULIJI, NOGAVICE, KAPE fr I liOMSAUSlil IH<;OVIiN/\J Vizija sport d.o.o,, Tržaška c, 87b, Logatec tel.: 01 / 7541 030 20 Smrt ne izbira ne dneva, ne ure, ne osebe, kosi med revnimi in bogatimi... Kruta, a pravična. Bil je... prvi november Novembra je jesen v svojem polnem razcvetu - prečudovite barve listja, ki se počasi poslavlja / dreves. Tudi ljudje naredimo »obračun« v svojih omarah in se začnemo že odevati v plašče, bunde ...Hladnejši dnevi in toplejša garderoba, stanovanja ... Sami kontrasti! Tako kol smrt, o kateri le stežka spregovorimo. Svoje smrti se pravzaprav ne bojimo; strah nas je smrti naših bližnjih. V tem se prav gotovo skriva nekaj egoizma, saj izstopi JAZ, z velikimi črkami. Kaj bom jaz brez njega'.' Kako se bom jaz znašel'.' Meni bo dolgčas ... Pa vendar, smrt ne izbira ne dneva, ne ure, ne osebe, kosi med revnimi in bogatimi Krula, a pravična, lahko imaš ogromno denarja, a zadnje ure si ne moreš kupili. Kupiš lahko le sveče in cvetje in jih odneseš na grobove tistim, ki so si poslavljali takšna m drugačna vpra sanja in morda mnoge odgovore sedaj že poznalo Kaj se zgodi po smrti'.' le po smrti življenje? Obstaja torej življenje po življenju? V našem vsakdanjem življenju si le s težavo vzamemo čas za bližnje, kaj šele za rajne. Koliko besed je okoli prvega novembra namenjenih besedičenju, da je prvi november pravzaprav nepotreben, da lahko sveče m cvetje prinašamo vse dni v letu in ne samo na ta dan ... Pa vendar, roko na srce ... (as teče hitro in pri mnogih bi se obrnilo kar nekaj prvih novembrov, preden bi se spomnili, tla bi bil že cas, tla na grobove odnesejo kakšno pozornost. Ljudje moramo imeti koledar, določene dneve, ki nas s sv idoje bo|jii avtomobi|i. hx)blc>4(*nnl prodojoloc In stHviHOf vo/H 0(wl si.11I..-.>., vaiilai Opal Voitra »Ugane« 2.2 TDilim., 1.02, klima - Opal Corto comforf, Sv, 1.02, klima Rabljana volila: Opal Cono . ...nI...i 1.2 lev 5v,l.02, klima Opal Au.,, kar. 16 I6V, 1.02, klima Opal A.tro 1.4 16V, Sv, 1.02, klimo Opal Aitro 1.6 I6V, Sv, 1.02, klimo